Naročnina znaSa: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2‘72 K, za četrt leta 1'36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. ______________________________________________________________________ L_______ Leto IX. NASLOVI: Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista: Uredništvo ,.Rdečega Prapora", Ljubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo „Rdečega Prapora", Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. štrena, kakor se večinoma sodi. Kajti če je Košutovcem personalna unija ideal, je treba vpoštevati, da obsega tudi personalna unija lahko različne stvari in da končno tudi še ni popolnoma gladka tista pot, po kateri se pride do nje. Vprašanje pa je lako važno, da je površnost in nemarnost, s katerega se pretresa, naravnost pregrešna. Važno je tudi za delavce, prvič ker so oni tudi del prebivalstva, ka- tisti, ki so poklicani, da zastopajo koristi ljudstva. Za modernega političarja ne more biti vprašanje, kako je treba urediti monarhijo, da bode najbolje za dinastijo in da bode varovana bajeslovna «velevlast», temveč le, kaj zahtevajo interesi ljudstva in kako se jih mora najbolje uveljaviti. Vse kar je bilo in kar je, je ničevo spričo pravice živega ljudstva in njegovega potomstva. Neopravičen je vslec^ tega tisti hislori-cizenr, ki hoče restavrirati preteklost, četudi v kakšni modificirani obliki, le zato, ker je tista preteklost nekoč ekzistirala. Vsaka zgodovinska pravica pada v prah pred pravico sedanje potrebe, vsaka oblika preteklosti ali sedanjosti izgubi pravo na obstanek, ako ovira razvoj* živega. To je treba omeniti v Avstriji, kjer nihče ne dela politike brez predsodkov in predpo-stavkov. temveč je vse v nekem smislu konservativno. Vsakdo ima svoje «stališče», ki je aprioristično -določeno in s katerega se ne umakne, če se tudi vse okrog pogreza. Tako imamo celo vrsto političnih zistemov, samo resnično narodne, ljudske politike nimamo. In zato vlada tudi v vprašanju dualizma, odnosno oblike, ki naj pride na njegovo mesto, nejasnost in zmešnjava, ki skoraj nima para. Velika Avstrija, personalna unija, združene države, trializem, federalizem, deželna avtonomija — vse to se meša kakor v kalejdoskopu, a vse je tako gladko, da izmuzne iz rok, kakor jegulja, kadar misli človek, da jo naj-čvrsteje drži. Dualizem. Na Ogrskem in na Hrvatskem pač ni več žive duše, ki bi se še ogrevala za dualizem, dasiravno so imeli Madjari od te državne uredbe nedvomno veliko korist. V Avstriji, to se pravi v «kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru*, žive še posamezniki, ki smatrajo to institucijo za največjo državniško modrost in ki fatalistično verujejo, da bode ohranjena za večnost. Število teh Čudnih optimistov je pač pičlo, ali ravno zadnje delegacijsko zasedanje pokazalo, da še eksistirajo. Več je seveda tistih, ki so izgubili staro vero, pa trdijo, da ne gre več lako naprej. Ta trditev je gotovo resnična. Ali drugo je vprašanje, kako naj gre naprej. V izpo-znanju nevzdržljivosti dosedanjega zistema ni nič težavnega; vsa težava tiči v vprašanju bodočnosti in ta težava je tem večja, ker ni v Avstriji nobene jasnosti, onkraj Litve in Sufle pa vsekakor premalo. Z zmago neodvisne stranke na Ogrskem in koalirane opozicije na Hrvatskem ni situacija nikakor tako razbi- terega se tiče stvar in drugič, ker imajo delavci pri tem posebne interese. Tretjič pa tydi zato, ker socialna politika gotovo ne pride v pravi tir, dokler bodo neprenehoma vihrala državna vpiašanja po političnem zraku. Delavcem pa ne more zadostovati, da zahtevajo socialne reforme. Ravno socialisti, ki vedno uvažujejo razmere in njih upliv na razvoj, morajo pomagati, da postanejo tla godna za rešitev proletarskih interesov. Nekdaj je bila usoda držav odvisna od dinastij. Narodi so bili podložniki vladarjev, niso imeli lastne volje, prepuščali so svoje življenje kronanim glavam, odnosno tistim, ki so uplivali nanje in so mirno sprejemali, kar je višja moč prinesla. Dasi so takorekoč minoli časi absolutizma in fevdalizma, je atavizem tuintam vendar tako močan, da postavljajo nekateri interese dinastij nad vse in premotrujejo vsako državno vprašanje z dinastičnega stališča. Domišljajo si, da zahteva to lojalnost, pa se ne spomnijo, da je pravzaprav žaljivo za vladarja, če se vedno misli zanj, kakor da ne zna sama krona izpozna-vati in varovati svojih interesov. To je tudi njena lastna naloga, za katero nimajo skrbeti Listek. Hans Kirchstelger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Toda solnce ni pozabilo na svoje otroke, niti ko so bili v velikem morju. Toliko časa so prosili in tako lepo, da jih je solnce končno na nežni lestvi toplega žarka povzdignilo iz morja. Po tej lestvi so se dvigali višje in nižje; tam gori pa je bilo lepo »n veselo, ker so lahko pustili vso grenko sol spodaj. Ko so potem opazili v daljni, daljni daljavi bele gore, so hiteli dan in noč. Nazadnje so dobili celo snežnobele peroti in na teh krilih so prileteli na najvišji vrhunec velikega hriba, kjer so našli milijone takih solnčnih otrok v belih oblečicah. Dolgo so ostali tam in bilo je čudovito lepo. Odtod so gledali po širnem, lepem svetu. Solnce jih je vedno ljubilo. Zvečer, preden je šlo spat, jih je odelo z nežnim rožastim pajčolanom in po leti jim je poslalo mnogo ljubih sestric z zelenimi krilci iz morja, da jim čas ne postane dolg. Ej, solnce je dobro in ljubeznivo! Zato jim je bilo tako tako čudovito prijetno pri srcu, ko jifa je solnce letos prav toplo pogledalo in je reklo: »Sedaj morate dati zopet drugim sestricam prostora, ki bi tudi rade zapustile morje in priletele sem gor.