■I 2, M
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 16	Ljubljana, ponedeljek 8. avgusta 1977	Cena 40 dinarjev	Leto XXXIV
985.
Na podlagi prvega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin ih Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
RESOLUCIJO
o temeljih zakonodajne politike republike I
Skupščina SR Slovenije je zakonodajno politiko republike opredelila v resoluciji o temeljih zakonodajne politike v republiki (Uradni list SRS, št. 14/69). V obdobju po sprejetju te resolucije so bili,-v skladu z njenimi načeli, izvršeni v republiki nekateri pozitivni premiki v republiški zakonodaji, s katerimi je bilo še bolj izpopolnjeno izgrajevanje socialističnega samoupravnega sistema. V tem obdobju so bili sprejeti nekateri sistemski zakoni; pospešil in razširil se je proces kodifikacije posameznih sistemskih področij ter proces razmejevanja pristojnosti med republiško skupščino, njenim izvršnim svetom in republiškimi upravnimi organi; v republiški zakonodaji se postopoma izločajo določbe izvršilno-upravnega značaja; hkrati so se s sprejetjem nove ustave poglobila prizadevanja po sistemski, celoviti in izvirni republiški zakonodaji na podlagi razmejitve zakonodajnih pristojnosti med federacijo in republikami.
Glede na to, da je nova ustava na novo opredelila odnose med federacijo in republikami na zakonodajnem področju, je postala še bolj aktualna potreba.po nadaljnjem celovitem in izvirnem izgrajevanju republiške zakonodaje, ki mora v celoti uveljaviti nove družbene odnose, opredeljene v ustavi in zakonu o združenem delu tako, da bo zagotovljen ustavni položaj delovnih ljudi in občanov ter njihove pravice do samoupravljanja, zlasti pa pravice dela z družbenimi sredstvi v vseh odnosih družbene reprodukcije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja.
Spreminjanje zakonodajnih odnosov, ki se je začelo z ustavnimi amandmaji, se je intenziviralo po uveljavitvi ustave iz leta 1974, ko se je začelo sistematično delo na usklajevanju republiške zakonodaje z ustavo. Nova republiška zakonodaja mora konkretno normirati ter Izraziti ustavna načela in pospeševati uveljavljanje novih ustavnih odnosov v celotnem družbenem življenju. Pri tem ne gre le za forma!no usklajevan j e obstoječe zakonodaje z ustavo in zakonom o združenem delu, pač pa za uveljavitev novih družbenih odnosov, ki bodo zagotovili uresničevanje, razvoj
in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. V takem izgrajevanju republiške zakonodaje pa je treba še posebej zagotoviti hkratno nastajanje in izpopolnjevanje samoupravnega prava kot samostojne oblike urejanja medsebojnih odnosov v vseh temeljnih organizacijah in skupnostih v skladu s sprejeto zakonodajo.
Z ustavo SFR Jugoslavije so v osnovi razmejene zakonodajne pristojnosti med federacijoxin republikami. Pri oblikovanju zvezne zakonodaje, predvsem pri oblikovanju zveznih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, sodelujejo tudi republike in avtonomni pokrajini. Sodelovanje poteka med Skupščino SR Slovenije in republiškimi organi ter skupščinami in organi republik in avtonomnih pokrajin v Skupščini SFRJ in organih federacije in ga uresničujejo v okviru svojega delovnega področja predvsem zbori Skupščine SR Slovenije, delegacija Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin, delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, republiški sveti ter drugi pristojni republiški organi. To je posebno pomembno pri uresničevanju ciljev in načel zakonodajne politike, predvsem pri usklajevanju zvezne zakonodaje z ustavo SFRJ, graditvi pravnega sistema SFRJ in sistema republiške zakonodaje. Sodelovanje je treba zagotoviti v vseh fazah priprav zakonov in drugih splošnih aktov federacije, predvsem pa pri pripravi zveznih sistemskih zakonov, ki bodo osnova za oblikovanje ustreznih republiških zakonov.
Z ustavo SR Slovenije so urejene pristojnosti republike na zakonodajnem področju tako, da se z zakoni urejajo le tista razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki; na področjih, opredeljenih z ustavo, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, pa je republiška zakonodaja omejena le na sprejemanje temeljnih načel.
Skladno s tem ustavnim izhodiščem je bila sprejeta vrsta zakonov, ki naj prispevajo k uveljavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, zakonov, ki urejajo pomembna vprašanja delegatskega sistema In delegatskih razmerij v skupščinskem sistemu. Z ustavo so bili usklajeni in prilagojeni novim družbenoekonomskim in družbenopolitičnim odnosom zakoni na področjih: zagotavljanja sredstev za skupno in splošno l>orabo, davčnega sistema, sistema prispevkov, odprave tako imenovanega državnega kapitala, delovnih razmerij, zaposlovanja ter varstva pri delu, samostojnega osebnega dela, združevanje kmetov, kmetijskih zemljišč in njihovega dedovanja, stanovanjskih razmerij, uporabe poslovnih stavb in prostorov in gospodarjenje z njimi ter s stanovanjskimi hišami, prometa z nepremičninami, pravice na delih stavb, razlastitve in prisilnega prenosa pravice uporabe, preneha-
nje lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Prav tako so bila celovito in sistemsko na novo urejena: zakonska zveza in družinska razmerja, dedovanje, družbeni pravobranilec samoupravljanja, organizacija republiških upravnih organov in izvršnega sveta ter celoten pravosodni sistem (samoupravna sodišča, redna sodišča, javno tožilstvo). Seveda bo treba zakone stalno prilagajati spremembam v družbenih odnosih, ki bodo nastajale z uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu.
V republiški zakonodaji smo dosegli pozitivne premike s tem, da so bili sprejeti sistemski zakoni, kodificirana so bila posamezna sistemska področja, odpravili smo številne pravne praznine in nejasnosti, začeli smo uresničevati razmejevanje pristojnosti med Skupščino SR Slovenije, njenim izvršnim svetom in republiškimi upravnimi organi, pri čemer je bila poudarjena vloga republiških izvršilnih in upravnih organov pri izvrševanju njihovih ustavnih nalog. Kljub temu pa imamo v republiški zakonodaji še primere pretiranega in kazuističnega normiranja, pravne praznine, deloma urejena posamezna sistemska pravna področja, nedodelanost nekaterih rešitev na sicer pravno urejenih področjih, pogoste primere predpisov z retroaktivnim učinkom, primere nedoslednega uresničevanja zakonov in zakonodajnih programov, neiz-dajanje oziroma pozno izdajanje izvršilnih predpisov in podobne primere.
Te pomanjkljivosti v zakonodaji pomenijo oviro za uveljavitev samostojne normativne funkcije delovnih ljudi in občanov v občinah, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela in pri urejanju družbenih odnosov s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ker zožujejo okvire njihovih z ustavo določenih pravic in dolžnosti, hkrati pa tudi negativno vplivajo na stabilnost pravnega sistema in pravno varnost delovnih ljudi in občanov in samoupravnih organizacij in skupnosti.
Pospešena ureditev vseh- naštetih vprašanj mora zato biti izhodišče in temeljna usmeritev zakonodajnega dela, ki bo hkrati pospeševala in krepila samoupravne družbene odnose in odpirala širši prostor za samoupravno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih ter v občini. Prav tako mora zakonodajna ureditev upoštevati, da zakon ni edini, niti več poglavitni vir urejanja družbenih odnosov, kajti v samoupravni družbi soustvarjajo pravni sistem vedno bolj tudi samoupravne organizacije in skupnosti delovnih ljudi in občanov s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Z vsebinsko preosnovo zakonodaje je treba zato doseči uveljavitev takega sistema urejanja družbenih odnosov, v katerem se bodo skupne zadeve prvenstveno urejale v samoupravni družbeni bazi po samoupravni poti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Pri tem pa je treba zakonodajo v republiki usmerjati tudi s sprejemanjem resolucij, sklepov, stališč in priporočil.
II
Da bi se bolj popolno izrazile intencije ustave in zakona o združenem delu, je treba v prihodnje usmeriti republiško zakonodajo v uresničevanje naslednjih ciljev:
—	uresničitev načel, opredeljenih v politiki organiziranih socialističnih sil in izražanje bistvenih oziroma zgodovinskih interesov delavskega razreda in delovnih ljudi kot tudi izražanje temeljnih smotrov razvoja socialistične samoupravne družbe;
—	dosledno uresničevanje načela ustavnosti in zakonitosti ter krepitev odgovornosti za njuno varovanje in za dosledno izvajanje ustave, zakonov in drugih predpisov in zagotovitev pogojev za uresničevanje z ustavo določenih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti;
—	nadaljnje izpopolnjevanje sistema samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja, predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občinah, samoupravnega sporazumevanj a, družbenega dogovarjanja in drugih oblik samoupravnega urejanja;
—	razvijanje in zagotavljanje pravne varnosti delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih in drugih, na ustavi in zakonih temelječih pravic in dolžnosti in varstva družbene lastnine.
III
Da bi republiška zakonodaja izražala družbene odnose, opredeljene v ustavi, je pri zakonodajnem urejanju potrebno:
—	dosledno uveljavljati objektivno ugotovljene skupne interese in potrebe delavskega fazreda in vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v samoupravnih organizacijah in skupnostih, izhajati iz značaja družbene lastnine, samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in drugih oblik samoupravnega urejanja tako, da bodo rešitve v zakonih podlaga hitrejšega in usklajenega razvoja vseh področij združenega dela in vseh območij republike;
—	urejati temeljna vprašanja družbenih odnosov ter materialna pravna razmerja, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki, oziroma glede katerih se lahko na podlagi ustave določijo temeljna načela, razen tistih, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter s samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij in skupnosti;
—	zagotavljati uresničevanje ustavne vloge in položaja temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti v celotnem sistemu družbenoekonoipskih in družbenopolitičnih odnosov in pospeševati njihov razvoj; izražati skupne interese delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	spodbujati in pospeševati proces, da se čim več družbenih odnosov ureja s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	praviloma izogibati se podrobnega normiranja ter kazuističnega urejanja posameznih vprašanj oziroma primerov; jasneje opredeliti kriterije za urejanje posameznih zadev z zakoni oziroma določiti, katera vprašanja naj se uredijo z zakonom, ki naj jih upoštevajo pooblaščeni predlagatelji;
—	pravočasno uveljaviti spremembe in dopolnitve dosedanje ureditve posameznega področja, ko to ne
ustreza več novim družbenim odnosom. Pri tem mora zakonodaja izhajati iz dejanskih potreb ter možnosti združenega dela ter hkrati urediti prehod na nov pravni sistem z uskladitvijo prejšnjih pravnih razmerij;
—	praviloma ne urejati organizacijskih in proce-sualnih vprašanj, razen, če to prispeva k zagotovitvi enakopravnosti občanov oziroma uveljavljanju njihovih pravic ali na zakonu temelječih interesov. Ta vprašanja rešujejo na samoupravni osnovi predvsem krajevne skupnosti, občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	da je rok za uveljavitev sistemskih zakonov praviloma daljši kot osem dni, in to predvsem takrat, kadar zakoni v osnovi spreminjajo obstoječe norme sistemskih predpisov, ki vplivajo na pravice, obveznosti in interese delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	da je le od predlagatelja utemeljen splošni Interes, ugotovljen v delegacijah in potrjen v skupščinski razpravi, lahko razlog za učinkovanje posameznih določb zakona za nazaj;
—	da se sprejemanje zakonov po hitrem postopku omeji le na nujne ukrepe na določenem področju oziroma kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu in uresničevanju planov, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe republike. Pri tem mora predlagatelj vsestransko ugotoviti in utemeljiti razloge za tak postopek;
—	da predlogi za izdajo in osnutki zakonov vsebujejo teze, po potrebi pa tudi variantne in alternativne rešitve, ki jih narekujejo različni interesi, možnosti ter potrebe v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	pripraviti po večkratnih in obsežnejših spremembah in dopolnitvah zakonov sistemskega značaja prečiščena besedila zakonov;
—	težiti k večji skladnosti pravnega sistema ter k medsebojni usklajenosti zakonov, ki urejajo vsebinsko medsebojno povezana področja; taki zakoni naj se praviloma obravnavajo in sprejemajo skupaj;
—	trajno spremljati na ravni republike normativno dejavnost samoupravnih, organizacij in skupnosti in občin pri izvajanju republiške zakonodaje ter skrbeti, da so njihovi predpisi v skladu z republiškimi predpisi, kot tudi spodbujati in usmerjati samouprav-no-pravno aktivnost delovnih ljudi in občanov. V ta namen so republiški upravni organi dolžni dajati potrebno strokovno pomoč;
—	skrbeti na področjih, kjer je normativna pristojnost razdeljena med republiko in občino, da republiški predpisi ne posegajo v pristojnost občine oziroma da je ne omejujejo samo na formalno in izvršilno pristojnost, pač pa da se občine enakopravno vključijo v urejanje teh vprašanj.
IV
V	dosedanji zakonodajni dejavnosti smo soočeni s prakso, po kateri se je celotno normativno področje pretežno urejalo z zakoni, izvršilni in upravni predpisi pa so se uporabljali v zelo ozkih okvirih. Posledica take zakonodajno usmeritve so bili obsežni, vsebinsko nedodelani zakoni, ki so sc spuščali v številne
podrobnosti izvršilne oziroma strokovno-tehnične narave.
