KRONIKA | U m rl je dr. V ladim ir Leban | Tedaj, pred štirim i leti je prišlo tako iznenada, da se nismo niti zavedli, da gre zares. Naš tovariš Leban je bil vendar pojem zdravega, vedrega, veselega človeka, živel je s prirodo in bil je prijeten, nevsiljiv p rija te lj. Nenadno ga je načela huda bolezen in tr i leta smo ga čakali, upali in se bali. Č eprav za živ­ ljen ja ni bil navajen podlegati, je b ila to k ra t sm rt močnejša, zm agala ga je decem bra 1976. Z njim smo geografi izgubili znanstvenega, poljudnoznanstve­ nega in pedagoškega pisca, odličnega učitelja in dolgoletnega društvenega delav­ ca; nas, njegove sodelavce je zapustil dober tovariš in družabnik . Bil je eno­ stavnega in sprejem ljivega značaja, dobronam eren, ni imel sovražnikov, zato smo se težko poslovili od njega. L jubil je predm et in m lade ljudi, ki jim je predaval, zato ga pogrešamo, zato se ga spom injam o s hvaležnostjo. Rodil se je 16. m arca 1912 v T rstu, pozneje pa je živel do m ature v Celju. V L jubljan i je štud ira l geografijo in zgodovino, d iplom iral je tik pred vojno (1941). Zavednem u Slovencu in Jugoslovanu vojni časi niso prizanesli. Bil je preseljen na delo v A vstrijo, osvoboditev je dočakal kot delavec p ri regulaciji Mure. V času obnove je bil povsod, k je r je lahko koristil. L judje v Pom urju, s katerim i je delil vojne težave in pripadnost osvobodilnemu gibanju , so ga imeli k a r za svojega. Učil je na ljulom erski nižji gim naziji, pom agal p ri organizaciji šolstva, bil je h k ra ti ta jn ik občine, up rav lja l je narodno imovino in m orda še kaj. Ze leta 1946 p a je zapustil L jutom er, ko je prevzel vodstvo novega Zemlje­ pisnega m uzeja Slovenije, hk ra ti je p redaval na Pedagoški akadem iji v L jub­ ljani. Od leta 1962 do sm rti je bil redno zaposlen kot univ. učitelj na O ddelku za geografijo Filozofske fakultete v L jubljani. K ulturen in široko izobražen kakor je Leban bil, se tudi v geografiji ni za­ p ira l v ozko usm erjeno geografsko tem atiko. Za njegovo delo je značilna mno- gostranost. Res je, da je najčešče posegal v družbenogeografsko področje, ven­ dar so b ila zelo zanim iva tud i njegova p redavan ja o prirodnogeografskih značil­ nosti Jugoslavije. Svojstveno m u je bilo to, da je predvsem iskal nenačeto delo in problem atiko, tako, ki ji ni našel dovolj vzorov in metodologije. Ko je prof. Melik ustanovil zem ljepisni m uzej Slovenije, m u je bil Leban prvi up ravn ik in pionirsko ga je 16 let soustvarjal in u stvarja l tudi po svoji zamisli. P ri delu mu je pom agal njegov poseben smisel za arhive in druge historične v ire ter odnos do historične kartog rafije in muzeologije. Zato je sta ri k artog rafiji posvetil nekaj k ra jših del, pa tud i njegovi regionalnogeografski orisi so pogosto zanim ivi, ker so upoštevali sta re vire. Njegovo osrednje zanim anje: m igracije prebivalstva na Slovenskem s »osebnim ozirom na poroke, po trju je to smer, saj p ri tej š tud iji je m oral u p o rab lja ti najstare jše originalno gradivo, kot so razne kronike, m atične knjige in popisnice, da je ugotav lja l vplive različnih geografskih pogo­ jev na oblike, smeri in moč m edregionalnih ženitvenih m igracij v preteklosti. To je tud i bila njegova doktorska d isertacija (1964). N aslednji dve tem atiki, ki se jim a je v zadnjih letih posvetil, sta bili podobnega značaja , to sta bili: geografska problem atika naselij-taborov na Slovenskem in problem slovenskih geografskih imen. Zal del ni končal. Za svoj predm et »Jugoslavijo« je pisal tudi učbenike za srednje šole, ob k a terih so se skozi