jai Ijudska jftD (Prispevek k § 59. drž. šolskega zakona) 3. Prehajamo k zadnjemu vprašanju: Kako se določi število učencev, ki je merodajno za ustainovitev nove šole? Za ustanovitev šole je treba, da je po petletnem povprečku vsaj 40 otrok. ki morajo obiskovati več nego 4 km oddaljeno šolo. Petletno povprečno število otrok dobimo s preprostim računiom. Sešteti; je treba število učencev v petletnem razdobju in vsoto deliti s 5. Kvocient, ki ga dobimo s to delitvijo, je petletno povprečno število. Ako znaša petletno povprečno število vsaj 40, je treba ustanoviti; novo šolo; ako pa je število manjše nego 40, potem po zakonu niso dani pogoji za ustanovitev nove šole. Število učencev tekom šolskega leta ni vedno enako, temveč se izpreminja. Med letom vstopajo novi učenci iin izstopajo učenci, ki so izpolnili šolskOi dolžnost ali ki so se preselili v drug kraj. Navadno je število učeneev začetkom šolskega leta večje, nego ob sklepu leta. — Nastane vprašanje, katero število je nierodajmo? Ali se mora pri določitvi petletnega povprečnega števila učencev uppštevati največje ali najmanjše število v vsakem posameznem letu upoštevanega petletnega razdobja? Upravno sodišče je dclgo časa zastopalo iimenje, dai se sme pri določitvi števila učencev upoštevati samo zaključke šolskih let, poz.neje je svoje pravno naziranje izpremenilo in uveliaivilo načelo, da je upoštevati vedno večje število učencev tekom vsakega šolskega leta. Ako preračuniinio povprečno število učencev po zaključkih posameznih šolskih let, ne upoŠtevarao tistih učencev, ki so tekom leta izstopdli iz šoie. Povprečno število, ki gai preračunamo na podlagi zakljuekuv šolskih Iet, podajai povpreček n a j n i ž j e g a števila učencev, ne pa povpreček v s e h učencev, ki so obiskovali šolo. V število učencev vsakega posameznega letai je všteti fcudi tfete učence, ki v šolskem letu še le vstopijo v šoloiobvezno sfcarost, dalje tudi tiste otroke, ki so tekom leta po končani šolski dolžnosti izstopili! iz šole, Nasprotno naziranje je poinotno in brez pravne podlage, zakaj za pouk otrok se moira skrbeti dotlej, dokler so otnoci dolžni hoditi v šolo. Za pouk rnora biti poskrbljeno tudi v tistem letu, ko vstopii otrok v šoloobvezno starost, oziroma ko izstopi iz te starosti. — Upoštevati se morajo torej vsi otroci, ki so bili v vsakeni posameznem letu menodajnega petletnega razdobja dolžni hoditi v šolo. (Razsodba upravnega sodišča z dne 12. maja 1911, št. 5470, B. št. 8246, in z dne 26. oktobra 1911, št. 11.141, B štev. 8496). Za ustanovitev šole, oziroma za določitev upoštevnega števila učencev so merodajne dejanjske razraere v petletnem razdobju p r e d ugotovitvijo potrebe nove šole. Izpremernbe, ki nastanejo šele po preteku ugotovljenega petletnega razdobja, ne prihajajo v poštev. Za ustanovitev nove šole merodaijn* moment se natnreč ne sme na ta način ugotoviti, da se dožene individualno tiste otroke, ki bodo' svoj čas obiskovali novo ustanovljeno šolo; podlaga za> ugotovitev potrebe nove šole je temveč število učencev, ki se je dognalo v p r e t eklem petletnem razdobju. Zakon doinneva, da bo ostalo število' šoloobveznih otrok tudi v prihodnosti približno tisto, kakor se je dognalo v daljšem razdobju pred ugotovitviiijo v raizdobju, ki je navadni fluktuaciji prebivalstva podvrženo. Ako zakon določa, da se mora javna šola ustanoviti, kjer se n;aihaja po petletnem povprečku vsaj 40 šoloobveznih otrok, je pač samo po sebi umevno, da treba pri preračunanju števila otrok upoštevati samo tiste deja.njske razmere, ki so obstajale v določenem petletnem razdobju glede šoloobvezne starosti, prebi- vališča in drugili merodajnih podatkov šolskih otrok. — Ako bi upoštevali izpremembe, ki se pojaviiijo šele po preteku petletnegai razdobja, ne bi imeli več petletnega povprečka, ki ga zahteva zakon. (Razs. upr. sodišča z dne 14. junija 1905 št. 6683, B. št. 3634). Dr. B. S.