Zato je potrebno, da:
—	se zakoni v prihodnje predvsem omejijo na sistemsko urejanje temeljnih družbenih odnosov na posameznem področju oziroma na urejanje poglavitnih, s stališča družbenega sistema pomembnih pravic in obveznosti organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in občanov in na zagotavljanje ustavnega položaja, pravic in svoboščin delovnih ljudi in občanov. Težiti je treba tudi k temu, da bo republiška zakonodaja celovito uredila posamezna pravna področja;
—	nekatera vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov skupščine, ki se nanašajo na razčlenjevanje oziroma izvajanje splošnih zakonskih norm, ureja po potrebi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s svojimi uredbami oziroma odloki na podlagi splošnega ustavnega pooblastila;
—	se vsa strokovno-tehnična vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, urejajo z upravnimi predpisi, ki jih v okviru ustave in zakonov lahko izdajajo republiški upravni organi. Cim bolj je treba v republiki uveljaviti prakso, da pooblaščeni predlagatelji že v fazah sprejemanja zakonov opredelijo potrebo po izdaji teh predpisov, kot tudi prakso, da se ti predpisi sprejemajo čimprej po uveljavitvi zakonov;, kar bo omogočilp njihovo čimprejšnje in celovito izvajanje.
V
Za uresničevanje ciljev in načel, ki so postavljeni v tej resoluciji, je potrebno zagotoviti kar najbolj neposredno in aktivno vključevanje delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatov in delegacij temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, konferenc delegacij, občinskih skupščin ter skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v oblikovanje političnih in sistemskih odločitev v zakonih, in sicer v vseh fazah nastajanja in sprejemanja zakonov. Se bolj je treba uveljaviti in spodbuditi vlaganje zahtev za izdajo zakonov na Skupščino SR Slovenije in pooblaščene, predlagatelje prek delegacij, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev, delovnih ljudi in občanov, Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, kot tudi drugih zakonskih pobud delovnih ljudi in občanov. Se bolj je treba spodbuditi delegate v zborih Skupščine SR Slovenije in občinske skupščine, da nastopajo kbt pooblaščeni predlagatelji sprememb in dopolnitev posameznih zakonov, s katerimi naj se obstoječe zakonske rešitve prilagodijo spremenjenim družbenim odnosom v samoupravni bazi in uskladijo s čim objektivneje ugotovljenim skupnim interesom delovnih ljudi in občanov.
V samem zakonodajnem postopku je treba odpravili vse pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo, ko se v nekaterih primerih dosledno ne spoštujejo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije in poslovnikov njenih zborov glede rokov pošiljanja gradiv, glede postopka in rokov posameznih faz sprejemanja zakonov in glede postopka sprejemanja amandmajev; ko se v številnih primerih še vedno ekstenzivno uporablja hitri postopek za izdajo zakona; ko so še pogosti primeri, da
predlagatelji zakonov v svojih predlogih uveljavljajo določbe z učinkom za nazaj, ne da bi obrazložili splošni interes za sprejem takih določb, čeprav jih na to zavezuje ustava SR Slovenije; in ko v nasprotju z ustavo nekaterih primerih celo predlagajo, naj ima celoten zakon učinek za nazaj.
Prav tako je treba v zakonodajnem postopku dosledneje uveljaviti aktivno vlogo družbenopolitičnih organizacij in zagotoviti sodelovanje znanstvenih in strokovnih organizacij, samoupravnih in rednih sodišč, Ustavnega sodišča SR Slovenije, družbenih pravobranilcev samoupravljanja, javnih pravobranilstev, javnih tožilstev in upravnih organov.
VI
Vsi udeleženci v zakonodajnem postopku morajo v svojem delu vselej upoštevati, da celotna zakonodajna dejavnost temelji na delegatsko oblikovanem skupščinskem sistemu ter da je treba v republiški zakonodaji dosledno uveljavljati interese delovnih ljudi in občanov v skladu s splošnimi družbenimi interesi in potrebami ter odgovorno izvajati naloge, ki izhajajo iz sprejete dolgoročne razvojne politike. Pri tem so za izvajanje zakonodajne politike še posebej odgovorni nosilci zakonodajnega dela v republiki, in sicer delegati, delegacije temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, konference delegacij, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, republiški upravni organi in drugi pooblaščeni predlagatelji zakonov in drugih republiških predpisov ter pristojne skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Pri izvajanju zakonov in uresničevanju y Skupščini SR Slovenije sprejete politike naj Izvršni svet in republiški upravni organi v okviru svoje odgovornosti za stanje v republiki bolj skrbijo za izvrševanje zakonov in po potrebi poročajo Skupščini SR Slovenije, predlagajo ustrezne ukrepe in prilagodijo svoje podzakonske predpise.
Se posebnega pomena je funkcija Skupščine SR Slovenije in njenih teles, da spremljajo izvajanje zakonov. To funkcijo bo treba v prihodnje še bolj uveljaviti in izpopolnjevati.
Vloga Skupščine SR Slovenije in drugih republiških organov v delegatskem sistemu nalaga le-tem, da prilagodijo svojo organizacijsko in kadrovsko politiko temu, da bodo čim uspešneje reševali naloge in cilje, zastavljene v tej resoluciji.
Zakonodajno delo terja ustrezno usposobljene kadre. Zato je še posebnega pomena skrb za vzgojo, usposabljanje in ustrezno materialno stimuliranje kadrov za to delo, za njihovo nadaljnje stalno družbenopolitično in strokovno izpopolnjevanje ter za izboljšanje pogojev njihovega dela.
St. 010-20/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije,
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
986.
Na podlagi 335. člena, drugega odstavka 336. člena,
3.	alinee prVega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee prvega razdelka 71. člena, prvega odstavka 72. člena, 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. julija 1977, upoštevajoč stališča Družbenopolitičnega zbora, sprejeta na seji dne 19. julija 1977, ob obravnavi poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1976 in prvi polovici leta 1977, sprejela
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE
I
Analiza Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje o izvajanju družbenega plana SR Slovenije, zlasti pa poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju tega plana na podlagi novega zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, pomenita celovit prikaz družbenega razvoja v preteklem letu in v prvi polovici letošnjega leta glede na družbeni plan, dogovor o temeljih tega plana ter glede na samoupravne sporazume o temeljih planov posameznih dejavnosti.
Poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije vsebuje stališča glede nadaljnjega izpopolnjevanja političnega in ekonomskega sistema in osnovne naloge tekoče ekonomske politike, ki v celoti upoštevajo, da so samoupravni interesi in delegatski odnosi najpomembnejši dejavnik, ki odločilno vpliva na uresničevanje začrtanega razvoja.
Glede na to Skupščina SR Slovenije sprejema poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter meni, da predstavlja ustrezno osnovo za delovanje in ukrepanje vseh dejavnikov pri uresničevanju ciljev nadaljnjega samoupravnega socialističnega družbenoekonomskega razvoja.
Hkrati pa skupščina meni, da je ena najpomembnejših nalog vseh subjektov planiranja, izvršilnih organov in strokovnih služb, da še naprej proučujejo in odpravijo vzroke, ki so pripeljali do odstopanj in slabosti pri uresničevanju predvidenih halog in ciljev družbenega razvoja.
II
Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da je za uresničevanje srednjeročnega plana v letih 1976 in 1977 posebej pomembno organizirano politično delovanje v okviru Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije kot fronte organizacije naprednih socialističnih sil. To delovanje je temelj za hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter s tem tudi za uspešno uresničevanje konkretnih nalog gospodarskega in socialnega razvoja. Vendar pa sama družbenopolitična akcija ne more biti v celoti uspešna, če niso hkrati jasno opredeljene tudi naloge in ukrepi, ki že v tem letu lahko privedejo k boljšim rezultatom. Pristojni družbeni dejavniki na vseh ravneh morajo pripraviti takšne ukrepe, da se bodo odprta vprašanja družbenega razvoja urejala predvsem po samoupravni poti in le v zares utemeljenih primerih tudi z intervencijo države. Ukrepi tekoče ekonomske politike pa nikakor ne bi smeli
ovirati doslednega in stalnega uresničevanja dolgoročnih nalog ori graditvi samoupravnega socialističnega sistema.
III
Na področju stabilizacije so bili v letu 1976 doseženi določeni uspehi, ki so pozitivno vplivali na družbeni razvoj, vendar so bili ti bolj posledica administrativnih ukrepov, kot pa globljih strukturnih sprememb. V letošnjih gospodarskih gibanjih se potrjuje ugotovitev, da so bili doseženi rezultati kratkoročni, saj se ponovno pojavljajo nekateri elementi nestabilnosti. Ker v nestabilnih pogojih gospodarjenja izgubljajo svojo vrednost osnovne pridobitve samoupravne socialistične družbe, je treba upoštevati, da prizade-vanja za stabilen družbeni razvoj niso le trenutna, ampak nenehna in osnovna politična ter ekonomska naloga, ki jo morajo upoštevati vsi ukrepi, ki se nanašajo na družbeni razvoj. V okviru prizadevanj za stabilnejši gospodarski razvoj in s tem za uspešnejše obvladovanje gospodarskih tokov je treba bolj poudariti kakovostne dejavnike gospodarjenja, zlasti pa usmeritev k naporom za povečanje posamezne in družbene produktivnosti dela. Pri tem moramo odločneje uresničevati načela delitve po rezultatih dela, saj sedanji način ne daje dovolj motivacije za boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Večanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva je ena najpomembnejših dolgoročnih nalog pri krepitvi materialne osnove samoupravne družbe. V zvezi s tem Skupščina SR Slovenije opozarja, da podatki o razporejanju dohodka kažejo, da se reprodukcijska sposobnost na ravni temeljnih organizacij združenega dela v zadnjih letih zmanjšuje, kar ni v skladu z usmeritvami družbenega plana. V zvezi s tem se upravičeno opozarja na nujnost povečanja akumulativne sposobnosti temeljnih organizacij združenega dela In na uskladitev vseh oblik porabe v realnih okvirih v odvisnosti od dohodka.
Ugotovitve, ki veljajo glede reprodukcijske sposobnosti temeljnih organizacij združenega dela, pa ne veljajo za celotno družbeno reprodukcijo, saj se sredstva za razširitev materialne osnove vsega združenega dela oblikujejo tudi s samoupravnim združevanjem sredstev v samoupravnih interesnih 'skupnostih materialne proizvodnje in zajemajo tudi del skupnega dohodka v bankah in zavarovalnicah, kot tudi sredstva, ki se uporabljajo za investicije iz hranilnih vlog občanov, in še nekatera druga sredstva. Zato se skupna sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji no zmanjšujejo, ampak so glede na leto 1975 porasla. Iz tega izhaja, da so razmerja v porabi družbenega proizvoda glede na usmeritev družbenega plana bolj usklajena, kot če jih ocenjujemo le na podlagi podatkov o razporejanju dohodka na ravni temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi tega so tudi protislovja med dohodkovnimi možnostmi gospodarstva in potrebami družbenih dejavnosti dejansko manjša, kot to izhaja iz raznih analiz in gradiv, ki ne upoštevajo dovolj povezanosti in celovitosti družbene reprodukcije ter spreminjanja obstoječih odnosov. Hkrati pa visok delež kreditov v skupnih sredstvih za razširjeno reprodukcijo oppzarja na veliko kreditno Odvisnost organizacij združenega dela materialne proizvodnje, kar povzroča večje stroške, manjšo konkurenčno sposobnost in večji pritisk na cene.
Zato bo treba tudi z doslednejšim uresničevanjem nalog iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov
dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena ter z racionalnim in učinkovitim trošenjem združenih sredstev bistveno prispevati h krepitvi reprodukcijske sposobnosti združenega dela v novih samoupravnih dohodkovnih odnosih.
Ne glede na to pa ostaja povečanje reprodukcijske sposobnosti temeljnih organizacij združenega dela trajna naloga, ki jo v tem trenutku v vodstvih družbenopolitičnih organizacij ocenjujejo kot eno izmed najpomembnejših vprašanj, s katerim se srečuje naša družba. Reprodukcijska sposobnost je kot takšna ocenjena ne le zaradi neugodnega vpliva na gospodarska gibanja v celoti, ampak tudi zaradi posledic, ki jih ima na razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov nasploh.
IV
Skupščina SR Slovenije meni, da so med tekočimi nalogami posebej pomembni ukrepi, ki naj povečajo finančno disciplino oziroma zagotovijo dosledno izpolnjevanje plačilnih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev. Nov sistem obračunavanja in zavarovanja plačil, ki je po uvedbi v letu 1976 dal vrsto pozitivnih rezultatov, zlasti povečano likvidnost in omejevanje anticipirane porabe, ni več dovolj učinkovit, saj se obseg neplačanih obveznosti ponovno povečuje. Skupščina SR Slovenije zato poudarja, da sam sistem obračunavanja brez zavestnega delovanja subjektov gospodarjenja ne more zagotoviti urejenih finančnih razmerij in se hkrati zavzema za povečanje odgovornosti in za poostren nadzor nad izvajanjem zakona in izvršilnih predpisov, ki urejajo finančno poslovanje uporabnikov družbenih sredstev.
Glede izgub Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da se je z velikimi napori in z usklajeno družbenopolitično akcijo uspelo zagotoviti, da so temeljne organizacije združenega dela, ki so leta 1976 zaključile z izgubo, sprejele sanacijske programe in ustrezne samoupravne sporazume. Pri tem je bila večina sanacijskih programov usmerjena v finančno uravnoteženje rezultatov gospodarjenja, ne opredeljujejo pa skupaj dogovorjenih ukrepov za odpravo vzrokov slabega gospodarjenja. Izgube v poslovanju so večji del v tistih organizacijah združenega dela, ki so tudi v letu 1975 poslovale z izgubami. V položaju, da še vedno niso pokrite vse izgube, ki so izkazane v zaključnih računih za leto 1976, nastajanje novih izgub močno otežuje že itak težak položaj teh organizacij in tudi možnost za uspešno odpravo težav, s katerimi se srečujejo. Zato je treba takim organizacijam posvetiti mnogo več pozornosti, da bi se zanje našle dolgoročne rešitve, bodisi v preusmeritvi proizvodnje bodisi v ustreznejših dohodkovnih povezavah, kadrovskih rešitvah in podobno.