“ Odkar so slekle belo oblečico, niso mogle več leteti, pač pa so lahko tekale in skakljale, mnogo hitreje od župnikovih konj. Kostanjevca sta tekala že počasneje, čim bolj se je dvigala cesta v ozki gorski dolini. Potok pa je skakljal tem hitreje in veselejše dalje. Nevidno, pa ravno tako hitro je prihajal župniku hladni, dišavili gorski zrak nasproti. Prsi so se mu širile, ko je globoko dihal. Vrgel je smodko proč, da ne onesveti nežne nedolžnosti gorskega diha. - Gore so stopile nekoliko v ozadje in pred njimi se je zasvetila ozka trata, na kateri so bile prve, gospojinski župniji pripadajoče hišice. Toda žena, ki je ravno zalivala cveticam pred malim oknom, in mož, ki je s koso v roki za trenotek pretrgal delo, IT Ljubljanski sobni slikarji in pleskarji veliko vrtno veselico * nedeljo, dne 15. julija pod gozdičem pri g. Plankarju na Dolenjski cesti. — Sodeluje slavna društvena godba. — Ob nastopu hlada ples na P»egijču poti milim nebom ob sodelovanju slavne društvene godbe. — Sicer različne zabave: srečolov, šaljiva pošta, gugalka za otroke i. t. d. — Začetek ob 3. uri ^ i popoldne. — Vstopnina 15 kr. Otroci prosti. ................———.................... ———— Štev. 28. V Ljubljani, dne 13. julija 1906. Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Vesela ni ta pisanost nazorov, mnenj, programov in aksiomov. Samo nekaj dobrega ima v sebi, namreč dokaz, da narodi, ki pridejo v poštev, sploh še niso imeli priložnosti za sporazum, da pa je dogovor vseh brezpogojna potreba. Ne le moči. temveč tudi pravice nima nihče, da bi rešil vprašanje bodoče ureditve današnje avstro - ogrske monarhije po svoji glavi. Važno načelo lastnega odločevanja narodov je treba priznati čisto brez rezerve in zato je treba dati narodom priložnost, da odločijo. Avstro - ogrska potrebuje k o n s t i -t u a n t e za ureditev svoje bodočnosti, kakor potrebuje vsako društvo ustanovni zbor, da si napravi temelj za življenje. Takozvano avstro-ogrsko vprašanje stoji že na dnevnem redu in navadno se misli, da je treba rešiti samo alternativo: Ali novo zvezo obeh držav, ali pa ločitev. Toda tako enostavna ni stvar za tistega, ki ne misli samo na državo, temveč tudi, in v prvi vrsti, na živi element. O tistih zanesenjakih, ki sanjajo, da pošlje Avstrija svoje regimente na Ogrsko in jo osvoji, ni govoriti. To je preveč otročje. A tudi če potisnemo te rahlo na stran, naletimo povsod na »državnike*, na ljudi in na stranke, ki izvajajo vse kombinacije iz nazora aut da je Avstro - ogrska skupna monarhija, aut da sta Avstrija in Ogrska dve državi. Potem pridejo tisti, ki pravijo: Češko, Moravsko in Šlesko je ravno tako država, kakor Ogrsko, potem tisti, ki zagotavljajo, da Galicija pač ni cela poljska država, da pa je dežela, ki ji pristojajo vse pravice suvereni-tete, in tako gre to dalje in infinitum. Podlaga vprašanju pa mora biti popolnoma drugačna in sicer jo vstvarja dejstvo, da živi v avstro-ogrski monarhiji cela vrsta narodov, katerih mejsebojno razmerje ni ure-jeno.- Torej: Kako naj sc ga uredi? Na to vprašanje nima nihče drugi pravice, odgovarjati, kakor prizadeti narodi sami. Njih je treba vprašati. To se’doslej še nikoli ni zgodilo in prav zato vlada tak kaos, da se človek ustraši, ako pogleda vanj. Rešavanje je pač na poti. V obeh delegacijah in v obeh državnih zborih se govori neprenehoma o njem; avstrijska in ogrska vlada obravnavate, kvotni deputaciji računate. Na drugi strani Litve so Hrvatje v reški resoluciji določili svoje stališče in tudi med madjarsko in hrvatsko koalicijo se vodi razprave. A vse to je efemerno. Na ta način se nikoli trajno ne uredi razmer. Nezadovoljnosti narodov se po tej poti ne spravi iz sveta. A političarji v tej dvojni državi ne razumejo svojega poklica, nimajo smisla za to, da bi lahko izvršili velepomembno nalogo sta poznala prav tako malo prijazno iz kočije pozdravljajočega moža, kakor koze, ki so grizle cvetice ob meji in so radovedno gledale konje, ne da bi ustavile delo svojih čeljusti. Novi župnik je prepoznal še vse hišice. Takrat, pred mnogimi leti, so prišli vsi ljudje iz njih, da mu podajo zadnjikrat žuljevo roko v slovo. Zakaj pač ne pridejo danes, da bi ga pozdravili? Le počakaj, kmalu bodeš pri njih. Skoraj vsi so tvoji novi sosedje, a roke jim ne moreš podati, kajti sedaj stanujejo