MILAN PUGELJ:
Idealist.
(Humoreska.)
avel Šalamon se je nedavno tega neskončno zaljubil v neko igralko. Lepa in mlada je in očarljiva in sploh resnično vredna vseh takih izrazov, ki so se rabili, se rabijo in se bodo kdaj rabili na tem svetu v opisovanje vsestranske ženske slave.
Seznanil se je z njo pismeno. Ko ji je pisal prvič, je govoril o sami ljubezni in je pozabil pripisati spodaj k svojemu imenu tudi svoj stan. Dobil je kmalu kratek poziv, naj to izpopolni. Drugo pismo je bilo takoj daljše in prijaznejše in tretje je bilo že tako odkritosrčno, da je bil gospod Šalamon od same odkritosrčnosti ves vznemirjen in razmamljen. Ko sva se srečala v mraku, mi je pal okoli vrata in me hotel poljubiti.
»Daj mir!« — sem ga zapodil — »Strela zaljubljena!« —-
»Ona mi je pisala, da se hoče z mano sniti !« — je pripovedoval. »Hoče se, hoče ! Čakaj, preberem ti, stopi sem - pod svetilko !« —
Sredi gneče me je vlekel za rokav k bližnjemu kandelabru, privlekel iz žepa pismo in čital : »Ker ni tako dopisovanje in vzbu-jevanje raznih misli in čutov vse skupaj nič, Vas prosim, da bi mi povedali, kdaj ste doma, da Vas obiščem. Če je Vam ljubše, da bi se sešla v mojem stanovanju, tudi lahko pridete vsako jutro od 8,—10. Kje stanujem, že tako veste . . .«
Vsaka gospodinja, ki hoče,Slovensko Gospo*' zasloni na| pošlje svoj naslov Kolinski tovarni v fijubljanl
Šalamon je bil ves rdeč v glavo, ko je to čital, besede je izgovarjal, kakor bi jih vedno deloma požiral, ko je končal, se je obrnil name tako, kakor bi bil jaz tista njegova igralka.
Zganil sem z ramama in mu svetoval, naj gre k njej, ali pa naj ji piše, da pride ona k njemu. Kakor mu je pač ugodneje.
»A« — je jecal — »e — no — vidiš, prvič ne bi bil rad sam z njo, ne bi bil. Poprej bi se rad malo nanjo navadil, v družbi najrajši. Mislil sem, da bi jo povabil na izprehod in ti bi šel z nama.«
Jaz ne maram rad takih izprehodov. Nesorazmerna števila v mešanih družbah sploh ne veljajo. Zdaj je tam eden preveč, zdaj je tukaj zopet ena popolnoma nepotrebna; prave zabave ni
nikoli. No, prijatelju Šalamonu nisem hotel odreči. Šli smo torej.
*
* *
V nedeljo popoldne smo se sestali na tem in na tem trgu in od tam smo se pomikali počasi in zmerno v mestno okolico.
Dan je bil lep. Jesensko solnce je sijalo, na daleč in blizu se je rdečilo in rumenelo suho in velo listje po drevju in po tleh, sape ni bilo in zavoljo tega je bilo skoro toplo.
Gospod Šal amon je imel tisti dan slab dar govora božjega. Vedno se je zdelo, da hoče nekaj povedati, pa se je vedno samo zaletaval. S predmeta na predmet je skakal kakor kak avstralski kenguru. Oglašal se je, kakor bi se mu nekje znotraj nekaj sprožilo, pa je zopet vse nenadoma obtičalo kakor v kakem pohabljenem stroju.