Bolj umirjeno gibanje cen v letu 1976 je bilo posledica naporov za stabilizacijo, uspehi pa so bili doseženi v veliki meri z restriktivno politiko cen. V prvem polletju 1977. leta pa so se pritiski za zvišanje cen ponovno povečali, kar je zaskrbljujoče predvsem z vidika predvidene stopnje rasti življenjskega standarda in prizadevanj za stabilnejše in kvalitetnejše odnose v gospodarjenju. Zalo ostaja področje cen še vedno eno izmed osnovnih vprašanj/ uresničevanja dogovorjene razvojne politike, saj so že doslej družbeno odobrena povišanja cen nekaterih proizvodov in storitev presegla planske okvire.
Takšen položaj terja poglobljeno analizo gibanja cen. Na tej podlagi je potrebno predlagati konkretne
ukrepe ter z organizirano politično akcijo vseh družbenih dejavnikov zagotoviti, da letos porast cen ne bi ogrozil stabilnosti gospodarstva. Ker zakon o sistemu in družbeni kontroli cen še vedno ni sprejet, je toliko bolj potrebno usmeriti vsa prizadevanja za večje uveljavljanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanj a na področju cen na podlagi dohodkovnih odnosov.
Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da se ponovno slabša razmerje med uvozom in izvozom in da izvoz kljub nekaterim pospeševalnim ukrepom ne dosega ravni, predvidene z družbenim planom. Tudi nezadostna dohodkovna povezanost v jugoslovanskem merilu vpliva na manjšo konkurenčnost na tujem trgu. Gibanja na področju ekonomskih odnosov s tujino narekujejo hitrejše preoblikovanje izvozno-uvoznega režima in njegovo uskladitev s cilji, opredeljenimi z družbenimi plani. Razmerja na tem področju je potrebno oceniti realno, ukrepe ekonomske politike pa usmeriti k selektivnemu omejevanju uvoza, zlasti na področjih, ki niso opredeljena kot prioritetna.
Skupščina SR Slovenije soglaša s stališčem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije glede investicijske porabe in se zavzema za ponoven pregled vseh investicijskih programov in za preložitev oziroma podaljšanje rokov za izvedbo tistih investicij, za katere ni mogoče zagotoviti sredstev. Zato se skupščina zavzema, da se razpoložljiva sredstva preusmerijo za investicije, ki bodo v skladu s prioritetnimi nalogami prispevale k prestrukturiranju gospodarstva republike.
V zvezi z zaostajanjem pri uresničevanju nalog skladnejšega regionalnega razvoja je treba oceniti, kako se uresničujejo obveznosti po sporazumih o temeljih planov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter po dogovoru o temeljih družbenega plana in družbenem dogovoru o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja, saj neustrezna dinamika razvoja manj razvitih območij vpliva na celoten družbenoekonomski razvoj SR Slovenije. Poglavitni vzrok za takšno stanje je, da se nedosledno uresničujejo družbeno dogovorjena stališča v usmerjanju investicij v manj razvita območja.
Skupščina SR Slovenije v celoti podpira usmeritev, da se osebna, skupna in splošna poraba gibljejo v okvirih, ki so bili sprejeti s srednjeročnim planom, in da se prilagode doseženim rezultatom gospodarjenja. To je še toliko pomembnejše, ker so na področju skupne porabe sredstva v preteklem letu rasla hitreje od rasti družbenega proizvoda, enaka tendenca pa se nadaljuje tudi letos. Skupščina podpira prizadevanja, da je treba racionalizirati skupno porabo v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori tako, da bodo zbrana sredstva sicer zagotovila izvajanje programov družbenih dejavnosti za letošnje leto, vendar pa bodo morala kljub temu naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda. Zato morajo vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti sprejeti ukrepe, ki bodo uskladili porabo z dogovorjenimi sredstvi. V ta namen naj preprečijo neracionalno potrošnjo, kamor sodi tudi prekomerno zaposlovanje v nekaterih družbenih dejavnostih in nekatere na novo uvedene pravice, ki niso v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti.
Informacijski sistem je treba prilagoditi potrebam združenega dela zaradi zboljšanja njegove poslovne usmeritve, planiranja, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, združevanja sredstev in
dela in zaradi opravljanja drugih nalog, ki izhajajo iz zakona o združenem delu; hkrati je treba onemogočiti tendence neracionalnega razvijanja statističnega sistema tako, da se odpravijo vsa podvojena statistična raziskovanja, zastarele vsebine raziskovanj in izločajo manj pomembne podrobnosti. Statistične službe si morajo prizadevati, da se obremenjenost temeljnih organizacij združenega dela v zvezi z dajanjem podatkov zniža na najmanjšo mero, kar bo prispevalo ne le k hitrejši obdelavi podatkov, ampak tudi k boljšemu in učinkovitejšemu spremljanju uresničevanja družbenega plana.
Skupščina SR Slovenije s tem, ko posebej poudarja nekatere stalne in dolgoročne naloge, zlasti pa nekatere konkretne naloge tekoče ekonomske politike, ki naj tudi s kratkoročnimi ukrepi zmanjša negativne tendence oziroma preusmeri gibanja v zaželjeno smer, nikakor ne podcenjuje pomena zelo pomembnih drugih nalog, zlasti: na področju uveljavljanja kakovostnih dejavnikov v gospodarjenju; na področju ekonomskih odnosov s tujino; na področju varčevanja, izgub in sanacij; uresničevanja programov racionalnega transporta; pridobivanja in porabe energije; nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti; skladnejšega regionalnega razvoja in podobno. Z vsemi nalogami, ki jih vsebuje poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, skupščina v načelu soglaša in jim daje polno podporo.
Vse naloge, ki jih vsebuje poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije so vsebovane tudi v dogovorih in sporazumih o temljih planov, v dogovorih in sporazumih o delitvi dohodka in v drugih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, kot tisti obliki urejanja družbenih vprašanj, ki je posebej pomembna za naš socialistični samoupravni sistem. Zaradi tega je posebej pomembno, da se družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje vse bolj uveljavi v praksi in s tem prispeva k uspešnejšemu obvladovanju odprtih vprašanj družbenega razvoja. Skupščina SR Slovenije ponovno opozarja pa nujnost, da se čimprej sprejmejo sistemske rešitve na področju planiranja, politike cen, zaposlovanja in številnih pomembnih nalog v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu.
V
Skupščina SR Slovenije priporoča:
1.	Delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela:
| — da presodijo uresničevanje svojih planskih dokumentov in zlasti neposrednih nalog, ki izhajajo iz ’ sporazumov o temeljih njihovih planov z vidika sprejetih elementov za plane in da v primerih, ko še niso sprejeli planskih dokumentov, te čimprej sprejmejo in tako pripomorejo k uresničevanju skupnih razvojnih prizadevanj;
—	da analizirajo vzroke za zaostajanje pri uresničevanju kakovostnih dejavnikov razvoja, zlasti produktivnosti dela in deleža znanja in raziskovanja v proizvodnem procesu;
—	da presodijo skladnost razporejanja dohodka in osebnih dohodkov s planskimi predvidevanji m v primeru ugotovljenih odstopanj proučijo vzroke in ukrepajo za zagotovitev dogovorjenih razmerij: hkrati naj pospešijo pripravo meril za doslednejše uresničevanje načela delitve po rezultatih dela.
2.	Samoupravnim interesnim skupnostim na področju materialne proizvodnje:
—	da pospešijo priprave za dosledno uveljavitev novih dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu;
—	da do 15. septembra 1977 poročajo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o uresničevanju nalog po samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov, zlasti glede investicijskih vlaganj, modernizacije, učinkovitosti ukrepov racionalizacije, o učinkih gospodarjenja z združenimi sredstvi in o izpolnjevanju svojih obveznosti pri pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja.
3.	Samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti:
—	da analizirajo uspešnost sporazumevanja o temeljih planov in skladnost dogovorjenih obveznosti z realnimi dohodkovnimi možnostmi in planskimi usmeritvami in posebej poročajo o izpolnjevanju svojih obveznosti pri pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja;
—	da sprejmejo ukrepe za omejitev neracionalnega zaposlovanja na svojih področjih in program racionalizacije potrošnje združenih sredstev;
—	da čimprej sprejmejo svoje srednjeročne plane in pravočasno pripravijo vse potrebne osnove za sprejem aneksa k svojim sporazumom o temeljih planov tako, da bodo nove sistemske rešitve, zlasti glede osnov in virov, v celoti uveljavljene s 1. januarjem 1978.
4.	Skupščinam občin:
—	da celovito ocenijo uresničevanje svojih družbenih planov in dogovorov o temeljih teh planov, zlasti z vidika uresničevanja najpomembnejših kakovostnih dejavnikov razvoja; hkrati naj zaostrijo odgovornost in sprejmejo ustrezne ukrepe za sprejem planskih dokumentov tistih nosilcev družbenega planiranja, ki teh še niso sprejeli, saj tako obnašanje otežuje skupna razvojna prizadevanja;
—	da presodijo vse investicijske programe na svojih območjih in ukrepajo za odložitev tistih naložb, ki z vidika razvoja niso prioritetne oziroma zanje niso zagotovljena potrebna sredstva; pri tem naj posebej analizirajo investicijske programe z vidika deleža znanja in raziskovanja;
—	da nadaljujejo z napori za uskladitev skupne, splošne in osebne porabe na svojih območjih z realnimi dohodkovnimi možnostmi oziroma s porastom družbenega proizvoda in planskimi usmeritvami ter s tem podprejo prizadevanja za stabilnejše gospodarjenje, tako z vidika reprodukcijske sposobnosti združenega dela kot tudi z vidika povečanja akumulativne sposobnosti na ravni temeljnih organizacij; pri tem naj upoštevajo celovitost reprodukcijskih procesov na podlagi združevanja dela in sredstev; hkrati naj pripravijo splošno bilanco sredstev;
—	da pospešeno in po potrebi z dodatnimi ukrepi zagotovijo dosledno uresničevanje družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja tudi z medobčinskim sodelovanjem, upoštevaje tudi stopnjo razvitosti krajevnih skupnosti na svojih območjih;
—	da analizirajo uresničevanje dogovorjene politike cen iz svoje pristojnosti in sprejmejo ustrezne restriktivne ukrepe, če rezultati sporazumevanja na tem področju niso dovolj uspešni.
VI
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v septembru 1977. leta ob predložitvi izhodišč za pripravo resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1978 poroča o ukrepih, s katerimi bo zagotovil spoštovanje dogovorjenih planskih usmeritev in pri tem posebej predloži analizo cen, prikaz izpolnjevanja zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, oceno doseženih premikov v preobrazbi bančnega in kreditno-monetarnega sistema ter poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja.
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj posebej prouči skladnost gibanj vseh oblik porabe z gibanji družbenega proizvoda in ukrepa za zagotovitev delitvenih razmerij, opredeljenih z družbenim planom. V skladu s tem naj nemudoma pripravi in objavi splošno bilanco sredstev za leto 1977, Hkrati naj ugotovi doseženo stopnjo razvoja in samoupravne organiziranosti dejavnosti materialne proizvodnje posebnega pomena.
3.	Izvršni svet naj poroča, kako se uresničujejo ta stališča, priporočila in sklepi ter naloge, ki jih je opredelil v svojem poročilu o izvajanju družbenega plana v letu 1976 in prvi polovici 1977. leta.
4.	Pri oblikovanju osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1978 naj .Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, poleg teh stališč in stališč Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, upošteva konkretne pripombe in predloge, ki so razvidni iz poročil teles Skupščine SR Slovenije, pismenih predlogov delegatov ter mnenja in predloge, ki so bili dani na sejah zborov Skupščine SR Slovenije. Konkretne predloge, ki se nanašajo na dejavnost ali položaj posameznih organizacij združenega dela, gospodarskih panog oziroma območij, naj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije podrobno prouči in uskladi z vsemi prizadetimi dejavniki in nosilci nalog ter jih smiselno ali v celoti vključi v besedilo osnutka resolucije.
St. 30-34/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj I. r.
987.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih
Razglaša se zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 6. julija 1977, na seji Zbora občin dne 6. julija 1977 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 20. julija 1977.
St. P 0100-196/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o organizacijah za izobraževanje odraslih
1.	člen
Ta zakon ureja organizacijo in vzgojno-izobraže-valno dejavnost delavskih univerz, izobraževalnih centrov in drugih organizacij, ki jim je izobraževanje odraslih poglavitna dejavnost (v nadaljnjem besedilu, izobraževalne organizacije).
Izobraževanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki ga le-te organizirajo za svoje člane in ne daje splošno priznane izobrazbe, se ureja s samoupravnimi akti teh organizacij v skladu s smotri, določenimi s tem zakonom.