v tvoji bližini na pokopališču. Veseliš se, da prihajaš v staro, ljubo Gospojno, ki si jo takrat žalosten zapustil. Vas najdeš že kakor takrat, izmed ljudi pa jih najdeš le malo. Nova generacija je dorasla. Kako bodeš živel s temi ljudmi? Ne bodi plah! Prav dobro bode tebi in njim, saj prinašaš celo in čisto seboj, kar si odnesel takrat: S pravo ljubeznijo do bližnjega napolnjeno duhovniške srce. Tam, kjer cesta nagloma zavije na levo, je pogledal dober ljubi znanec na novega trajne zgodovinske veljave. Habsburška monarhija je naravnost vstvarjena, da vzorno reši narodno vprašanje in da stori prvi korak, ki bi mu moral prej ali slej slediti ves svet. Ne le da živi tukaj dolga vrsta raznih narodov, temveč še bolj važno je to, da žive skoraj povsod pomešani ter ni mogoče začrtati strogih narodnih mej, in pa da imajo skoraj vsi — kar pride pač šele v drugi vrsti v poštev — izvan države sonarodnjake. Ta monarhija je nekaka mala slika zemeljskega sveta in zato je neizmerno zanimiva. Avstro-ogrska nima kolonij, ne igra velike uloge v takozvani svetovni politiki, ne more nastopati imperia-istično, ali vendar bi lahko postala velevažna za ves svet, ako bi poiskala način za rešitev narodnega vprašanja. Skrb, ali se vzdignejo čolninske pregrade med Avstrijo in Ogrsko, ali bode kronan češki kralj i. t. d., je smešno malenkostno spričo tega velikega, važnega, pomembnega vprašanja. Ali kako smo pripravljeni na to rešitev? Po vseh glavah strašijo še starinski pojmi o državi; zunanja znamenja imajo več veljave, cakor bivstvo stvari; glavno pa je, da so ljudstvu zamašena usta na obeh straneh Litve. Vprašanje dualizma hočejo rešiti ljudje, ki se ne upajo poklicati ljudstva v politično areno in obstruirajo volilno reformo, ki je prvi korak, da dosežejo narodi pravico odločevanja o lastni usodi. Pa se čudijo, da je ljudstvo nepotrpežljivo in prijema za metlo, da izčisti zrak! Klerikalci in militarizem. Ni še davno tega, kar je pisal »Slovenec* v nekem članku, da se ni nikoli ogreval za militarizem. Kaj takega mora reči semtertja glasilo stranke, ki išče pristaše med širokimi vrstami ljudstva. Saj vedo klerikalci, da so bremena, ki jih nalaga militarizem narodom, največja in najtežja. Tisto slepo navdušenje za uniformo in za pokanje, ki je bilo nekdaj epidemično razširjeno, pojema bolj in bolj med našimi kmeti in razvija se izpozna-vanje, da mora tudi poljedelec neznosno mnogo trpeti zaradi militarizma. O velikih davkih, ki jih mora plačevati za vojaške namene, ve nekoliko več, kakor pred dvajsetimi leti. Ge mu vzamejo sina ravno takrat, kadar je prišel toliko do moči, da mu lahko izdatno pomaga doma, ni več ponosen, da je fant «tauglich», temveč čuti težko svojo izgubo. Ako pokličejo njega samega na orožne vaje ravno, kadar je največ dela na polju, mora hočeš nočeš razmišljati o blaženosti gospoda župnika. Tako prijazno se smehlja, kakor se pozdravlja samo ljubega prijatelja. Visoki hrib s hermelinovim plaščem ob plečih ga pozdravlja. Sedaj sta prijatelja zopet skupaj. Naj je bil Hercog še tako daleč v pustih podonavskih dragah ali ob skrajnih mejah obsežne škofije za kaplana, povsod je bilo prvo, kar so iskale njegove oči, gospojinsko gorovje. Žalostno mu je bilo življenje v kraju, kjer ni bilo videti ničesar druzega, kakor daleč naokrog ilovnate hribčke brez gozda in drevja. Če je rasel na takih holmih tudi najboljši ječmen, so se mu zdeli vendar kakor stena, izza katere mu gineva srca v hrepenenju po gorah. Kadar pa je prišel v ravnini do točke, odkoder je pri jasnem vremenu in prozornem zraku v najdalnji daljavi lahko videl svoje ljubljene gore na robu širne planjave, četudi v tako nežnih obrisih kakor risarijo finega pajčolana, tedaj je poletelo njegovo hrepenenje čez reke in čez ravan. Cele ure je tedaj lahko stal na mestu puške. Če mu potepta infanterija in kavale-rija pri manevrih žito na polju, ga tudi to ne more navdušiti za militarizem. Delavec pa čuti še bolj, kaj pomeni zanj izguba treh let in potem vsako drugo leto pretrganje rednega poklica. Misleči ljudje pa vedo tudi, kakšna nevarnost tiči sploh v instituciji stalne vojske in kako ovira ta naprava demokratični napredek in svobodno odločevanje ljudstva, pa tudi, kako lahko se izproži nabasana puška. Ker hočejo klerikalci predstavljati ljudsko stranko in igrajo večno komedijo z demokratičnimi manirami, je torej potrebno, da povedo semtertja kakšno frazo proti militarizmu. Ali iz duše jim ne prihaja to, kajti cakor je klerikalizem avtokratičen v svojem jivstvu, tako je zavzet za vse, kar je enako v svojem jedru in kar podpira avtokratična načela. In ker imata klerikalizem in militarizem enak vir: Obstoječo družbo — in enak namen: Zaščito kapitalistične družbe, je logično, da ne smeta raniti drug druzega. Zato se ne sme verjeti slučajnim besedam »Slovenca*, temveč ogledati si je treba klerikalna dejanja. »Slovenec* je sploti včasi tako pisan, kakor bi bil glasilo vojnega ministrstva. Dobro je n. pr. znano, kako