Igralka je bila spretnejša. Beseda ji je tekla kakor iskreče vino, smeh ji je zvenel neprestano, podolgovate oči so se vedno ožile v prijetnem veselju, na licih so se pojavljale vsaki hip prav priljudne jamice in zobje so se svetili v solncu, kakor pravi biseri iz dna morja! Prijateljevi nestrpnosti se torej spričo ljubezni in zadivljenja ni bilo treba toliko čuditi. Saj še jaz, ki sem oče peterih otrok — Bog nas varuj — — —
»Ali sta že bila gospoda v Pragi, v stostolpi, v zlati?« — žgoli igralka. »To je škoda, ker nista bila. Dva tako prijetna, blaga in izobražena gospoda, kakor vidva, bi si pač morala ogledati Prago. Vesta, kaj: pojdita z mano! O Božiču se peljem tja, pa vaju vzamem seboj ! O — jaz ne bom nič nadležna!« In takoj zapoje z rahlim in zvonkim glasom menda po »Dolarski princezi«: »V hotelu ločene tri sobe o, vsak bo zase čisto sam !« —
Pridemo do gostilne in jaz odkritosrčno priznam, da sem lačen. Gospod Šalamon me sliši in je skoro v zadregi. Kot idealistu se mu ne zdi umestno, da je človek v ženski družbi lačen.
»Jaz sem žejna 1« — pravi igralka.
»Tam je studenček!« — pokaže gospod Šalamon dalje tja proti oddaljeni hosti. »Jaz vem zanj. Sredi drevja izvira izpod maha. Jako poetično je !« —
»Kdo bo pil vodo !« — ga zavrnem jaz.
»Taka poezija je bolj za oči!« — reče nagajivo igralka in se veselo posmehava.
»Ni za želodec!« — odločim že tik gostilniškega praga in spustim igralko v vežo. Prijatelj Šalamon si je naročil brizganec, jaz sem pil rumeno vino, igralka je naročila piva ; vrček. Šlo je za to, kaj bi jedli. Profesor Šalamon je trdil, da on malo jč, samo trikrat na dan in večkrat tudi samo po dvakrat. Jaz sem povedal, da jem po večkrat, igralka je bila odkritosrčna in je priznala, da jč vsaj šestkrat na dan in včasih tudi sedemkrat. Kadar spremeni zrak, tedaj dobi grozovit tek.
Gospod Šalamon je bil ves rdeč zavoljo takih besed. Presedal se je, kakor bi ne mogel samemu sebi najti mesta.
»Prinesite mi kranjsko klobaso! Celo!« — sem slovesno naročil. Šalamon me je pokaral s pogledom, gospodična igralka je priljudno vzdihnila in pokoketirala z obema : z gospodom Ša-lamonom in z menoj.
»Še eno prinesite za gospodično !« sem naročil in ji postregel.
»Zelja tudi!« — je dodala ona.
Ko sva pričela jesti, je bil gospod Šalamon silovito zaripel, ko sva pojedla, je bil bled kakor prt. Nazaj grede je zaostajal za nama, da sva ga na vsakih dvajset korakov čakala in klicala.
Nazadnje sva nanj popolnoma pozabila, šla sva in prišla sama v mesto. Jaz, ki imam petero — Bog nas varuj! — — —
»Kakšen si pa bil, kako te bo pa marala? Ti si bebast!« — sem ga zmerjal, ko je odšlo dekle zopet domov.
»Saj je vseeno !« — je odgovarjal slabovoljno gospod Šalamon. »Ne bi je mogel gledati, ne bi je mogel prenašati! Šestkrat na dan, celo sedemkrat, na sprehodu jč kakor drvar . . . Ali je to ženska, vprašam te, ali more človek tako žensko ljubiti !« —
Jaz sem mu ponovil svoje prepričanje.
»Dragi prijatelj Šalamon, ti si bebast!« — •
Saj še jaz, prosim vas, ki imam petero otrok, saj bi še jaz skoro — Bog nas varuj !
IVANKA SMREKARJEVA:
Konjederke.
Na deželi imamo čestokrat priliko opažati, kako neusmiljeno brezbrižni so nekateri ljudje nasproti bolnikom. Če jim zboli živina, tedaj je vse na nogah in vse v skrbeh. Hitro treba k živino-zdravniku po zdravila in k sosedom po dobre svete. In prav je tako. Žival čuti in trpi kakor mi ljudje. Ali vendar, krona stvarstva je človek! Toda kako zanikamo se ravna marsikje, če zboli član rodbine. Navadno se nihče ne spomni, da bi poklical zdravnika. Škoda je za par kronic, češ: zgodi se božja volja. Tudi časa ni, da bi kdo stregel bolniku, kajti vse mora na polje, v gozd, na travnike. In tako se zgodi včasih, da se razvije neznatna bolezen v nevarno, smrtonosno. Ko je že prepozno, tedaj gredo taki ljudje po zdravnika, in ker ta ne zna delati čudežev, so še bolj prepričani, da zdravnik ne zna in ne ve ničesar.