2.	člen
Izobraževalne organizacije uresničujejo kot vzgojni in izobraževalni dejavnik za odrasle naslednje bistvene družbene smotre:
—	na načelih permanentnosti izobraževanja vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo za delo in samoupravljanje ter za zadovoljevanje socialnih in kulturnih potreb na podlagi dosežkov sodobne znanosti, zlasti marksizma, teorije in prakse samoupravnega socializma, delavec in druge delovne ljudi ter občane, ki se ob delu izobražujejo za delo in za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij;
—	same in v sodelovanju z zainteresiranimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami programirajo, organizirajo in izvajajo vzgojno-izobraževalne naloge, s katerimi prispevajo k izboljšanju in dvigu izobrazbene ravni zaposlenih delavcev, k razvoju njihove ustvarjalnosti, k večji produktivnosti in rasti družbenega proizvoda;
—	v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami organizirajo vzgojno-izobraževalno dejavnost za dvig tehnične izobrazbe in tehnične kulture delavcev v teh organizacijah;
—	pri izobraževanju delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov upoštevajo njihovo samoupravno prakso in delovne izkušnje ter zagotavljajo, da bo samoupravljanje temeljni odnos, načelo in vsebina tega izobraževanja, v katerem vzgoja temelji na socialističnem humanizmu, etiki, patriotizmu in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
3.	člen
Izobraževalne organizacije uresničujejo smotre iz prejšnjega člena tako, da zlasti:
—	skupaj z zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi ugotavljajo potrebe po izobraževanju odraslih, pripravljajo, organizirajo in izvajajo vzgojno-izobraževalne programe, ugotavljajo in vrednotijo rezultate svojega dela;
—	oblikujejo svoje delovne in izobraževalne programe v skladu z interesi in potrebami združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in občanov, v skladu s sprejeto politiko družbenega razvoja občine in republike ter na področju izobraževanja odraslih uresničujejo prednostne družbene naloge;
—	v okviru svoje izobraževalne dejavnosti razvijajo stalno poklicno svetovanje in usmerjanje za tiste, ki jih izobražujejo in jim pomagajo uresničevati tak poklicni razvoj, ki bo omogočal uskladiti osebne interese in nagnjenja z družbenimi potrebami in potrebami samoupravne organizacije ali skupnosti;
—	razvijajo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje z drugimi organizacijami združenega dela, še posebej s šolami, da bi tako usklajevale vzgojno-izobraževalne programe, zagotovile racionalno delitev dela in izkoriščanje šolskega prostora, laboratorijev in delavnic ter opreme; pri tem posebej usklajujejo tisti del vzgojno-izobraževalnih programov šol, ki predstavlja pripravo za delo v določeni panogi oziro- • ma za opravljanje delovnih nalog;
—	na podlagi spoznanih potreb in interesov združenega dela — posebej materialne proizvodnje — razvijajo svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela in v okviru izobraževalnih skupnosti
4.	člen
Izobraževalne organizacije so del enotnega vzgoj-no-izobraževalncga sistema.
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede organizacije in izvajanja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter poslovanja izobraževalnih organizacij primerno uporabljajo določbe zakonov in drugih predpisov o posameznih vrstah vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Izobraževanje za dejavnosti, pri katerih so posebno pomembni varnost pri delu, varnos^ zdravja in življenja ljudi, varstvo družbenega premoženja ali druge splošne koristi, mora potekati po programih, ki jih določi pristojni republiški organ v skladu s posebnimi predpisi.
5.	člen
Dejavnost izobraževalnih organizacij je posebnega družbenega pomena.
Posebni družbeni interes se zagotavlja s soodločanjem ustanovitelja, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugih zainteresiranih uporabnikov o zadevah, določenih s tem zakonom in statutom izobraževalne organizacije, in z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom, s samoupravnimi sporazumi in s statutom izobraževalne organizacije.
6.	člen
Izobraževalne organizacije so lahko organizirane kot delovne Organizacije ali kot temeljne organizacije združenega dela.
Če niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela, se lahko vzgojno-izobraževalno delo za odrasle organizira kot enota v sestavi delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela. Za organizacijo in upravljanje take enote se primerno uporabljajo določbe tega zakona.
7.	člen
Delavske univerze organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje in jim posredujejo informacije o možnostih izobraževanja ob delu.
Delavske univerze v dogovoru z organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami in skupnostmi organizirajo in izvajajo izobraževanje za njihove potrebe.
8.	člen
Izobraževalni centri organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovna, družbena, tehnična in splošna znanja, ki so potrebna za delo in za samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji in tehnologiji dela.
9.	člen
Izobraževalne organizacije se v skladu z določbami tega zakona verificirajo za naloge, ki jih trajno opravljajo in so določene z ustanovitvenim aktom.
10.	člen
Izobraževalne organizacije lahko v skladu z določbami tega zakona izdajo za posamezne izobraževalne dejavnosti spričevala s splošno priznano veljavnostjo.
Spričevala so javne listine.
Vsebino in obliko spričeval določi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
Za spričevala s splošno priznano veljavnostjo uporabljajo izobraževalne organizacije pečat z grbom Socialistične republike Slovenije.
11.	člen
Izobraževalna organizacija se verificira za trajno opravljanje izobraževalnih nalog, ki so določene z ustanovitvenim aktom te organizacije, če ima:
1.	izobraževalni program;
2.	predstojnika, vodje za izvajanje posameznih nalog, učitelje in inštruktorje, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;
3.	prostore, opremo in druge pripomočke za izvajanje nalog;
4.	zagotovljene vire za financiranje.
12.	člen
Izobraževalna organizacija lahko izdaja spričevala s splošno priznano veljavnostjo za posamezne izobraževalne dejavnosti, če je verificirana in če izobražuje po učnih načrtih, ki jih določi po posebnih predpisih pristojen organ za določanje predmetnikov in učnih načrtov.
13.	člen
Zahtevek za verifikacijo izobraževalne organizacije in zahtevek za verifikacijo posamezne dejavnosti predloži izobraževalna organizacija ali njen ustanovitelj Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje. V zahtevku je treba izkazati, da so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem zakonom.
14.	člen
Verificirane izobraževalne organizacije ter njino-ve dejavnosti se vpišejo v evidenco izobraževalnih organizacij, ki jo vodi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje.
Navodila za vodenje evidence predpiše predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
15.	člen
Ce izobraževalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 11. oziroma 12. člena tega zakona, je predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje opozori na to ter jo pozove, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Če izobraževalna organiza-
cija v postavljenem roku ne odpravi teh pomanjkljivosti, izda Republiški komite za vzgojo in izobraževanje odločbo, s katero ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev oziroma odločbo, s katero izobraževalni organizaciji prepove izdajati spričevala in odredi izbris te organizacije iz evidence.
Izbris iz evidence se opravi tudi na zahtevo izobraževalne organizacije oziroma njenega ustanovitelja, če izobraževalna organizacija preneha izobraževati po tem zakonu.
16.	člen
V izobraževalnih organizacijah lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost delavci, ki:
—	imajo predpisano strokovno izobrazbo v skladu s tem zakonom;
—	s svojo celotno poklicno in družbenopolitično dejavnostjo izpričujejo zavzetost za uveljavljanje in razvijanje sbcialističnega samoupravnega sistema in zagotavljajo uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov samoupravne socialistične družbe.
Če ni za posamezne verificirane programe izobraževanja z drugimi predpisi določena drugačna strokovna izobrazba, morajo delavci iz 2. točke 11. člena tega zakona izpolnjevati naslednje pogoje:
—	predstojnik in vodje morajo imeti pedagoško in andragoško . izobrazbo ter najmanj izobrazbo višje šole;
—	učitelj za praktično izobraževanje mora imeti pedagoško in andragoško izobrazbo ter najmanj izobrazbo srednje šole in mora biti usposobljen za poklic, za kateregd naj izobražuje;
—	učitelj za teoretično izobraževanje mora imeti pedagoško in androgoško izobrazbo- ter najmanj izobrazbo ustrezne višje šole; če za posamezno stroko ni mogoče dobiti izobrazbe višje šole, je lahko učitelj za tako stroko tudi tisti, ki je končal ustrezno srednjo šolo;
—	inštruktor mora imeti pedagoško in andragoško izobrazbo in mora biti Usposobljen za poklic, za katerega naj izobražuje.
S statutom izobraževalne organizacije ali s samoupravnim sporazumom v okviru skupnosti izobraževalnih organizacij se lahko podrobneje opredelijo merila in določijo drugi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predstojnik, vodje, učitelji in inštruktorji ter pogoji, ki jih morajo izpolnjevati drugi stalni ali občasni strokovni delavci.
17.	člen
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje določi program pedagoške in andragoške izobrazbe iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona ter način pridobitve in preizkusa znanja te izobrazbe.
18.	člen
Izobraževalno organizacijo upravljajo delavci te organizacije skupaj z udeleženci izobraževanja; v zadevah, določenih s tem zakonom in s statutom izobraževalne organizacije, pa soodločajo tudi delegati ustanovitelja ter zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Udeleženci izobraževanja enakopravno odločajo z delavci izobraževalne organizacije o vseh zadevah, razen o sredstvih za osebno in skupno porabo in o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Delegati ustanovitelja, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugih zainteresiranih uporabnikov storitev izobraževalne organizacije enakopravno odločajo zlasti o namenu uporabe sredstev, o cenah storitev, o delovnih programih in njihovem uresničevanju, o razvojnih programih, o statusnih spremembah in o načelih in merilih kadrovske politike.
19.	člen
Predstojnika izobraževalne organizacije imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj, potem ko dobi mnenje izobraževalne organizacije, za predstojnika delavske univerze pa tudi mnenje občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
20.	člen
Zadeve, ki se po tem zakonu določijo s statutom, se glede enot iz drugega odstavka 6. člena tega zakona določajo s statutom organizacije združenega dela, v katere sestavu so.
21.	člen
Izobraževalne organizacije se lahko združujejo med seboj in z drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami v skupnosti in v druge oblike združevanja, sklepajo samoupravne sporazume in pogodbe, zlasti z namenom, da med seboj racionalno porazdelijo posamezne naloge izobraževalne dejavnosti; da usklajujejo izobraževalne -programe za isto vrsto izobraževalnih dejavnosti; da skrbijo za izpopolnjevanje strokovne in pedagoške ter andragoške izobrazbe vodij, učiteljev in inštruktorjev izobraževanja; da združujejo sredstva za izpolnjevanje nalog in sodelujejo pri reševanju strokovnih vprašanj skupnega pomena.
22.	člen
Za organizirano ;delovanje pri razvijanju izobraževanja odraslih za potrebe dela in samoupravljanja ter za urejanje drugih skupnih nalog se delavske univerze lahko s samoupravnim sporazumom združijo v zvezo kot skupnost delavskih univerz. S tem sporazumom določijo zlasti zadeve, ki so skupnega pomena, način odločanja o teh zadevah, o sredstvih za uresničevanje skupnih nalog, delovno področje zveze, organe zveze ter pooblastila in odgovornosti teh organov.
23.	člen
Izobraževalne organizacije pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela neposredno in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
24.	člen
Zavod SR Slovenije za šolstvo spremlja delo verificiranih izobraževalnih organizacij, jim daje strokovno pomoč in nadzoruje tiste izobraževalne dejavnosti, za katere se izdajajo spričevala s splošno priznano veljavnostjo.
25.	člen
Učitelji, ki bodo po uveljavitvi tega zakona sprejeti na delo v verificirano izobraževalno organizacijo, pa nimajo pedagoške in andragoške izobrazbe, si morajo to izobrazbo pridobiti najpozneje v dveh letih po vstopu na delo.
26.	člen
ne j o na svojih delovnih mestih dve leti od uveljavitve tega zakona. Če v tem času ne izpolnijo predpisanih pogojev, ne morejo več opravljati vzgojno-izobraže-valnega dela.
27.	člen
Delavci iz 2. točke 11. člena tega zakona, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona najmanj 25 let delovne dobe, od tega vsaj deset let vzgoj noizobraževalnega dela, lahko ostanejo na svojih delovnih mestih v izobraževalnih organizacijah ne glede na določbo prejšnjega člena.
28.	člen
Izobraževalne organizacije morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
29.	člen
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje mora izdati izvršilne predpise na podlagi tega zakona najpozneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71).
Dokler ne bodo izdani predpisi po prejšnjem členu tega zakona, ostane še naprej v veljavi pravilnik o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-214/71), pravilnik o programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve in preizkusu znanja (Uradni list SRS, št. 30-213/71) in navodilo o vodenju evidence izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-215/71)
31.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-191/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
988.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekon mske odnose s tujino
Razglaša se zakon o samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. juliji! 1977 in na seji Zbora občin dne 19. julija 1977.
St. P 0100-193/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Učitelji verificiranih izobraževalnih organizacn	Predsednik
na dan, ko začne veljati ta zakon, nimajo izobi	Sergej Kraigher 1. r.
Iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, lahko osu.
ZAKON
o samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem zakonom se v skladu z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ustanavlja Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost), določajo načela njene organizacij- in delovanja ter kot sestavni del družbenega planiranja ureja način planiranja ekonomskih odnosov s tujino, oblikovanja, spremljanja in uresničevanja plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije, način oblikovanja in uresničevanja politike dogovorjenega deviznega priliva in odliva ter kreditnih odnosov s tujino.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela so osnovni nosilciv pravic in obveznosti v deviznem sistemu. Za ustvarjanje in smotrno uporabo deviznega prihodka se medsebojno dohodkovno povezujejo in združujejo delo in sredstva na temelju medsebojne soodvisnosti v proizvodnji ter prometu blaga in storitev.