rad ščuva proti Italiji in kako mogočno ropota včasi s sabljo. Zanimivejše pa je, da glasujejo klerikalci redno 7. a vse militaristične izdatke in dr. Šušteršič je letos v delegaciji čutil še potrebo, govoriti za vojni proračun ter pozivati druge delegate, naj glasujejo zanj. Kako se to strinja s pravim krščanstvom, je seveda uganka. Vera ljubezni pa organizirana, moritev, to je pač nasprotje, ki ga ni mogoče poravnati. Kristus, ki je branil Petru, potegniti moč, pač ni bil nikoli učitelj poboja. Seveda, s klerikalnim krščanstvom se strinja to prav imenitno, kajti to je vse drugačno, nego Kristusovo krščanstvo. Šušteršičev govor nas ni nič osupnil. Njegovo prizadevanje, da bi opravičil svoje glasovanje z volilno reformo, je bilo pač neumestno, ker ne bode nikomur dopovedal, da ima volilna reforma kaj opraviti s puškami in s torpedi. Samo zabeležiti smo hoteli dejstvo, kajti kadar nanese priložnost, bod j klerikalci zopet mogočno grmeli proti bremenom, ki jih naklada moderna država ljudstvu. In takrat jih bode treba spomniti, da so klerikalci zopet sami pomagali, naložiti naroda tako težko breme. pa gledal na stotere vrhove in zobce, do kler ni našel hriba, ki ga je iskal. In sedaj mu je stal v starem veličanstvu, v svetlobi letnega solnca tako blizU» da bi ga lahko potipal. Spadal je celo v njegovo lastno župnijo. Čim mu dovolijo dolžnosti, hoče splezati tja gor, da pozabi tam na vse skrbi in nadloge dolgih kaplan-skih let in da se nadiha sveže moči in novega poguma za novo župnijsko nalogo. Pogreznjen v take sanjarije in spomine je gledal župnik še vedno na hrib. Popol* noma je prezrl, da je gledala tudi gospojinska cerkvica že nanj, z zvonika pa cerkovnik* Njega seveda ne bi bil mogel videti; ta P* je že opazil kočijo ter je dal znamenje, naj poči topič. Kmalu potem so zvonovi slavnostno zazvonili, da pozdravijo novega g°' spoda s svečanim glasom in da naznanij0 Gospojinčanom približanje novega pastirja* Niti topičev pok ne bi bil odvrnil župnika od njegovih ljubljenih hribov, da nis® skočili ustrašeni konji na stran, tako da j župnika na vozu podregnilo ter ga zdrami ^ iz sanj in misli. Kočijaž je imel dosti opr* Priloga »Rdečemu praporu" šf. 28. Dopisi. Jesenice. Kadar primanjkuje klerikalnim Časopisom gradiva, tedaj se spravijo nad socialne demokrate, nad katerimi spuščajo ve-“ko ložje svojo jezico, kakor nad izkoriščevalci, »zor takega časopisa je zakotna «Naša moč», jo vsiljujejo delavcem kakor gosem koruzo, “otijo se pa zelo, če mislijo, da bodo kaj opravili s svojimi prisiljenimi napadi; čim "°lj bodo zabavljali socialnim demokratom, "jffl bolje jih bode delavstvo izpoznavalo. *Udi tukaj na Jesenicah imamo nekoliko takih zagrizenih klerikalcev, katerim se je sanjalo nekoč, da bodo spravili vse pod se. A *° vidijo, da se delavstvo ne da zapeljati za čase, se penijo, da teče žolč kar curkoma, kedaj jih je prijela zopet grozna nevoščljivost, *er je določilo vodstvo tukajšnje tovarne 200 delavcev, med njimi tudi nekoliko Korošcev, katere namerava pri otvoritvi nove železnice Predstaviti za rudarje. Ako bi bila izbrala ‘°varna same patentirane klerikalce, bi bilo *se dobro; »Slovenec* in «Naša moč» bi pela jtoziana. Ker se pa tovarna ni ozirala na to, kateri stranki pripada ta ali oni, so močno kaljeni, da je «ajmoht» zaostal in ker si ne *najo pomagati drugače, se obdregujejo ob Korošce. Bodi jim povedano, da nimajo Korošci sploh ničesar opraviti z načrtom o rudarjih; saj bi sami lahko vedeli, da je to stvar tovarne. Očitajo pa tudi Korošcem, da ne znajo govoriti ne slovensko, ne nemško. Kakšni učenjaki pa so torej ljubi klerikalci, ako razumejo Korošce, da zabavljajo popom? ^rdijo, da Korošec ne zna biti nič druzega, kakor socialni demokrat in da mu je korist delavstva deveta briga. No, biti socialni demokrat, pomeni ravno, brigati se resno za delavske koristi, vsekakor bolj resno, kakor se brigajo klerikalci, ki se a la kaplan Čuk ''ojskujejo na shodih s palicami — v smislu krščanske ljubezni do bližnjega. Vse to zabavljanje nas ne spravi iz miru. Svetujemo •e klerikalcem, naj nikar ne govore mnogo o stavki leta 1904, kajti takrat so jo ravno oni tako zavozili, da je vsakt mu pametnemu člo-veku jasna njih popolna nezmožnost za zasto-Panje delavskih interesov. Hoteli smo že davno Pokopati kapitalne kozle, ki so jih postreljali edaj; ali s svojim izzivanjem nas silijo, da P°vemo, kako je bilo in kako imenitno ulogo So tedaj igrali klerikalci. Dne 24. aprila 1904 bila je nedelja — je bil na Javorniku shod °ndotnih stavkarjev. Tam se je prečitalo resolucijo, sestavljeno od nekaterih posainez tokov brez sporazuma z drugimi. V torek pa ?e je naenkrat ustavilo delo v vseh oddelkih, ,r» sicer v nekaterih prostovoljno, v drugih pa Prisiljeno. To se je zgodilo čisto na slepo, Popolnoma brez glave, kakor se godi ravno J*r* ljudeh, ki nimajo pojma, kaj je delavski “°j. Odbora za stavko ni bilo, stavkati seje začelo, ne da bi bil kdo ravnateljstvu na-~n»nil