Tembolj pa zaupa naš narod — izvzeti niso niti mnogi, sicer jako naobraženi, ugledni in visoki gospodje in dame —-različnim konjederkam in konjedercem. O teh mazačih mislijo nekateri, da poznajo skrivna, čudodelna zdravila, tajne zagovore in čudne molitve, ki pa so bližje vragu nego Bogu. In s takimi sredstvi znajo ti sleparji ozdraviti najtrdovratnejše bolezni. Vsakdo, ki le nekoliko misli s svojo glavo, bo spoznal, da je to velika neumnost.
Kaj je bolezen ? Naše telo je jako fin stroj. Počenši od kože pa do mozga v kosteh, počenši od las na glavi do zadnje kapljice krvi v žilah, od nohta na mezincu do srca v prsih je v našem telesu na stotine in stotine posameznih del, ki ima vsak svojo natančno odločeno nalogo. Kakor se more pri stroju kaj pokvariti, da potem ne deluje in ne teče pravilno, tako se tudi posamezni deli človeškega telesa lahko na sto in tisoč načinov pokvarijo in mi pravimo, da je človek zbolel. Za bolezni pa imamo zdravila, lekarne, bolnišnice in zdravnike. Ako zdravnik in zdravila ne morejo pomagati človeku, potem mu tudi konjederka ne bo po-mogla. Kako tudi? Mazač, ki se ni nikdar ničesar učil, in ima morda kvečjemu dober dar opazovanja, tak človek naj bi vedel več kakor zdravnik, ki se je učil leta in leta, se vadil po bolnišnicah in pri neštetih bolnikih tega, kar se je opazovalo in dognalo tekom mnogih let po raznih dobrih izkušnjah. Zdravnik pozna
vsako mišico, vsako žilico, vsako koščico človeškega telesa, pozna sestavine rastlinskih, živalskih in rudninskih snovij, učil se je dolgo časa ob strani velikih učenjakov po bolnišnicah, kjer je imel priliko opazovati natančno najraznovrstnejše bolezni ter načine njih zdravljenja. Pa naj bi kak konjederec več vedel, kakor zdravnik? Pa se vendar najdejo ljudje, ki trdijo, da je ta ali ona ženska ozdravila človeka, ki so obupali nad njim že vsi zdravniki in mu nihče ni vedel pomoči. D&, mogoče je tudi kaj takega, dasi se zgodi redkokdaj. A to so izredni slučaji, pomagala je narava sama, pomagal je morda že prej zdravnik, zaslugo pa je odnesla konjederka, ki je bila slučajno zadnja pri bolniku. Da bi konjederka mogla izlečiti bolezen, ki jej izvežban in izkušen zdravnik ni kos, to more trditi le popolnoma neizobražen in docela neveden človek. A koliko človeških življenj imajo taki mazači na svoji vesti!
Če je torej kdo v hiši resneje obolel, tedaj je prva dolžnost matere, da pošlje nemudoma po pravega, izučenega zdravnika. Le nikar ne predolgo odlašati, da ne bo prepozno ! Spočetka so stroški majhni, pozneje pa so veliki in dostikrat brez koristi.
V/Ž M A RS K A :
Bralcu mojih pesmi.
Ne ocenjaj ostro stihov mojih —, bralec mili, vedi, da v učeni glavi niso se rodili! Meni učne ure tekle so na ravnem polji, tamkaj pesmice kovala sem pri dobri volji.
Rime v hlevu pri živini
često jim gladila,
z vozom mlekarskim pred sabo
v kitice povila.
Njim merilo sem dajala
na zeleni dragi,
torej milo sodi stihe
moje —, bralec dragi!
Pridi, o temna noč ..