,	3. člen
Skupnost se ustanovi za načrtovanje ekonomskih odnosov s tujino, za urejanje medsebojnih razmerij in z. usklajevanje interesov pri načrtovanju teh odnosov, za uresničevanje skupne devizne politike in plačilno-bilančnega ter devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije in za uresničevanje pravic in obveznosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih 'organizacij in skupnost pri deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ir. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo v okviru skupnosti, urejajo način uresničevanja ter medsebojne pravice in obveznosti pri izvajanju nalog iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
V	skupnosti se uresničuje razvojna in tekoča politika na področju ekonomskih odnosov s tujino, skupna devizna politika, projekcija plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije ter smernice in ukrepi, ki so jih za izvajanje te politike sprejeli pristojni zvezni in republiški organi.
5.	člen
V	skupnost se obvezno združujejo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, bančne organizacije, zadruge ter družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež v Socialistični Tepubliki Sloveniji, in ki ustvarjajo ali uporabljajo devize v svojem poslovanju (v nadaljnjem besedilu člani skupnosti), razen družbenopolitičnih skupnosti.
6.	člen
Statut skupnosti podrobneje ureja pravice in obveznosti članov, načela za oblikovanje in delo enot skupnosti, organizacije skupnosti, sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti, način odločanja v skupnosti in organih skupnosti, način, kako člani nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb ter druge zadeve skupnega pomena.
Statut skupnosti potrjuje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
7.	člen
Skupnost je član Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
8.	člen
O skupnih interesih in nalogah s področja ekonomskih odnosov s tujino se člani v skupnosti dogovarjajo s člani v samoupravnih interesnih skupnostih drugih republik in avtonomnih pokrajin.
9.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
10.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, s tem zakonom ter s statutom skupnosti.
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
11.	člen
Delo skupnosti je javno.
II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI
A.	Splošne določbe
12.	člen
V skupnosti člani ugotavljajo in določajo skupne interese ter zagotavljajo pogoje za njihovo uresničevanje, s tem da na področju ekonomskih odnosov s tujino zlasti:
*	— vzpodbujajo, medsebojno in na območju vse
Jugoslavije, povezovanje na temelju proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti pri ustvarjanju Id uporabi deviznega prihodka;
—	se dogovarjajo o skupnih ukrepih za povečanje izvoza in za racionalno nadomeščanje uvoza;
—	usklajujejo elemente temeljev plana ekonomskih odnosov s tujino, plana odlivg in priliva deviz in plana kreditnih odnosov s tujino;
—	pripravljajo in predlagajo projekcijo plačilnobilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotm projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije;
—	dajejo predloge in mnenja ter neposredno sodelujejo pri pripravljanju aktov, ki določajo politiko in plan ekonomskih odnosov s tujino;
—	usklajujejo interese pri uresničevanju pravic in obveznosti v deviznem sistemu, zlasti pri uvozu surovin, reprodukcijskega materiala in opreme, najemanju in dajanju kreditov in pri regionalnem usmerjanju uvoza in izvoza;
—	zagotavljajo izvajanje skupne devizne politike, projekcije plačilne in devizne bilance Jugoslavije in uresničujejo sprejeto projekcijo plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike
Slovenije tako, da s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori opredeljujejo konkretne naloge za uresničevanje sprejetih planov in projekcij;
—	sklepajo družbene dogovore z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije za podrobnejšo določitev ukrepov in način izvršitve sprejetih projekcij pla" ilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije;
—	spremljajo izvrševanje projekcije plačilnobilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije, obveščajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o izvajanji- in izvrševanju teh projekcij, pravočasno opozarjajo na odstopanja od sprejete projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije, predlagajo ukrepe ter v okviru svojih pristojnosti sprejemajo potrebne ukrepe za zagotovitev izvrševanja teh projekcij;
—	s samoupravnim sporazumom določajo načine in postopke za izvršitev dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev in odliva deviz, merila in postopke za pridobitev pravic za nakup deviz ter pogoje in načine omejevanja razpolaganja z devizami;
—	določajo vračila iz drugega odstavka 82. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino;
—	določajo s samoupravnim sporazumom merila in postopek zadolževanja v tujini oziroma deviznega kreditiranja tujine;
—	proučujejo vzroke nastalih motenj in sprejemajo ukrepe za ohrantev likvidnosti plačevanja s tujino, če nastane položaj iz 177. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino;
—	obravnavajo z vidika razvoja ekonomskih odnosov s tujino, priliva in odliva deviz in projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega po'.ožaja Socialistične republike Slovenije vlaganja sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, dolgoročno proizvodno kooperacijo in poslovno-tehnično sodelovanje s tujino ter odstopanje in pridobivanje tehnologije;
—	volijo delegate v Interesno skupnost Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino;
—	spodbujajo raziskovalno-analitične in informacijske dejavnosti na področju ekonomskega sodelovanja s tujino;
—	spodbujajo medsebojno pravno in strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic članov v deviznem sistemu;
—	dajejo občasna poročila o delu skupnosti Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije;
-t- podrobneje urejajo organizacijo in način dela skupnosti ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ter s tem zakonom.
13.	člen
Skupnost prek svojih delegatov v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino:
a) sodeluje v dogovarjanju:
—	o skupnih ciljih in elementih planov ekonomskih odnosov s tujino, planov priliva ir odliva deviz in planov kreditnih odnosov s tujino, ki imajo poseben pomen za plačilno bilanco in devizno bilanco Jugoslavije in enotnost jugoslovanskega trga ter o načinu in sredstvih za njihovo uresničevanje;
—	o oblikovanju metodologije in kriterijev za določanje in spremljanje uresničevanja projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije;
—	o usklajevanju stališč v postopku priprave plana ekonomskih odnosov s tujino v republikah in pokrajinah in sodeluje pri pripravi projekcije plačilne bilance Jugoslavije;
—	o načinu uresničevanja plana ekonomskih odnosov s tujino in plana priliva in odliva deviz;
—	o enotnih merilih in postopkih za samoupravno sporazumevanje o načinu in postopku za izvršitev dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter meril in postopkov za pridobitev pravic za nakup deviz ter o pogojih in načinih omejevanja in razpolaganja z devizami;
—	o enotnih merilih in postopkih za samoupravno sporazumevanje o merilih in postopkih za realizacijo zadolževanja v tujini in deviznega kreditiranja tujine;
b) soodloča:
—	pri dajanju mnenj Zveznemu izvršnemu svetu o predlogih za urejanje uvoza in izvoza in o ukrepih za uresničevanje plana ekonomskih odnosov s tujino:
—	pri dajanju mnenj Zveznemu izvršnemu svetu o predlogih za ukrepe za izvajanje politike .kreditnih odnosov s tujino in skupne devizne politike;
—	pri predlaganju m podvzemanju ukrepov zveznih prgahov zu ohranitev tečaja dinarja v skladu z določeno skupno devizno politiko;
—	pri dajanju mnenj Zveznemu izvršnemu svetu k odloku o organizaciji in poslovanju medbančnega sestanka za nakup in prodajo deviz;
—	pri urejanju vračanja carin in drugih davščin ter vračil;
—	pri dajanju predloga Zveznemu izvršnemu svetu za določitev kreditnih poslov, za katere organizacije združenega dela lahko dajejo garancije in druge oblike poroštev;
—	pri dajanju predloga Zveznemu izvršnemu svetu, za katere namene in pod kakšnimi pogoji lahko dajejo banke garancije, supergarancije in druge oblike poroštev;
—	pri sklepanju družbenih dogovorov v federaciji, ki so razvojnega značaja ter posegajo na področje kreditnega poslovanja;
—	o organizaciji in upravljanju Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino ter 0 drugih zadevah, ki jih določa statut Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
B.	Samoupravno sporazumevanje o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino
14.	člen
Planiranje ekonomskih odnosov s tujino v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter samoupravno sporazumevanje v skupnosti je izhodišče in sestavni del planiranja ekonomskih odnosov s tujino v republiki ter oblikovanje elementov plačilne in devizne bilance.
Skupščina SR Slovenije sprejme smernice za izdelavo družbenega plana, ki vsebujejo osnovne usmeritve za sporazumevanje o opredeljevanju razvojnih ciljev in nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino.
15.	člen
Članice skupnosti sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za srednjeročno obdobje.
V	skladu z načelom kontinuiranega planiranja skupščina skupnosti letno analizira izvrševanje srednjeročnega plana, sprejema ukrepe za njegovo izvršitev in ga dopolnjuje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino ter v skladu s konkretnimi pogoji tekoče ekonomske politike na področju ekonomskih odnosov s tujino.
16.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino določajo elani skupnosti skupne interese in cilje ter v njem urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje.
Plan skupnosti sprejema skupščina skupnosti na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino v skladu s smernicami iz drugega odstavka 14. člena tega zakona opredeljuje medsebojne odnose, pravice in obveznosti ter odgovornosti članic skupnosti glede priliva in odliva deviz, najemanja in dajanja kreditov tujini, strukture delitve odliva in priliva, regionalne usmerjenosti ekonomskih odnosov s tujino, skupnih vlaganj in dolgoročnega poslovnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji.
V	samoupravnem sporazumu iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi smernice in kriteriji poslovne politike ter pogoji za sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju, dela in sredstev z namenom povečanja deviznega priliva in racionalne nadomestitve uvoza ter za doseganje drugih ciljev, postavljenih v tem sporazumu.
18.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino in plan skupnosti sta osnova za usklajevanje v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino ter ena od osnov za oblikovanje dogovora o temeljih družbenega plana republike in za oblikovanje družbenega plana republike.
Samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino in plan skupnosti sprejemajo članice skupnosti na način, določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih, v skladu z zakonom o združenem delu ter zveznim in republiškim zakonom o jružbenem ■ planiranju.
19.	člen
Na temelju analize in dopolnitev iz drugega odstavka 15. člena pripravi skupnost predlog projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije.
Projekcijo plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije sprejme Skupščina SFRJ z aktom, s katerim določi projekcijo plačilne bilance in devizne bilance Jugoslavije.
20.	člen
Skupnost, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko določijo z
družbenim dogovorom ukrepe in način izvrševanja sprejete projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije.
S tem dogovorom določijo zlasti:
—	ukrepe v ekonomski politiki uresničevanja družbenega plana;
—	ukrepe v kreditno-monetarni politiki, zlasti usmeritev kreditov bank za pospeševanje deviznega priliva in usmeritev višine obrestnih mer bančnih kreditov;
—	usmeritve na področju organiziranja in povezovanja združenega dela in vzpodbujanji združevanja dela in sredstev na dohodkovnih odnosih ter druge ukrepe v zvezi z zagotavljanjem konkurenčne sposobnosti gospodarstva na tujih trgih;
—	druge ukrepe za izvrševanje sprejetih projekcij iz 19. člena tega zakona.
C.	Samoupravno sporazumevanje o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz
21.	člen
Člani skupnosti s samoupravnim sporazumom v skladu s projekcijo plačilno-bilahčnega in projekcijo devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije določijo način in postopek za doseganje dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev in drugega odliva deviz, ki je dovoljen domačim osebam z območja Slovenije, vštevši tudi odliv deviz na podlagi kompenzacije zaradi prepovedi ali omejitve uvoza.
S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena se določijo merila in postopki za pridobitev pravic do nakupa deviz na deviznem trgu za tiste organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe, ki ne ustvarjajo dovolj deviz, da bi lahko krile plačila nasproti tujini, upoštevajoč pri tem tudi njihov posredni delež pri proizvodnji blaga in storitev za izvoz ter pri uresničevanju drugih ciljev in nalog skupne ekonomske politike. S tem samoupravnim sporazumom se določijo tudi pogoji in načini omejevanja v razpolaganju z devizami, ki jih ustvarjajo organizacije združenega dela.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena se sklepa na podlagi enotnih meril, sprejetih v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena določijo člani skupnosti tudi pristojnosti in odgovornosti posameznih organov skupnosti v zvezi z njegovim uresničevanjem.
22.	člen
Ce samoupravni sporazum iz 21. člena tega zakona ni sklenjen v roku, ki ga določi Skupščina SFRJ, predpiše začasno, do sklenitve samoupravnega sporazuma, merila, pogoje, načine in postopke iz prejšnjega člena Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
23.	člen
Predlog za sprejem meril, pogojev, načinov in postopkov iz 21. člena tega zakona oblikuje Republiški komite za ekonomske odnose s tujino.
Evidenco o izvrševanju samoupravnega sporazuma iz 21. člena oziroma predpisa Izvršnega sveta Skup-
ščine SR Slovenije iz 22. člena tega zakona vodi Narodna banka Slovenije. O tem je Narodna banka Slovenije dolžna mesečno poročati skupnosti in Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino.
Skupnost obvešča po potrebi, najmanj pa polletno, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o izvrševanju samoupravnega sporazuma iz 21. člena tega zakona.
č. Samoupravno sporazumevanje o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino
24.	člen
Člani skupnosti v skladu s politiko kreditnih odnosov s tujino in ukrepi za njeno izvajanje s samoupravnim sporazumom določajo merila in postopek za uresničevanje pravic za zadolževanje v tujini oziroma za izvršitev obsega deviznega kreditiranja tujine, ki je določen v projekciji plačilno-bilančnega položaj^ Socialistične republike Slovenije.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklepa na podlagi enotnih meril in po postopku, sprejetem v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena določijo člani skupnosti tudi pristojnosti in odgovornosti posameznih organov skupnosti v zvezi z njegovim uresničevanjem.
25.	člen
Ce samoupravni sporazum iz prejšnjega člena ni sklenjen v roku, ki ga določi Skupščina SFRJ, predpiše začasno, do sklenitve samoupravnega sporazuma, merila in postopke iz prejšnjega člena Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
26.	člen
Predlog za sprejem meril in postopkov iz 24. člena tega zakona oblikuje Republiški sekretariat za finance v sodelovanju z Narodno banko Slovenije.