delavske zahteve, ne da bi jih bili de-avci sami formulirali. Šele drugi dan, ko je lajala stavka že več kakor 24 ur, se je vo-.ll° nekak odbor, kar bi moralo biti prvo, ^ šele tretji dan se je predložilo ravnateljstvu jjtoteve, kar bi se moralo zgoditi sploh pred tavko. Za danes naj to zadostuje. Že iz tega razvidi, da so klerikalci v delavskih zade- P°P°in* ignoranti. Ce pa »Naši moči* ne *adostuje to, ji prezentiramo prihodnjič še ^.eC; klerikalci vedo, da jim to ne bode kontno. Pa kakor hočejo, j. Trbovlje. Prihodnjo nedeljo so tukaj vo-,Ve v odbor bratovske skladnice. Znano je, ,a je všteti te skladnice v vrsto najslabših "°lniških blagajn, kar jih je v Avstriji, in to Pomeni mnogo, ako se pomisli, da naše za-?nodajstvo o bolniškem zavarovanju sploh i kdove kaj prida. Velikim podjetnikom pa jjj..4® to preveč in zato se trudijo, da bi do-XJnV *e .^a8aJne popolnoma v svoje roke. treh’ k' j'm 8a daje zakon čisto brez po-do i-*n krez stvarne utemeljitve, jim ne za-t>ir mai'*eC absolutni gospodarji hočejo UoliV bratovskih skladnicah. Ker se po ravni * ne more doseči tega, iščejo podjetja kriva pota. Delavci imajo volilno pravico, katere se jim na žalost podjetnikov ne more vzeti. Poskuša se torej drugače, in sicer tako, da se sili delavce, glasovati za take kandidate, ki so všeč podjetju. V Trbovljah služi družbi v ta namen pazniško društvo, ki je že dostikrat pokazalo, kako sovraži svobodo in samostojnost delavstva. Tudi za sedanje volitve je društvo postavilo kandidate, pa agitira zanje na vse kriplje. Ker pa ve, da z legalnimi sredstvi ne more zmagati, izvršujejo kolovodje na delavce nezaslišan pritisk. V nedeljo so n. pr. nagnali okrog 300 delavcev na delo. Ali v resnici je bilo delo čisto postransko; stvar je imela le ta namen, da se spravi delavce skupaj in da se more pod krinko dela agitirati. Pazniki nastopajo pri tem lepem opravilu kot predpostavljeni in hočejo delovati s svojo avtoriteto. Razume se, da to ne bi bilo mogoče, ako ne bi bilo podjetništvo v sporazumu. Kandidatje pazniškega društva niso v resnici nič druzega, kakor kandidati družbe. Zakaj pa se podjetje tako poganja za zmago pri teh volitvah, je jasno iz dosedanje prakse, ki je v Trbovljah dobro znana in izpričuje, da bi naši kapitalisti racfi še bolj stiskali bolnike, kakor doslej. Rudar, ki voli te kandidate, škoduje sam sebi in svoji družini. V času bolezni pa bode prepozno tarnati. Sedaj je čas, da store trboveljski rudarji svojo dolžnost — v svojem lastnem interesu. Ako volijo kandidate organizacije, bodo imeli v odboru ljudi, ki bodo storili za skiadnične člane vsaj to, kar je mogoče storiti v sedanjih, dosti klavrnih razmerah. Treba pa je, da stori vsaki rudar potrebno delo, to se pravi ne le, da voli kandidate, ki jih priporoča organizacija dogovorno z zaupniki, temveč da tudi pridno agitira za nje. V nedeljo popoldan je bil glede tega javen shod na Lesjakovein vrtu, ki je bil izvrstno obiskan. Sodrug E. Kristan je temeljito razložil pomen bratovskih skladnic in delavskega zavarovanja sploh in je priporočal kandidate organizacije. Govorili so še nekateri drugi sodrugi m udeleženci, moški in ženske, so pazno in s pritrjevanjem poslušali zanimiva izvajanja. Sedaj pa je treba, da gredo na delo. Cim hujši je pritisk podjetništva, tem bolj intenzivna mora biti agitacija sodrugov. Bartoli, Tavčar et comp. Nenadoma, kakor elementarno presenečenje, se je porodila volilni reformi nova nevarnost. Italijanski poslanec Bartoli, ki zastopa v državnem zboru poreški volilni okraj, je začel v pondeljek s popolnoma pravilno obstrukcijo v odseku za volilno reformo. Že v petek večer je z vsemi znamenji nenadoma znorelega Človeka začel metati knjige po mizi, prekucevati stole in sploh uganjati neumne nedostojnosti. V pondeljek pa je govoril dve ure in pol, tako da ni prišel razven njega nihče do beseede. Na prvi pogled je njegovo početje popolnoma nerazumljivo. Na dnevnem redu so bili kranjski mandati, ki niso gospodu Bartoliju pravzaprav nič mar. On pa je govoričil o italijanskih mandatih, o Trstu, o Istri, o Goriškem. Komentar temu brezvestnemu početju se pa najde, ako se pogleda malo za kulise. Tam so spravljeni kranjski mandati res v zvezo z italijanskimi. Kakor znano, zahttvajo Nemci en mandat na Kranjskem in motivirajo to z jezikovnim otokom kočevskim, z davčno močjo kranjskih Nemcev, z nemško kulturo, z nekdanjo pripadnostjo Kranjske k nemškemu »Bundu* i. t. d. Zofistika ni nikoli v zadregi za motivacije in z zadostno mero predrznosti se konstruira lahko vsak dokaz. Resne pravice do kočevskega mandata je prav malo in le tedaj bi se dalo zahtevo po njem legalno utemeljiti, ako bi veljalo povsod zelo liberalno načelo zastopstva manjšin. Ker pa se na ta princip le tam ozira, kjer ima kakšna močna skupina svoje manjšine, je umevno, da se Slovenci upirajo temu mandatu, odnosno da hočejo privoliti vanj le tedaj, ako dobe kom- penzacijo. To nesoglasje med Nemci in Slovenci hočejo izrabiti