dve desetletji izobraževali m a­ tu ran ti. N ajbolj pa je Lebanu ležalo pedagoško delo. P redaval je rad in s posebno zavzetostjo. Od prihoda v L jubljano vse do zadnjega delovnega dneva je p re­ daval na Pedagoški akadem iji; zadnjih dvanajst let, ko je učil na Filozofski fakulteti, pa pomeni dvanajst solidnih, strokovno in pedagoško uspelih kurzov njegovega predm eta. Pokojnik je bil dolga leta odbornik G eografskega društva Slovenije, aktivno se je udeleževal zveznih geografskih kongresov in republiških sim pozijev ter zborovanj. Več let je bil ta jn ik Zveze geografskih društev Jugoslavije. Ko smo se poslavljali od sodelavca, učitelja, p rija te lja in človeka, nam je bilo težko, zdaj tud i čutimo, kako nam je bil potreben, in hvaležni smo mu za delo, ki ga je opravil. M arjan Žagar D eseti kongres geografov Jugoslav ije (15.—20. septem bra 1976) Po enaindvajsetih letih, ki so p retek la od četrtega kongresa geografov J u ­ goslavije v Beogradu, je bil v našem glavnem m estu deseti jub ilejn i kongres jugoslovanskih geografov. O rganizacija kongresa je p ripad la Srbskem u geograf­ skem u društvu, ki je to zahtevno in odgovorno nalogo dokaj uspešno opravilo. Za kongres je bilo značilno veliko število udeležencev, nad 370, k a r je pomenilo najv išjo udeležbo na vseh dosedanjih kongresih. Kongresa se je udeležilo tudi 13 gostov iz inozemstva, iz dežel, s katerim i jugoslovanski geografi tesno sode­ lujejo. Tu je om eniti še dejstvo, ki ni razveseljivo, udeležba iz Slovenije je b ila (razen iz Kosova) najskrom nejša. Večina slovenskih udeležencev je bila iz raz­ iskovalnih inštitucij, m edtem ko je bilo število profesorjev iz srednjih šol več kot skromno. O rganizacijsk i del kongresa je bil zarad i jub ile ja slovesnejši in je obsegal otvoritev in pozdrave, ki jih je izrekel predsednik Srbskega geografskega d ru ­ štva M. Vasovič. Sledilo je poročilo o delu Zveze geografskih društev Jugosla­ vije med IX. in X. kongresom, ki ga je podal predsednik T. Rakičevič. Za tem se je začel delovni del kongresa. V njem je osem referentov (iz vsake republike in obeh pokrajin) predstavilo prvo plenarno temo: povojni razvoj geo­ g rafske teorije in p rakse v SFR J. Na plenarn ih sestankih sta bili v vrsti refera­ tov obdelani še tem i: geografski vid ik gospodarskega in družbenega razvoja SFRJ po vojni in sodobni problem i in poti razvoja pouka geografije v naših šolah. Vsi ostali p rijav ljen i referati so bili uvrščeni v sekcije. Skupno število refe­ ratov na p lenarn ih sejah in v sekcijah je preseglo število 70. N avajan je vseh referatov in n jihovih prispevkov bi tu zahtevalo preveč prostora. Glede na to, da je dokaj h itro izšel »Zbornik X. jub ilejnega kongresa geografov Jugoslavije« pa to tudi ni potrebno. Delo po sekcijah je bilo razdeljeno na štiri skupine. Ta razdelitev je p red­ stav lja la precejšnjo novost, saj ni bilo dosedanjih sekcij kot npr. za fizično geografijo, geografijo naselij, geografijo preb ivalstva itd. Vsaka od štirih sekcij je zajem ala obravnavo enega od vprašan j, p ri reševanju katerih bi geografi v okviru svojih m ožnosti lahko sodelovali. V te sekcije je bilo vključeno obrav­ navan je : 1. teOretično-metodoloških vprašan j, 2. problem ov gospodarskega in družbenega razvoja republik in pokrajin , 3. sodobnih geografskih problem ov razvo ja SFRJ in 4. okolja in geografije. Sekcije so bile zasnovane tako, da bi temo na jp re j obravnaval glavni referat, nato p a n a j bi ga dopolnili koreferati. P okazalo pa se je, da ta zamisel ni b ila v celoti izpeljana, saj je v rsta referatov