Evidenco izvrševanja samoupravnega sporazuma iz 24. člena oziroma predpisa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije iz 25. člena tegr zakona vodi Narodna banka Slovenije. O tem je Narodna banka Slovenije dolžna tekoče poročati skupnosti in Republiškemu sekretariatu za finance.
Skupnost obvešča po potrebi, najmanj pa polletno. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o izvrševanju samoupravnega sporazuma iz 24. člena tega zakona.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
27.	člen
Skupnost ima naslednje organe:
—	skupščino skupnosti;
—	predsednika skupnosti;
—	izvršilne organe;
—	arbitražni svet;
—	odbor samoupravne kontrole.
Skupščina skupnosti
28.	člen
Skupnost upravljajo člani skupnosti neposredno po delegatih.
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo enote skupnosti. Enote skupnosti oblikujejo člani skupnosti, ki v medsebojni povezanosti pri proizvodnji izdelkov, ki se vgrajujejo v enotni proizvod in v drugi medse-
bojni proizvodni, prometni in storitveni soodvisnosti ustvarjajo in uporabljajo devizni prihodek, ali ki so pri tem medsebojno povezani v okviru svobodne menjave dela.
Glede na soodvisnost in povezanost iz prejšnjega odstavka tega člena se člani skupnosti na podlagi svojih neposrednih interesov vključujejo v eno ali več enot skupnosti. Delegata v skupščino skupnosti delegira član skupnosti samo v eni enoti skupnosti, za katero se sam opredeli.
Člani skupnosti, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, sč vključujejo v enote skupnosti na osnovi samoupravnih sporazumov s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi trajneje poslujejo.
29.	člen
Število delegatov, ki jih v skupščino skupnosti delegira enota skupnosti, oblikovana na podlagi medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti pri ustvarjanju in uporabi deviznega prihodka, se določa na osnovi deleža, ki ga člani skupnosti, ki oblikujejo posamezno enoto skupnosti, prispevajo k skupnemu deviznemu prilivu od izvoza blaga in storitev iz SR Slovenije. Devizni prihodek se izraža v dinarjih po tečaju, določenem na podlagi 50. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.
Pri določanju števila delegatov iz prejšnjega odstavka tega člena se upošteva tudi delež članov skupnosti v ustvarjenem družbenem proizvodu SR Slovenije ter število zaposlenih delavcev.
30.	člen
Samoupravne interesne skupnosti na ravni republike s področja izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti so enote skupnosti za člane skupnosti, ki so medsebojno povezani v okviru svobodne menjave dela.
31.	člen
S statutom skupnosti se podrobneje določijo merila za število delegatov, ki jih posamezne enote skupnosti delegirajo v skupščino skupnosti.
32.	tien
Medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in delu enote skupnosti urejajo člani skupnosti, ki se vključujejo v posamezno enoto skupnosti s samoupravnim sporazumom. S tem samoupravnim sporazumom se določi tudi organizacija in način dela enote skupnosti.	,
Svoje delegate v enoto skupnosti volijo člani na način, kot je določen z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti.
Člani skupnosti se lahko v enote skupnosti vključujejo tudi prek različnih oblik združevanja dela in sredstev po določbah zakona o združenem delu. V tem primeru se medsebojni odnosi, pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z oblikovanjem in delom enote skupnosti urejajo s samoupravnim sporazumom o združevanju.
33.	člen
Posamezne enote skupnosti se lahko na lastno pobudo interesno združujejo za skupno usklajevanje stališč ter oblikovanje predlogov. V tem primeru lahko oblikujejo tudi skupno delegacijo za skupščino skupnosti.
Skupščina skupnosti lahko sklene, da sc posamezna vprašanja obravnavajo na skupnih sejah enot skupnosti.
34.	člen
V skupščino skupnosti je poleg delegatov iz prejšnjega člena vključen tudi predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ima pravico in dolžnost v skupščini skupnosti dajati mnenja in stališča Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. O teh mnenjih in stališčih je skupščina skupnosti dolžna razpravljati in se o njih opredeliti.
35.	člen
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če je navzoča več kot polovica delegatov skupščine.
Za sprejem statuta skupnosti, predloga plana ekonomskih odnosov s tujino in predloga projekcije plačilo o-bilahčnega in devizno-bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije ter družbenega dogovora in dogovora o ukrepih za izvrševanje plana in projekcij je potrebna večina glasov vseh delegatov skupščine skupnosti. Ostali sklepi so sprejeti, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov skupščine.
Pristojnosti skupščine skupnosti ter način njenega dela določa statut skupnosti.
Predsednik skupnosti
36.	člen
Predsednika skupnosti imenuje skupščina skupnosti s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupnosti predstavlja in zastopa skupnost ter je odgovoren za zakonitost njenega dela.
Predsednik skupnosti organizira delo organov v skupnosti, skrbi za usklajevanje njihovega dela z delom delovne skupnosti, skrbi za izvrševanje sklepov organov skupnosti, sklicuje skupščino skupnosti po lastni presoji, na zahtevo izvršnega odbora skupščine skupnosti ali na zahtevo najmanj 25 delegatov skupščine skupnosti, predseduje sejam skupščine skupnosti in opravlja druge naloge, za katere je pristojen po zakonu, statutu ter drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
37.	člen
Predsednik skupnosti ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev sklepa skupščine ali drugega organa skupnosti, če meni, da ta nasprotuje družbenim planom, splošnim aktom ekonomske politike ter predpisom in ukrepom za njeno izvajanje oziroma predpisom, ki urejajo ekonomske odnose s tujino. Ce predsednik zadrži izvršitev sklepa skupščine skupnosti, mora o tem v treh dneh obvestiti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršilni organi
38.	člen
Skupščina skupnosti ima naslednje izvršilne organe:
—	izvršni odbor;
—	stalni odbor za samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino;
—	stalni odbor za samoupravni sporazum o merilih. pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz;
—	stalni odbor za samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino.
Organizacijo, pristojnosti, način imenovanja in način dela izvršilnih organov skupščine skupnosti določajo samoupravni sporazumi, statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
Arbitražni svet
39.	člen
Pri skupnosti se oblikuje stalni arbitražni svet skupnosti.
Arbitražni sveti se lahko oblikujejo tudi pri enotah skupnosti.
Pristojnost in sestavo, način dela in odločanja stalnega arbitražnega sveta skupnosti določa statut skupnosti, arbitražnih svetov pri enotah skupnosti pa statut skupnosti in samoupravni sporazum iz prvega odstavka 32. člena.
Odbor samoupravne kontrole
40.	člen
Za nadzor nad delom skupnosti izvolijo člani skupnosti odbor za samoupravno kontrolo.
Statut skupnosti podrobneje določa način oblikovanja in dela ter pravice in odgovornosti odbora za samoupravno kontrolo.
IV.	ČLANSTVO V SKUPNOSTI
41.	člen
Skupnost vodi evidenco članov skupnosti.
Članstvo v skupnosti se ugotovi z vpisom v evidenco članov.
42.	člen
V evidenco članov se vpisujejo zlasti: naziv, sedež in dejavnost, vključenost v enoto skupnosti za skupnost in pomembnejši drugi podatki o posameznem članu skupnosti.
O	vpisu v evidenco članov se izda posebna listina.
Člani skupnosti so dolžni priglasiti za vpis v evidenco članov vsako spremembo, ki se nanaša na vpisane podatke, in sicer najkasneje v roku 30 dni od nastale spremembe.
43.	člen
Statut skupnosti določi, kateri od podatkov, vpisanih v evidenco članov, velja za uradno tajnost.
V.	SREDSTVA ZA DELO SKUPNOSTI
44.	člen
Člani skupnosti združujejo sredstva za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti in zagotavljajo sredstva za delovanje skupnosti s prispevkom iz dohodka.
Sredstva za delovanje skupnosti se uporabljajo za:
—	kritje stroškov dela organov skupnosti;
—	prihodek delovne skupnosti;
—	prispevek za delovanje Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
Višina prispevka, merila in način njegovega plačevanja se določijo s samoupravnim sporazumom.
45.	člen
Prihodki in izdatki skupnosti se določijo s finančnim načrtom in zaključnim računom skupnosti.
Finančni načrt in zaključni račun skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
VI.	DELOVNA SKUPNOST
46.	člen
Strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela v skupnosti opravlja delovna skupnost.
47.	člen
Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka ter dru"a medsebojna razmerja med skupnostjo in njeno delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Delavci v delovni skupnosti pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela s člani skupnosti.
Delavci pridobivajo dohodek iz prejšnjega odstavka tega člena glede na prispevek k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov članov in glede na vrsto in obseg dela ter kakovost njihovega dela.
Delavci v delovni skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter po temeljih in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom.
V skladu s samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena uredijo delavci delovne skupnosti medsebojna razmerja s svojimi samoupravnimi akti.	i
VII.	DRUGE DOLOČBE
48.	člen
Skupščina SR Slovenije določa obseg deviz in pravic do nakupa deviz na deviznem trgu za potrebe organov in organizacij družbcnopol: ‘ičnih skupnosti v SR Sloveniji te* ta obseg razporedi na posamezne organe in organizacije za njihova blagovna in neblagovna plačila.
49.	člen
Skupnost, Gospodarska zbornica Slovenije, Narodna banka Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški upravni organi medsebojno sodelujejo in se obveščajo o vseh vprašanjih v zvezi s planiranjem ekonomskih odnosov s tujino, izvrševanjem dogovorjenega plana in projekcije ter dogovorjene devizne politike in pri tem medsebojno usklajujejo svoja stališča.
50.	člen
Organi in organizacije iz prejšnjega člena usklajujejo vodenje evidenc s področja ekonomskih odnosov s tujino ter skrbijo za vzpostavitev ustreznega sistema informatike na tem področju ter za stalno usposabljanje kadrov v svojih strokovnih službah na področju ekonomskih odnosov s tujino.
51.	člen
Predstavniki pristojnih republiških organov imajo pravico in dolžnost biti navzoči na sejah organov skupnosti ter dajati mnenja in stališča organov, ki jih predstavljajo.
VIII.	DEVIZNA KONTROLA
52.	člen
Devizno dokumentarno kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov iz 21. in 24. člena tega zakona oziroma predpisov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije iz 22. in 25. člena tega zakona opravlja Narodna banka Slovenije.
53.	člen
Organi devizne inšpekcije opravljajo nadzor izvrševanja samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih aktov, sprejetih na temelji) tegf zakona.
Pri tem organi devizne inšpekcije opravljajo devizno kontrolo temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela, pooblaščenih bank, samoupravnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih organov in organizacij.
IX.	KAZENSKA DOLOČBA '	54. člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če v 30 dneh ne priglasi za vpis v evidenco članov skupnosti spremembe, ki se nanaša na vpisane podatke (42. člen).
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Skupnost se konstituira in začne z delom najkasneje 19. septembra 1977.
56.	člen
Priprave za konstituiranje in začetek dela skupnosti-organizira in izvede Iniciativni odbor za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Do konstituiranja organov skupnosti vodi evidenco članov iz 41. člena tega zakona Iniciativni odbor iz prejšnjega odstavka.
57.	člen
Začasno, najdalj pa do sprejetja statuta skupnosti, se člani skupnosti organizirajo v 25 enot skupnosti, ki delegirajo v skupščino skupnosti naslednje število delegatov:
I.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja predelave barvnih kovin in kovinsko predelovalne industrije — 8 delegatov;
II.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja strojne industrije, proizvodnje prometnih sredstev, ladjedelništva in proizvodnje električnih strojev in aparatov — 14 delegatov;
III.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja proizvodnje bazičnih kemičnih izdelkov, predelave kemičnih izdelkov vključno s farmacevtsko industrijo, ter predelave kavčuka — 6 delegatov;
IV.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, pridobivanja premoga, predelave premoga, pridobivanja nafte in zemeljskega plina ter cevovodni transport — 3 delegati;
V.	enota: temeljne organizacije združenega dela
s področja gozdarstva, proizvodnje žaganega lesa in plošč, proizvodnje končnih lesnih izdelkov, proizvodnje in predelave papirja ter grafične dejavnosti in založništva — 9 delegatov;	'
VI.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja pridobivanja nekovinskih rudnin, predelave nekovinskih rudnin, proizvodnje kamna, gramoza in peska, proizvodnje gradbenega materiala in s področja gradbeništva, komunalnih dejavnosti in urejanja naselja in prostora — 7 delegatov;
VII.	enotd: temeljne organizacije združenega dela s področja vodnega gospodarstva, kmetijstva in ribištva, proizvodnje živilskih proizvodov, proizvodnje pijač, proizvodnje krmil ter proizvodnje in predelave tobaka ter kmetijske zadruge — 6 delegatov;
VIII.	enota:	temeljne organizacije združenega
dela s področja pridobivanja kož, proizvodnje usnja in krzna ter proizvodnje usnjene obutve in galanterije
—	3 delegati;
IX.	enota: temeljne organizacije združenega dela
s področja proizvodnje tekstilne preje in tkanin in proizvodnje izgotovljenih tekstilnih izdelkov —	5
delegatov;
X.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja železniškega, pomorskega, cestnega, mestnega in zračnega prometa ter prekladalnih storitev, vključno s špedicijsko in agencijsko dejavnostjo — 9 delegatov;
XI.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma — 6 delegatov;
XII.	enota: organizacije združenega dela s področja obrti in osebnih storitev — 1 delegat;
XIII.	enota: temeljne organizacije združenega dela s področja ptt prometa, radiotelevizije in zvez — 1 delegat;
XIV.	enota: banke in zavarovalnice, uporabniki deviznih sredstev — 1 'sgat;
XV.	enota: Izobraževalna skupnost Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja
—	1 delegat;
XVI.	enota: Raziskovalna skupnost Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja raziskovanja — 1 delegat;
XVII.	enota: Zdravstvena skupnost Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja zdravstva — 1 delegat;
XVIII. enota:	Kulturna skupnost Slovenije, ki
vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja kulturne dejavnosti — 1 delegat;	-■
XIX.	enota: Telesnokulturna skupnost Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja telesne kulture — 1 delegat;
XX.	enota: Skupnost socialnega skrbstva Slovenije ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva — 1 delegat;
XXI.	enota: Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja zaposlovanja — 1 delegat;
XXII.	enota: Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in
organizacije združenega dela s področja otroškega varstva — 1 delegat;
XXIII. enota: Zveza stanovanjskih skupnosti. Slovenije, ki vključuje vse samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s področja stanovanjskega gospodarstva — 1 delegat;
XXIV.	enota: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — 1 delegat;
XXV.	enota: Skupnost socialnega varstva Slovenije — 1 delegat.
Temeljne organizacije združenega dela s področja črne metalurgije, pridobivanja rud barvnih kovin in proizvodnje barvnih kovin se istočasno vključujejo v I. in II. enoto iz prejšnjega odstavka. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo v tisti enoti, za katero se same opredelijo, izhajajoč iz medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti.