Italijani v svojo korist. Glasovali bi za kočevski mandat brez vsake kompenzacije Slovencem, ako bi se Nemci zavezali, da bodo glasovali za vse zahteve Italijanov. Na ta način je kočevski mandat dragocen za Italijane; kadar je zaključeno glasovanje o njem, izgine cena, za katero bi bilo mogoče skleniti nemoralno kupčijo. Tako je pojasnjena Bartolijeva obstrukcija. Da je bil mogoč nastop Italijanove brutalnosti, je pripisati nerazumljivi popustljivosti odsekovega predsednika, ki je dovolil obstruk-cionistično govoranco o predmetu, ki sploh ni bil na dnevnem redu. Z enako pravico, kakor je Bartoli govoril o italijanskih mandatih, bi bil lahko deklamoval o umorstvu Cezarja. Pokazalo se bode kmalu, ali bodo italijanski kolegi Bartolijevi trpeli, da uganja take burke in bode li predsednik dovolil tako absolutno nedopustno početje. Delavstvo pa bode vsekakor izvajalo potrebne konsekvence iz situacije in tržaški sodrugi so v tem oziru že ukrenili, kar je treba. Da so se veselili Bartolijevega nastopa vsi sovražniki volilne retorme, je naravno. Stein in Malik, grof Stiirgkh in Barnreiter so bili blaženi, da je italijanski kolega storil, kar so si sami želeli v globočini srca. Kaj pa Slovenci? Kaj naši liberalci? Kar je Bartoli storil, je zahteval »Slovenski Narod* od slovenskih poslancev, ako se ne izpolnijo njih želje na Štajerskem in na Koroškem. Obstrukcija v odseku je prav po srcu drja. Tavčarja, ki je še pred kratkim grmel proti enaki volilni pravici in je znesel vso svojo jezo nad volilno reformo. On jo sovraži in jo bode bržčas sovražil do konca svojih dni. Bil bi srečen, ako bi jo kdo preprečil. On bi moral pravzaprav čestitati Bartoliju in se mu zahvaliti, kajti če bi se posrečil njegov namen — če bi namreč tudi delavstvo mirno gledalo, tedaj bi se izpolnilo, kar želi dr. Tavčar, padla bi volilna reforma, ostal bi sedanji volilni red, ki je po liberalni logiki boljši za Slovence, ker imajo po njem 15 mandatov mesto 23, Nemci bi na Kranjskem ohranili svoja dva mandata, Italijani svojo večino na Goriškem in v Istri in dr. Tavčar slavil bi to kot slovensko narodno zmago. Bartolijev nepričakovani nastop osvetljuje z žarečo lučjo nerodnost slovenskih liberalcev in pokazuje, komu pravzaprav služijo. Tavčar je zahteval obstrukcijo, Bartoli jo je začel, Stein in Malik se pa veselita. Idealna družba je ustanovljena! Zaradi slovenske narodne koristi ropotajo liberalci proti volilni reformi; kako grozno slaba mora biti za Slovence, ko se je najbolj boje — Nemci in Italijani! Kako heroično zastopajo slovenski liberalci slovensko «narodno korist«, ko pomagajo nacionalno najbolj zagriženim Nemcem in Italijanom, ohraniti vse pri starem! Volilna reforma, o kateri se sedaj sklepa, ni idealna. Neštetokrat smo povedali to, pokazali smo vse njene pomanjkljivosti, povdar-jali smo, da bode naloga novega državnega zbora, popraviti celo vrsto napak. Za nikogar ni reforma tako krivična, kakor za delavstvo. Ali reforma je potrebna in če se ne more doseči idealne, je treba vzeti tako, kakršna je mogoče. Ravno z narodnega stališča bi morali Slovenci izpoznati to in v svojem narodnem interesu bi morali z vsemi močmi delovali na to, da se jo perfekcionira. Če nič druzega, bi jim moral Bartolijev nastop od* preti oči. Italijanski poslanec iz Istre joka in stoka, kriči in zmerja, skače in razbija, ker sluti, da se izpremene razmere v Istri. Izpre-menile bi se bistveno, celo če bi obveljalo vse, kar zahtevajo. V Istri imajo Italijani doslej štiri mandate, Hrvatje enega, Slovenci nobenega. Po vladnem načrtu dobe Slovenci tri, Italijani dva mandata. Ako bi se ustreglo njih zahtevam, bi dobili tri. Slovenska politična moč v Istri bi se izravnala z italijansko. Z narodnega stališča je to velikanska pridobitev in če ne bi imela volilna reforma na jugu drugih posledic, bi to zadostovalo, da bi jo morali Slovani braniti z vsemi močmi proti brezvestnim napadom. Liberalci pa hočejo, naj se jo obslruira in vrže! Kvaliteto dosedanjih italijanskih poslancev je jasno dokumentiral Bartoli. Da s tem ljudmi ni lahko doseči modus vivendi, je umevno; menda je to sploh nemogoče. Posledica volilne reforme pa bode, da se bode moral izpremeniti tudi značaj italijanskega parlamentarnega zastopstva. Obstoječe kurije omogočajo, da je italijanska frakcija vedno umetno sestavljena in zastopa šovinistično manjšino; volilna reforma provzroči, da dobi prejalislej tudi med Italijani objektivna večina svoje legalno zastopstvo, da pridejo torej na površje elementi, s katerimi je mogoč sporazum. Kakor v Istri, tako je na Goriškem. Tuintam so pridobitve Slovencev po volilni reformi velikanske, nedostatki na Štajerskem in na Koroškem pa so tako irelevantni, da mora «Slov. Narod» danes sam priznati, «da je z občnega stališča nazadnje vseeno, ali imajo (Štajerci) šest ali sedem mandatov, ker to ne bo premenilo značaja dežele». Ali imajo spričo teh razmer liberalci še dovolj poguma, da ščujejo proti volilni reformi in da