Pridi, o temna noč, daj mi zdravila, bolnemu srcu ti daj tolažila! Pridi, s krepilnim me spanjem poteši, rev in gorja me vsaj kratek čas reši! V spanju mi blažene sanje podeli,
dušo le kratek hip mi razveseli! V snu naj vsaj spolnene zrem zaželjene nade, ki zame so v vek izgubljene! Pridi, o temna noč, daj mi zdravila, bolnemu srcu ti daj tolažila!
V/Ž M A RS KA:
Skopi Groga.
ežko bi bilo najti bolj skopega in lakomnega človeka, kakor je bil stari bajtar Groga. Bil je suh kakor trska; ni čudo, saj si še suhega kruha ni privoščil toliko, da bi se ga nasitil. Oženjen ni bil. Kako tudi? Ženi bi [bilo treba obleke, jedla bi vsak dan — ej, to pa velja. In če bi prišli še otroci, brr — kdo jih bo redil? Ne ne, ženitev ni bila po Grogovi*glavi. Ker pa sam ni mogel vsega ogospodariti in ogospodinjiti, je dal zemljo v najem, sam pa je hodil na dnino. Vina si ni privoščil nikdar niti kapljice, ker se mu je zdelo predrago.
Zato pa se je vsakomur čudno zdelo, ko je nekoč pretkani Grogov sosed Anžek naredil s svojimi sosedi stavo, da pripravi Grogo tako daleč, da kupi ne le sebi, ampak tudi drugim toliko vina, da bo teklo od mize.
Groga je imel poleg svoje skoposti tudi to slabost, da je bil zelo radoveden. Zaraditega je hodil redno vsak večer v vas k| Porentu, kjer so se ponavadi zbirali možakarji vse vasi ter premlevali novice iz vseh krajev. To priliko šje porabil zviti Anžek, da doseže svoj namen.
Nekega večera pride k Porentu — možakarji so bili že vsi tam zbrani — vzame iz žepa dve srečki ter pravi:)
»Ljubi sosedje, dve srečki sem kupil. Vsaka velja štiri krone. V par dneh bodo srečke dvignjene. Če bi morda tudi izmed vas kdo rad srečko kupil, mu jaz prav rad eno odstopim. Groga!« — je dejal ter se obrnil k njemu — »kupi ti eno!«
»Beži, beži, Anžek« — je jecljal Groga — »to je že velik denar. Ne morem, naj jo kupi kdo drugi!«
Toda Anžek ni odjenjal.
»Groga, kupi jo, ne bode ti žal! Trideset tisoč kron ti prinese ta papir. Bodi pameten in kupi! No, pa če se ti zdi res že preveč odšteti tiste uboge štiri kronice, pa daj tu sosedom za par litrov vina in jaz ti srečko podarim!«
»Mhe — mhe« — je stokal Groga in iztegoval eno roko po srečki, drugo pa je tiščal v žep — »nič ne dam, nič! Veš, zato ne dam, ker ni gotovo, da bi bila ta srečka zares srečna. Nič ne plačam, nič! Vzamem jo pa, vzamem! In če na to srečko
res kaj zadenem, dam vam toliko za pijačo, da bo kar od mize teklo. Prej pa ne, dokler nisem na jasnem, da res kaj dobim!«
»Dobro! Tu jo imaš« — je odvrnil naglo Anžek in mu da srečko. »A glej, da ostaneš mož-beseda! Ako bo srečka prava, bomo pili, da bomo črno gledali!«
Groga je vse obljubil in boječ se, da bi mu kdo srečke ne vzel, jo je odkuril hitro proti domu.
Anžek pa je gledal za njim in se v pest smejal. Ko je potem vsem navzočim razodel svojo nakano, smejali so se ž njim vred tudi drugi.
Dva dni pozneje so bili možakarji z Grogom vred zopet zbrani pri Porentu.