Temeljne organizacije s področja proizvodnje raznovrstnih izdelkov se vključujejo v tisto enoto skupnosti iz prvega odstavka tega člena od I.—XIII., za katero sc same opredelijo, izhajajoč iz medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo investicijska dela v tujini, tehnične in poslovne storitve, se vključujejo v tisto enoto skupnosti iz prvega odstavka tega člena, za katero se same opredelijo, izhajajoč iz medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti.
Za oblikovanje in delo enot iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 28. do 33. člena.
58.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije skliče I. do XIV. enoto skupnosti iz prvega odstavka 57. člena tega zakona ter izvede organizacijske priprave za delegiranje delegatov za prvi sklic skupščine skupnosti.
Skupnosti iz XV. do XXV. enote iz prvega odstavka 57. člena tega zakona delegirajo delegate v skupščino skupnosti do 12. septembra 1977.
59.	člen
Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz 44. člena tega zakona, najdalj pa do 31. decembra 1978 plačujejo člani skupnosti prispevek iz dohodka za zagotovitev sredstev za delovanje skupnosti v deležu od vrednosti uvoza blaga in storitev,- Višino prispevka in način plačevanja določi skupščina skupnosti.
60.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
1	St. 022-227/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
,989.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v republiki na področju zunanjetrgovinskega prometa
Razglaša se zakon o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah ih pooblastilih nekaterih organov in organizacij v republiki na področju zunanjetrgovinskega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977 in na seji Zbora občin dne 19. julija 1977.
St. P 0100-192/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se ustanavlja Koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa tv nadaljnjem besedilu: Koordinacijski odbor); urejajo organizacija in način njegovega dela, obveznosti in medsebojni odnosi organov in organizacij, ki ga sestavljajo in sodelujejo pri njegovem delu; nekateri odnosi glede oblikovanja in izvrševanja politike zunanjetrgovinske mreže ter politike zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini; opredeljujejo naloge in funkcije organizacij združenega' dela in drugih, ki sodelujejo s Koordinacijskim odborom pri oblikovanju in izvrševanju teh politik; določajo obveznosti organizacij združenega dela v zvezi z izvrševanjem teh politik ter urejajo druga vprašanja s področja zunanjetrgovinske mreže in kadrov.
Dejavnosti in odnose iz prvega odstavka tega člena urejajo zakon o prometu blaga in storitev s tujino, zakon o opravljanju gospodarskih dejavndsti v tujini, zakon o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, ta zakon ter na njihovi podlagi sprejeti predpisi in predpisi o dolgoročni proizvodni) kooperaciji, transferu tehnologije in drugih oblikah pošlo vno-tehničnega sodelovanja s tujino.
2.	člen
Koordinacijski Odbor se ustanovi za zagotovitev večjega družbenopolitičnega vpliva na organizacijo in
delovanje zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini ter za zagotovitev njenega delovanja, ‘ako da bodo uresničene sprejete obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov samoupravnih organizacij in družbenopolitičnih dogovorov o temeljih planov samoupravnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti ter iz mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih obveznosti.
3.	člen
Na temelju dogovorjene skupne politike ekonomskih odnosov s tujino, sprejete v Skupščini SFRJ z družbenim planom Jugoslavije in drugimi akti, določi na predlog Gospodarske zbornice Slovenije Skupščina SR Slovenije temeljne usmeritve za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini.
4.	člen
Na temelju dogovorjene skupne politike ekonomskih odposov s tujino, sprejete v Skupščini SFRJ, z družbenim planom Jugoslavije in drugimi akti, sklenejo Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske- odnose s tujino in zainteresirane bančne organizacije družbeni dogovor o usmerjanju vlaganj sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno-tehničnega sodelovanja s tujino ter odstopanju in pridobivanju tehnologije.
5.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije spremlja in analizira stanje in organiziranost zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini ter daje pobude in usmerja povezovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v organiziran nastop na zunanjih trgih.
Pri tem sodeluje Gospodarska zbornica Slovenije z republiškimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami pri pripravi in uveljavljanju takšnih pogojev nastopa v tujini, ki omogočajo združenemu delu njegovo trajno usmeritev v izvoz in vključevanje v mednarodno delitev dela v skladu s politiko neuvrščenosti in politiko hitrejšega gospodarskega razvoja.
6.	člen
Skladno s potrebami razvoja zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini Gospodarska zbornica Slovenije skrbi za dopolnilno izobraževanje in nadaljnje izpopolnjevanje strokovnih kadrov v zunanjetrgovinski dejavnosti, ki morajo biti sposobni zagotoviti izvajanje začrtanih in dogovorjenih razvojnih nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški komite za ekonomske odnose s tujino spremljajo izvrševanje temeljnih usmeritev iz 3. člena tega zakona.
O izvrševanju temeljnih usmeritev iz 3. člena in družbenega dogovora iz 4. člena tega zakona Izvršni svet Skupščine SR Slovenije občasno, najmanj pa enkrat letno, poroča Skupščini SR Slovenije.
O.	ORGANIZACIJA KOORDINACIJSKEGA
ODBORA
8.	člen
Koordinacijski odbor ima predsednika in dvanajst članov. Predsednika in člane Koordinacijskega odbora imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, in to predtednika in štiri člane po lastni pobudi, štiri člane na predlog Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in štiri člane na predlog Gospodarske zbornice Slovenije.
Predsednik ima namestnika, ki ga izmed članov Koordinacijskega odbora imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
9.	člen
Koordinacijski odbor deluje na sejah in odloča z večino glasov vseh svbjih članov.
10.	člen
Koordinacijski odbor odgovarja za svoje delo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, člani, imenovani na predlog Gospodarske zbornice Slovenije oziroma Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, pa tudi organizacijam, ki so jih predlagale za člane Koordinacijskega odbora.
11.	člen
Koordinacijski odbor v okviru svoje dejavnosti sodeluje z zveznimi organi in organizacijami v Socialistični republiki Sloveniji, zlasti s Samoupravno interesno skupnostjo SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo sindikatov Slovenije, Narodno banko Slovenije, Službo družbenega knjigovodstva ter inšpekcijskimi organi.
12.	člen
Pri usklajevanju in določanju skupnih kriterijev za opravljanje svojih nalog Koordinacijski odbor sodeluje s Koordinacijskim odborom za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, pri Zveznem izvršnem svetu.
13.	člen
Strokovne in administrativne posle za Koordinacijski odbor opravlja Republiški komite za ekonomske odnose s tujino. Potrebne evidence za delo Koordinacijskega odbora vodijo v skladu z zakonom Republiški komite za ekonomske odnose s tujino. Gospodarska zbornica Slovenije. Narodna banka Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva.
14.	člen
Način dela, sprejemanje odločitev in sklepov se podrobneje ureja s poslovnikom Koordinacijskega odbora, ki ga sprejme Koordinacijski odbor ob soglasju Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
III.	DELOVNO PODROČJE KOORDINACIJSKEGA
ODBORA
15.	člen
Koordinacijski odbor obravnava in daje predloge o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo zunanjetrgovinski promet doma in v tujini in ki opravljajo gospodarske
dejavnosti v tujini, zlasti pa: o vprašanjih razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v teh organizacijah združenega dela, o vprašanjih izvajanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanja kadrovske politike, o vprašanjih organizacije in razvoja zunanjetrgovinske mreže v Jugoslaviji m v tujini ter o vprašanjih zakonitosti poslovanja v zunanjetrgovinskem prometu.
16.	člen
V skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino in temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma m v tujini Koordinacijski odbor:
—	daje soglasje za vpis organizacij združenega dela v sodni register za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa;
—	daje soglasje k določbam samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, s katerimi se urejajo dela in naloge, ki jih opravljajo delavci, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, in ki jih opravljajo drugi delavci pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa, kakor tudi k določbam, s katerimi se ureja način, kako se jim po ver j a njihovo opravljanje;
—	daje poprejšnje soglasje k izvolitvi delavcev, ki imajo pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa posebna pooblastila in odgovornosti;
—	daje soglasje, da izpolnjujejo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in .drugi strokovni delavci, ki bodo razporejeni na delo v podjetja v tujini, v tuja podjetja, v stalne poslovne enote v tujini ali za daljši čas na delo v delovne enote v tujini, pogoje za *a dela oziroma naloge;
—	daje mnenje Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino o smotrnosti ustanovitve ali prenehanja delovanja podjetja in stalnih poslovnih enot v tujini, o smotrnosti vlaganja stredstev v tujini in o smotrnosti ponovne vložitve ustvarjenega dohodka v tujini;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in na njihovi podlagi izdani predpisi.
a)	Soglasje za vpis organizacij združenega dela v sodni register za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa
(1. točka drugega odstavka 15. čl&ia zakona o prometu blaga in storitev s tujinol
17.	člen
Koordinacijski odbor izda organizaciji združenega dela soglasje za vpis v sodni register, če organizacija združenega dela' izpolnjuje pogoje in če je zahtevek organizacije združenega dela v skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino, družbenim planom, sklenjenimi družbenimi dogovori in temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini.
18.	člen
Organizacija združenega dela mora zahtevku za izdajo soglasja priložiti dokazila, da izpolnjuje pogoje za uspešno opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, in to:
—	dokaz, da je vpisana v evidenco članov Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev, s katerimi dokazuje, da so odnosi, določeni s temi sporazumi, v skladu z zakonom;
—	samoupravne sporazume in samoupravne splošne akte, s katerimi dokazuje, da so zagotovljeni ustrezni pogoji glede njene organizacije dela, poslovanja in odgovornosti;
—	potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, da delavci, razporejeni na delovna mesta, na katerih se opravljajo posli zunanjetrgovinskega prometa, izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa in pogoje določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacije združenega dela.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo 's prometom blaga in storitev, morajo zahtevku za soglasje za vpis v sodni register priložiti poleg dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena še samoupravne sporazume, ki dokazujejo, da so združile delo in sredstva s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa trajneje in v večjem obsegu, ob skupnem prevzemanju rizikov.
Organizacija združenega dela vloži zahtevek za izdajo soglasja za vpis v sodni register pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino.
19.	člen
Cc organizacija združenega dela ne izpolnjuje pogojev ali če zahtevek organizacije združenega dela ni v skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino, družbenim planom in temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini, lahko koordinacijski odbor zahteva od organizacije združenega dela, da te pomanjkljivosti odpravi ali pa izdajo soglasja zavrne.
20.	člen
Če Koordinacijski odbor ugotovi, da je organi-^ zaci j a združenega dela, ki je vpisana v sodni register,' prenehala izpolnjevati katerega od pogojev ali da njeno poslovanje ni v skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino, družbenim planom, družbenimi dogovori in cmeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini, zahteva od nje, dd v določenem roku te pomanjkljivosti odpravi. Če organizacija združenega dela tega ne stori v določenem roku, Koordinacijski odbor sklene, da se izbriše iz sodnega registra za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Ce Koordinacijski odbor na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva ali organov, ki so pristojni za inšpekcijske zadeve, ugotovi, da stroški poslovanja organizacije združenega dela, ki opravlja zunanjetrgovinski promet, trajneje niso v sorazmerju z opravljanjem zunanjetrgovinskega prometa, v zvezi s katerimi so nastali, lahko sklene, da se takšna organizacija združenega dela izbriše iz sodnega registra za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Na podlagi dokončnega sklepa iz tega člena pristojno sodišče izbriše organizacijo združenega dela iz sodnega registra za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
21.	člen	. f
Če organizacija združenega dela, ki opravlja več dejavnosti v zunanjetrgovinskem prometu, preneha
izpolnjevati pogoje iz 17. člena tega zakona za eno ali več dejavnosti, se izbriše iz sodnega registra samo za opravljanje dejavnosti, za katere ne izpolnjuje pogojev.
22.	člen
Koordinacijski odbor izda sklop o svoji odločitvi v roku 60 dni od prejema vloge organizacije združenega dela z vso zahtevano dokumentacijo. C e Koordinacijski odbor zahteva od organizacije združenega dela izpolnitev pogojev v smislu 19. člena tega zakona, začne teči rok 60 dni za izdajo sklepa koordinacijskega odbora od dne, ko je organizacija združenega dela predložila dokazila o odpravi pomanjkljivosti Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino.