žugajo z obstrukcijo? Ali imajo dovolj vesti, da prepuste istrske in goriške Slovence dosedanji usodi, ne da bi s tem kaj pomagali Štajercem in Korošcem? Ce je imajo, tedaj naj le poizkusijo svojo srečo v koaliciji s sovražniki reforme. Naj se dr. Tavčar le združi z Bartolijem in Frankom Sternom. Slovenci pa bodo izvedeli, da so potekle vse krokodilske solze o štajerskih Slovencih, o tužnem Korotanu, o bedni Istri iz zgolj hinavščine; izvedel bode, da so bili pravi izdajalci slovenskih narodnih interesov slovenski liberalci. Politični odsevi. Delegaciji sta končali svoje zasedanje. Ako se hoče na kratko oceniti ta dogodek, se ne more reči nič druzega, kakor: Hvala bogu, da ni treba več čitati dolgih in dolgočasnih govoranc ljudi, ki se zde silno važni sebi, ali nikomur drugemu. 0 zborovanja državnega zbora se razširjajo najrazličnejše vesti. Dočim je ministrski predsednik baron Beck izjavil, da bode zboroval parlament toliko časa, da reši vsaj najvažnejši del volilne reforme, je naznanjal nemški ninister-rojak Prade, da pojde zbor 14. t. m. na počitnice, a odsek za volilno reformo bode zboroval dalje. Sedaj se to zopet preklicuje, govori se pa, da začno počitnice 21. t. m. Ako parlament hoče, je seveda do tega časa lahko gotov s celo volilno reformo. Važno je pa vsekakor, da se reši vsaj glavne točke pred počitnicami. Da si žele poslanci vakanc, je že umevno; a da ne pridejo prej do njih, tega so krivi sami. Ako bi bili prej nekoliko pohiteli z volilno reformo, pa bi bili sedaj že lahko doma in tudi prebivalstvo bi imelo mir. S Srbijo ima Avstrija zopet nekaj kakor carinsko vojno; ogrska meja je za uvoz iz Srbije zaprta. Srbija hoče naročiti nove topove za svojo vojsko. Avstrija zahteva, da jih naroči pri tvrdki Skoda v Plznju, Nemčija pa jo podpira v tem ter je naznanila srbski vladi, da bi se v slučaju naročbe pri Kruppu naročilo razdelilo med Avstrijo in Nemčijo. Srbska vlada hoče naročiti topove na Francoskem; dunajski »Sonn-u. Montags-Zeitung* trdi, da je za ta slučaj ministrskemu predsedniku Pašidu obljubljena provizija, ki bi iznašala več milionov. Na Ruskem se množe revolucionarne izjave. V nedeljo je bilo v Peterburgu mnogo političnih shodov; nosilo se je rdeče zastave in prepevalo revolucionarne pesmi. Na raznih mestih je prišlo tudi do bojev s policijo in s kazaki. V Odesi je imelo vojaštvo velik shod, kjer je sklenilo prositi dumo, naj pošlje komisarje, ki bi preiskali položaj vojaštva po celi deželi. Shod je tudi izrekel, da bode vojaštvo podpiralo z vso odloč- nostjo dumo v zasledovanju njenih demo kratičnih ciljev. Med kmeti vre silno; povsoc se politizira. Zmerne stranke izgubljajo svoj upliv in vedno bolj ga pridobivajo socialni demokratje, ki so se sedaj v dumi organizirali v lastnem klubu. Peterburški delavci so izrekli svojo solidarnost z delavskim svetom, ki je bil lani aretiran in se seda,' vrši razprava proti njemu; ogromno število delavcev zahteva od državnega pravdnika, naj jih obtoži, ker je postopal delavski svet v njih imenu. Proti admiralu Roždestvenskemu in častnikom torpedovke «Bjedovi» je bil izvršen proces zaradi kapitulacije pred Japonci. Roždestvenskij je bil oproščen, štirje častniki so obsojeni na smrt, a priporočeni za milejšo kazen. Roždestvenskij je sam zahteval, naj se ga obsodi, češ, da je dal take zapovedi, ki niso bile jasne in so morali častniki misliti, naj kapitulirajo. Nihče pa ni vprašal, ne povedal, kako je bilo mogoče, da niso bile ne ladje, ne topovi, ne streljivo nič vredno. Socialni pregled. Radarska stavka v Labinju (Albona) še ni končana. Ker že traja stavka več mesecev, priporočamo sodrugom, da podpirajo stavko-juče rudarje. Doneske sprejema tudi naše upravništvo. Društvene vesti. Društvo (politično društvo) v Ljubljani sklicuje na nedeljo dopoldne točno ob 10. uri dopoldan svoj občni zbor v Punti-gamsko pivnico (Katoliški dom). Člani in drugi sodrugi se vabijo najvljudneje na shod tem potom, ker se ne bo izdajalo nikakršnih vabil ali letakov. Protialkoholno zborovanje. Društvo «Abstinent* v Ljubljani, priredi v nedeljo, 15-t. m. protialkoholno zborovanje v mali dvorani hotela »Union*. Predavanja bodo od 9-do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldan. Govorili bodo o raznih z alkoholizmom v zvezi stoječih rečeh L. Smolnikar, dr. Krek, prof. Jarc, dr. Brecelj, M. S t e k a r, J. Erženova, dr. D o 1 * šak,I. Podlesnik, M. M o š k e r c , Fr. Avsec, Ant. Jarc, L. L e n a r 1-Zvečer je veselica z godbo, petjt^i, deklamacijami i. t. d. — Priznavamo, da imamo glede ljubljanskega abstinentnega društva neke pomisleke. Ustanovili so ga klerikalci. Tudi to ne bi bilo napačno, ali ustanovili so ga, ne da bi se bili sporazumeli z drugimi in zato je vsekakor treba previdnosti, ker je zelo verjetno, da nameravajo porabiti tudi to društvo za klerikalno agitacijo. Protialkoholno gibanje nam je seveda simpatično. Socialni demokratje so vedno nastopali proti pijančevanju in tudi po Slovenskem se