Kar naenkrat pa trešči med nje Anžek, razoglav in raz-kuštran in zarjove: »O jaz nesrečnež! Zakaj sem dal srečko Grogi?! Groga je zadel, jaz pa nič, oh nič — nič!«
Groga je široko zazijal, potem pa nič manj glasno kakor prej Anžek zarjul: »Tridesettisoč kron, tridesettisoč kron!«
Nato je skočil kvišku in samega veselja skakal po sobi, kakor otrok. Kdo ve, doklej bi bil še srečni Groga norel po sobi, da ga niso zdajci možakarji obstopili in kričali vse vprek:
»Groga, za pijačo, za pijačo! Ne zabi, kar si obetal.«
»Da, da, to pa to! Alo, vina gori!« je zavpil Groga in vrgel na mizo ves denar, kar ga je imel pri sebi.
Kmalu potem je bila miza kar obložena z vinom. Pilo in pelo se je kakor na svatbi. Ko bi Groga ne bil tako v tisočake zaverovan, bi se mu moralo vendarle malo čudno zdeti, da je Anžek tako hitro pozabil na svojo nesrečo, kajti izmed vseh je bil sedaj Anžek najbolj židane volje. A Groga ni videl nič dru-zega, kakor denar, — denar.
Ko je bila zabava ravno v najlepšem tiru, stopi v sobo vaški pismonoša — ki je bil z zvitim Anžkom seveda natanko domenjen — in pravi:
»Hej, sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa ne veste, da se je vrinila med denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. Prav zdajle je naš poštar dobil brzojavko, da ona srečka,, številka 99870. je, menim, da ni bila dvignjena, ampak številka 99871. Vse skupaj je pomota, velika pomota. Za eno številko so se zmotili, srečka ni za nič. To sem prišel povedat, da ne bo ime! oni goljufani človek nepotrebnih potov.«
Ob tej zadnji, kruti novici, je ubogi Groga kakor od strele zadet omahnil na mizo in razlil pri tem par litrov vina po tleh. Obraz se mu je spačil kakor človeku, ki ga muči grozen krč, nato pa je s strašnim glasom ubežal v temno noč.
Vsi navzoči so mahoma uvideli, da je bila ta šala za Grogo mnogo pregrozna. Hiteli so za njim, a tisti večer ga ni dohitel nikdo . . .
Drugo jutro pa so ga našli za vasjo na neki vrbi — obešenega.
JiHT* 5000 K zasliižk.-i ^jgg
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo 6 KI SO v.
ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roakcpf-jp.it. žepna
ura, dobro idoča in točno regulir. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (barva bela po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s similibriljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. boutonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album z 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane 6 K 50 v. Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204.
Če se naročita 2 zavoja, se 6 najfinejših platnenih žepnih
robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
i ................j*	........i	■ n»......... '......... min
3,	t i -s vsebujejo moji 40 ni
popolne obleke °stanki za20K>
r 1	in sicer: ena moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki	se lahko porabijo za predpasnike, H ,	# vsebujejo
bluzeitd- popolnih srajc
rumburški ostanki tkanine, lepo dobro blago za 22 K. Ostali ostanki
Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica e- Josip Frankenstein, Jaromer 92, Češko.
- Razpošilja se po povzetju. -
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. — Od vseh drugih predmetov vzorci na željo franko. —- Vzorci se morajo vrniti.

vzajemno zavarov. banka v Pragi,
ki je največji slovanski zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — lŠanka ,SLA VIJ A' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 53,758.285-24 jamčijo za popolno varnost, čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,598.081-85. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 115,390.603-—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
Generalni z«astop ,SI^AVIJE'
vzajemno zavarov, banke v Ljubljani,
Cvetlični salon
in trgovina s semeni
£jlihijana Kongresni trg štev. 3
Izdelovanje šopkov In vencev s trakovi In napisom po najnovejši ob liki in nizki ceni.
Največja zaloga umetnih in svežih rastlin, palm in cvetlic.
Strokovno urejena trgovina različnih pristnih in dobro kaljivih, poljskih, zelenjad-nih in cvetličnih semen.