lahko opaža, da pojema alkoholizem povsod, kjer se razširja socialna demokracija. V Avstriji je stranka doslej nedvomno več storila za vspeh protialkoholizma, kakor vsaka druga skupina, S tega stališča torej nimamo prav nič proti »Abstinentu*. Ali kakor pravimo: Pri naših klerikalcih je vedno treba previdnosti. Sicer pa bodemo na zborovanju morda videli, kakšna je ta struja. In potem se pomenimo še kaj. ,.Slovenec" se umetno in strastno razburja, ker so naši sodrugi v Idriji na svojo kandidatno listino postavili poleg pet naših, tudi dva napredna, socialni demokraciji prav blizu stoječa rudarja in enega obrtnika, td' seveda s to listino tudi prodrli pri volitvah. Piše o stvari tako, kot bi se radi tega zgodil velik greh na principih socialne demokracije. Kar čuditi se je «Slovenčevi» skrbi za socialnodemokratične principe — no, mi se »Slovencu* le smejemo, kajti tudi tako pisanje ne zakrije gorostasnega klerikalnega poraza v Idriji. Kako so naši sodrugi fino vse uredili, kaže dejstvo, da je izvoljen sedaj v Idriji za župana g. I. Sepe ta vec le vsled intervencije naših sodrugo? ter da je za podžupana idrijske mestne občine izvoljen celo rudar Ivan TukaC iz kandidatne listine naših sodrugov. In za občinska svetovalca sta dalje izvoljena celo dva naša sodruga: namreč ravnatelj Anton Kristan in rudar Ivan Kokalj- — Naši sodrugi v Idriji že vedo prav dobro, kaj delajo — od »Slovenca* ne potrebu* jejo nobenega pouka. Razburjenosti njeg°vl se le smejejo — kajti vedo, da »Slovenca* peče uresničevanje gesla: dolsklerikalci* Listnica upravniitva. Skale pri Velenju! Prihodnjič. Domače stvari. . Ministriranje na komando. Klerikalci «?ajo zanimivo pridobitev: Bivšega železniškega uradnika, ki je oblekel kuto. »Slovenec* naznanja kot nekaj posebnega, da »>ode bivši adjunkt Holeček pel novo •našo. To je seveda njegova čisto privatna stvar, ki je za javnost le toliko zanimiva, ker *e vidi, da še ni izumrla romantika. Mogoče, <*a je gospod Holeček re3 storil ta korak iz notranje potrebe; tega ne maramo preiska-?ati. Ali efekt je vsakomur romantičen in tako 3® tudi razpoloženje, iz katerega izhaja. S tem "i bilo zanimanje za ta ne ravno epohalni dogodek lahko zaključeno. Toda v zvezi z Nenavadno novo mašo je stvar, ki ni tako Privatnega pomena. Gospod Holeček je b i 1 felezniški uradnik. Sedaj postane duhovnik jn s tem stopa seveda iz vsake zveze z železnico. Njegovi interesi so poslej združeni s cerkvijo in železnice ne briga njegova bodoča »arijera prav nič. Med železniškimi uslužbenci so bili nekateri njemu prej podrejeni kot Uradniku; duhovniku pa niso več. Ali pri ®as imajo nekateri ljudje o takih rečeh jako ^udne pojme in na novo mašo človeka, ki je ^edaj železnici tako tuj, kakor kak kaplan v -Avstriji, se komandira železniške Uslužbence kot ministrante, i ^a Holečekovo novo mašo so komandiram Postajni odpravnik Anton Gregorec, Pisarniški odpravnik Ivan Jaklič ter skla-* nadzornika Ivan Frankovič in j jfran Levstik. Železniški propisi paragra-I hirajo pač dolgo vrsto dolžnosti železničarskih j Uslužbencev; toda instrukcija, ki bi zahtevala °d železničarja ministriranje, vendar ne podamo in reči moramo, da se nam vidi ta Zahteva že zelo predrzna. Svetovali bi vsekakor direkciji, naj preišče to stvar objektno, pa naj dopove tistemu gospodu, ki jo 3e provzročil, da naj skrbi sam za svoje klerikalne ambicije; železničarji nimajo naloge, ■Pomagati stalnim gospodom do papeževskih j ’°fdenov. Sokol > proti delavstvu. Dne 1.1. m. je slavil »Šišenski Sokol* razvitje svoje zastave. Navada je, da se poveličuje pri nas take slavnosti, kakor bi imele kdove kako velik naboden pomen; za vsako tako priredbo se dela anglikansko reklamo, vabi se ljudi iz vseh krajev slovanske vzajemnosti, govori se gobove polne navdušenja in bombasta, po časopisih se objavlja neskončna poročila. Neumestno je to, naj se že sodi s katerega sta-^Ča se hoče; edino blagajniški interesi prirejajočega društva opravičujejo tak tamtara; 1 pa vendar niso tako važni, da se ne bi , v*ti, da je držal konje, sicer bi bili zdirjali j z župnikom vred skozi vas in skozi mno-! ž'co, ki je bila zbrana na kraju vasi. Župnik je izstopil z voza in občina je j Pozdravila novega dušnega pastirja, kakor navada pri taki priložnosti. Voz so v tem Potegnili v župnijski hlev, kar je bilo po-£ebno, kajti konji so se zopet vznemirili, *° so opazili rdeče cerkvene zastave in bele | Zajčice ministrantov. j . Bili so skoraj sami tuji obrazi, ki jih je j *uPnik videl tukaj. Samo eden se mu je i 2ior>c" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slo-~ ■ venski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. * f HM jena gostilna v ulici S. Giovanni v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinski vina, direktno od organ*?*' ranih sodrugov v Dalmac*] • Vedno dobra kuhinja. ^ razpolago »Rdeči Prapo •Arbeiter-Zeitung* *n voratore* La- Izdajatelj ln odgovora! urednik Josip Berdajs. Tilka Iv. Pr. Lampret v Kranju-