Trgovina z železnino
Fr. Sf upica
v Ljubljani
vestam
Marije Terezije cesta 1.
priporoča cenjenim gospodinjam in ne-svojo lepo urejeno zalogo kuhinjske oprave in posode od navadnih do najfinejših vrst, ledne omare, peči, štedilnike, lične
kletke, železno pohištvo, ter vso drugo železnino. — NaroČila na deželo se izvršujejo hitro in solidno.
Pri nizki ceni .Ž4RGI"
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 5.
Največja izbera potrebščin za šivilje in krojače, dalje velika zaloga raznega perila za ženske, možke in otroke, popolne oprave za novorojenčke, rokavice, nogavice, modercev, srajc in ovratnikov, kravat itd. vencev in šopkov za neveste. — Vse po priznano najnižjih cenah in najsolidnejši postrežbi.
I
i i
Marsikatera slovenska gospodinja
morda še ne ve, da dobivajo od čistega dobička od prodane »Kolinske kavne primesi« redne letne prispevke vse naše važne kulturne in narodne korporacije, predvsem naša prepotrebna »Družba sv. Cirila in Metoda«. Pri nakupovanju cikorije naj to naše gospodinje vpoštevajo, in odločitev jim ne bo težka: odločile se bodo brez dvoma edino za izborno domačo »Kolinsko kavno primes«.
I
Razno perilo, nogavice, rokavice, zavratnice, čepice, predpasnike, bluze, spodnja krila, stez-
_ nike, žepne robce, otročje oblekce, krstne opra ve
itd., dobiš v najboljši kakovosti po zmernih cenah
v modni trgovini
O. JEZER ŠE K
• * .......... ^ ^
i V LJUBLJANI i
- nasproti rotovža. --f
i * l Sulie nagrobne vence in trakove
imam vedno v veliki izberi.

»aaaaaaaasfssssaa^Kaaaeeeeaeeeeesaeeeeeeeeeag« g-—-i ^
K
9 I	>
1 = Špedicija in komisija š
? „BALKAN"	t
s	gj
tt Podružnica: Ljubljana, Dunaj, cesta 33
e v „Prvem ljubljanskem javnem skladišču".	$
a '	®
g	Centrala v Trstu.
N	s
= Prevažanje blaga in pohištva. ==	®
I Selitve s patent, selitvenimi vozovi	J
i I Skladišče. na vse strani. Zacarinanje	I
jI__11
w fi
5 ®
M
w
M
w
^	a
Trgmrina s steklom

LJUBLJA3BA Stari trg 28
Priporoča svojo veliko zalogo
steklenine, porcelana
svetilk in podob
USSP"" po najnižjih cenah
Izvršuje točno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela.
		i i 1 i K* 9
i 1 1 S 1 1 i "Bc	Tovarna pohištva Zaloga in pisarna: LJUB L J AN A Tovarna s stroji : Turjaški tr£ štev. 7 Trnovski pristan 8-10 Založeni!, leta 1S-4-S Zaloga priprostega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strngarsiega iii pozlatarslep lilaia. pohištvene rohe, zaves, odej. preprog, zastiral na valjciti, pollaio? (šalnzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava	
		¥
SSffigž

Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica K 8,000.000 V Ljubljani. Rezervni zaklad čez K 800 000 —
Nakup in prodaja rent, delnic, zastavnih pisem, srečk, deviz, valut i. t. d.
Eskoniptiranje in vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Predujmi na vrednostne papirje najkulantneje.
Zavarovanje proti kurzni izgubi.
Borzna naročila na vsa borzna mesta ino- in tuzemstva.
Sprejema denarne vložke po 472°/0.
Eskompt menic, deviz, računov najkulantneje.
Promese za vsa. žrebanja.
Sprejemanje vrednot v zalogo (depot) v varstvo in oskrbovanje.
Safe-Deposits (jeklene skrinjice) daje v najem a K 20-— do K 40 — na leto po velikosti. V vsakem oziru popolno varno.
Vojaške ženitvanjske kavcije preskrbuje, vin-kuluje in devinkuluje.
Stalna zveza z Ameriko. Otvarjanje čekovnih računov.
Banka daje brezplačno pismeno ali ustmeno nasvete za vse bančne oziroma denarne transakcije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
"mEmmmmmmim.
in edino