23.	člen
Organizacija združenega dela mora o vpisu v sodni register ter o vseh morebitnih spremembah, ki kasneje nastanejo v registru, z overjenim izvodom sodnega sklepa obvestiti najkasneje v roku 30 dni po vpisu v sodni register oziroma po spremembah Republiški komite za ekonomske odnose s tujino in Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino.
24.	člen
Če organizacija združenega dela po vpisu v sodni register preneha izpolnjevati katerega izmed pogojev za registracijo, mora o tem v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev obvestiti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino in Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino.
25.	člen
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino vodi evidenco organizacij združenega dela, vpisanih v sodni register za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa.
b)	Soglasje k določbam samoupravnih splošnih aktov
(2. točka drugega odstavka 15. člena zakona o prometu blaga in storitev s tujino)
26.	člen
Koordinacijski odbor izda soglasje k določbam samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, s katerimi se urejajo dela in naloge, ki jih opravljajo delavci, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti in ki jih opravljajo drugi delavci pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa, kot tudi k določbam, s katerimi se ureja način, kako se jim p overja njihovo opravljanje, če so določbe teh aktov v skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino in temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini.
Ce organizacija združenega dela ne Izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko Koordinacijski odbor zahteva od organizacije združenega dela, da določbe v splošnih samoupravnih aktih ustrezno dopolni oziroma uskladi ali pa izdajo soglasja zavrne
Koordinacijski odbor mora v roku 60 dni od prejema zahtevka organizacije združenega dela izdati sklep o svoji odločitvi. Republiški komite za ekonomske odnose s tujino obvesti organizacijo združenega dela o sklepu Koordinacijskega odbora v osmih dneh po sprejetju sklepa.
Zahtevek za izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži organizacija združenega dela pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino. Zahtevku mora priložiti samoupravne splošne akte, ki urejajo ta vprašanja.
Organizacija združenega dela je dolžna o vseh spremembah določb v navedenih samoupravnih splošnih aktih obvestiti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino v 30 dneh od nastanka spremembe.
c)	Poprejšnje soglasje k izvolitvi delavcev, ki imajo pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa posebna pooblastila in odgovornosti
(3. točka drugega odstavka 15. člena zakona o prometu blaga in storitev s tujino)
27.	člen
Poleg minimalne strokovne ‘izobrazbe in drugih pogojev, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije, se lahko s samoupravnim sporazumom določijo tudi posebni dopolnilni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, za uspešno opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Koordinacijski odbor izda poprejšnje soglasje k izvolitvi delavcev, ki imajo pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa posebna pooblastila in odgovornosti, če ugotovi, da delavec izpolnjuje pogoje, ki jih je določila Gospodarska zbornica Jugoslavije in posebne dopolnilne pogoje iz samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena ter če ugotovi, da delavec aktivno deluje pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Ce delavec ne izpolnjuje teh pogojev, Koordinacijski odbor izdajo soglasja zavrne.
Zahtevek za izdajo soglasja iz tega člena vloži organizacija združenega dela pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino. Zahtevku mora priložiti dokazila Gospodarske zbornice Slovenije, da izpolnjujejo predlagani delavci predpisano strokovno izobrazbo in druge določene pogoje za uspešno opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Koordinacijski odbor izda sklep o svoji odločitvi . v roku 30 dni od prejema zahtevka organizacije združenega dela. Republiški komite za ekonomske odnose s tujino obvesti organizacijo združenega dela o sklepu Koordinacijskega odbora v osmih dneh po sprejetju sklepa.
č) Soglasje, da izpolnjujejo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugi strokovni delavci, ki bodo razporejeni na delo v podjetja v tujini, v tuja podjetja, v stalne poslovne enote v tujini oziroma za daljši čas na delo v delovne enote v tujini, pogoje za ta dela oziroma naloge.
(7. točka drugega odstavke 15. člena, 5. točka drugega odstavka 52. člena, 3. točka tretjega odstavka 65. člena in 2 točka drugega odstavka 101. člena zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini)
28 člen
Poleg minimalne strokovne izobrazbe in drugih pogojev, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije, se lahko s samoupravnim sporazumom določijo tudi posebni dopolnilni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti in drugi strokovni delavci, ki bodo razporejeni
na delo v podjetja v tujini, na delo v tuja podjetja, na delo v stalne poslovne enote v tujini ali za daljši čas na delo v delovne enote v tujini.
Koordinacijski odbor izda soglasje, če ugotovi, da delavec izpolnjuje pogoje, ki jih je določila Gospodarska zbornica Jugoslavije in posebne dopolnilne pogoje iz samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, za delavce, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti pa, če poleg tega ugotovi, da delavec aktivno deluje pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov.
Zahtevek za izdajo soglasja iz tega člena vloži organizacija združenega dela pri Republiškem kozniteju za ekonomske odnose s tujino. Zahtevku mora priložiti potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, da delavci izpolnjujejo določeno strokovno izobrazbo in druge določene pogoje.
Koordinacijski odbor izda sklep o svoji odločitvi v roku 30 dni od prejema zahtevka organizacije združenega dela za izdajo soglasja. Republiški komite za ekonomske odnose s tujino obvesti organizacijo združenega dela o sklepu Koordinacijskega odbora v osmih dneh po sprejetju sklepa.
d)	Mnenje o smotrnosti ustanovitve ali prenehanja delovanja podjetja in stalnih poslovnih enot v tujini, o smotrnosti vlaganja sredstev v tujini in o smotrnosti ponovne vložitve ustvarjenega dobička v tujini
(15. člen, 33. člen, 52. člen in 65. člen zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini)
29.	člen
Koordinacijski odbor izda pozitivno mnenje o smotrnosti ustanovitve prenehanja delovanja podjetja in stalnih poslovnih enot v tujini, o smotrnosti ponovne vložitve ustvarjenega dobička v tujini, če je predvideno opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini v skladu z dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino, družbenim planom in temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini. V nasprotnem primeru izda Koordinacijski odbor negativno mnenje.
Koordinacijski odbor izda mnenje v roku 30 dni od prejema zahtevka organizacije združenega dela z vsemi predpisanimi prilogami in dokazili.
O pozitivnem oziroma negativnem mnenju Koordinacijskega odbora obvesti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino v roku osmih dni od sprejetja sklepa Koordinacijskega odbora organizacijo združenega dela, ki je vložila zahtevek.
30.	člen
Koordinacijski odbor daje mnenje Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino v zvezi s prenehanjem veljavnosti dovoljenja o ustanovitvi oodjetja v tujini in izbrisu tega podjetja v tujini iz registra podjetij v tujini v primerih, ki jih določa zvezni zakon,
Ce koordinacijski odbor ugotovi, da poslovanje podjetja v tujini ali opravljanje druge gospodarske dejavnosti v tujini ni več v skladu z dogovorjeno politiko ekonomskih odnosov s tujino, družbenimi plani ali smernicami Skupščine SR Slovenije o organiziranju zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov v tujini, lahko predlaga Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, da izbriše podjetje v tujini iz registra, ki ga vod j.
31.	člen
Koordinacijski odbor daje mnenj. 7vernemu sekretariatu za zunanjo trgovino o tem, Mi se organizacija združenega dela, ki ima ustanovljeno podjetje v tujini, v izjemnih primerih oprosti sprejete obveznosti letnega prenosa določenega odstotka dobička iz tujine v Jugoslavijo.
32.	člen
Koordinacijski odbor daje mnenje Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino o tem, ali se organizaciji združenega dela dovoli, da njeno podjetje posluje z izgubo do treh let, če je organizacija združenega dela takšno poslovanje predvidela v svojem ekonomskem elaboratu o upravičenosti ustanov1 *ve podjetja v tujini.
Ce organizacija združenega dela izgube podjetja v tujini ni predvidela, pa podjetje v tujini posluje z izgubo, daje Koordinacijski odbor mnenje Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino o pren^-.anju veljavnosti dovoljenja o ustanovitvi podjetja v tujini in o izbrisu tega rodjetja iz registra podjetij v tujini.
33.	člen
Lahtevku za mnenje iz 29., 30., 31. in 32. člena tega zakona mora organizacija združenega dela v izvirniku in fotokopiji predložiti dokazila, predpisana v zakonu o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini.
Zahtevek za izdajo mnenja iz prejšnjega odstavka vloži organizacija združenega dela pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino.
34.	člen
Ce je mnenje Koordinacijskega odbora iz 29., 30., 31. in 32. člena tega zakona pozitivno in, če je izdano soglasje iz 28. člena tega zakona, posreduje Republiški komite za ekonomske odnose s tujino zahtevek organizacije združenega dela z vsemi predpisanimi dokazili Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino.
e)	Ugovor
35.	člen
Zoper odločbe in sklepe Koordinacijskega odbora je dopusten ugovor na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ugovor se vloži pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino v roku 15 dni od vročitve sklepa Koordinacijskega odbora.
Odločitev Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je dokončna.
IV.	DRUGE DOLOČBE
36.	člen
Za ustanavljanje bank in drugih finančnih organizacij v tujini ter za ustanavljanje zavarovalnih in pozavarovalnih organizacij v tujini se smiselno uporabljajo določbe 28. do 34. člena tega zakona.
37.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna o vpisu podjetja v tujini, o vpisu vlaganja sredstev v tuja podjetja in o vpisu stalnih poslovnih enot v tujini v register pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino po 22., 55. in 66. členu zakona, o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini obvestiti v roku 30 dni Republiški komite za ekonomske odnose s tujino, ki
vodi evidenco opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini po organizacijah združenega dela z območja Socialistične republike Slovenije.
Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela priložit1 podatke, ki se vodijo v registrih pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino.
O vseh spremembah vpisov v register pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino je dolžna organizacija združenega dela v roku 30 dni obvestiti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino zaradi evidentiranja nastalih sprememb.
38.	člen
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino vodi evidenco o vpisu pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji in poslovno-tehničnem poslovanju s tujino ter o odstopanju in pridobivanju tehnologije, vseh nastalih sprememb ter o prenehanju veljavnosti teh pogodb in izbrisu iz registra.
Organizacija združenega dela mora v roku 30 dni po vpisu pogodb iz prejšnjega odstavka v register pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo zaradi vodenja evidence dostaviti Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino naslednje podatke:
—	firmo oziroma naziv in sedež sopogodbenika;
—	predmet pogodbe;
—	rok, za katerega je pogodba sklenjena;
—	dan sklenitve pogodbe ter številko in datum odločbe o vpisu v register pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo.
39.	člen
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino vodi evidenco sklenjenih pogodb o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela.
Organizacija združenega dela je dolžna v roku 30 dni po izvršenem vpisu v register pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo dostaviti Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino naslednje podatke:
—	firmo oziroma naziv in sedež sopogodbenika;
—	predmet pogodbe;
—	skupni znesek sredstev, ki se vlagajo v skupno poslovanje in delež posameznih sopogodbenikov v teh sredstvih;
—	rok, za katerega je pogodba sklenjena;
—	dan sklenitve pogodbe ter številko in datum odločbe o vpisu v register pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo.
Organizacija združenega dela je dolžna v roku 30 dni obvestiti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino o vseh nastalih spremembah vpisa v register oziroma o izbrisu iz registra.
40.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije dostavlja Koordinacijskemu odboru vse potrebne podatke s področja kadrov in mreže v tujini ter ostale podatke, s katerimi razpolaga in jih Koordinacijski odbor potrebuje pri svojem delu.
41.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije vodi evidenco o delovnih enotah organizacij združenega dela v tujini. Organizacija združenega dela je dolžna v roku 30 dni po vpisu delovne enote v register delovnih enot v tujini pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino
oziroma po vpisu vseh nđstalih sprememb ali izbrisu delovne enote v tujini obvestiti Gospodarsko zbornico Slovenije.
42.	člen
Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije, ki so dolžne po 85. členu zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini prijaviti in včlaniti vse oblike izvajanja gospodarskih dejavnosti v tujini v skupna gospodarska predstavništva v tujini in posle opravljati v skladu z enotnim statutom skupnega gospodarskega predstavništva, morajo o prijavi in včlanjenju ter prenehanju članstva obvestiti Gospodarsko zbornico Slovenije v roku 30 dni.
43.	člen
Narodna banka Slovenije dostavlja Koordinacijskemu odboru zbirna letna finančna poročila o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini organizacij združenega dela z območja SR Slovenije kot tudi druge podatke, ki jih Koordinacijski odbor potrebuje pri s\ ojem delu.
44.	člen
Ce Narodna banka Slovenije ugotovi, da podjetje v tpjini doseženega dobička ni transferiralo v Jugoslavijo ali ga je transferiralo v manjšem odstotku, kot se je zavezalo, ali ga ni transferiralo v predpisanem roku, obvesti o tem poleg pristojne devizne inšpekcije tudi Koordinacijski odbor.
.	45. člen
Organizacija združenega dela je dolžna v roku 30 dni obvestiti Republiški komite za ekonomske odnose s tujino o vseh kaznih, ukrepih in prepovedih, ki so bile izrečene organizaciji združenega dela in njenim delavcem za storjena kazniva dejanja, gospodarske prestopke, prekrške in druge kršitve pri pristojnem sodišču, pri častnem razsodišču Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, pri organih devizne inšpekcije ali pri drugih pristojnih organih.
t
V.	KAZENSKE DOLOČBE
46.	člen
Z denarno kazni j a od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki preneha izpolnjevati katerega izmed pogojev za registracijo za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, če o tem v osmih dneh ne obvesti Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino in Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino (24. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
47.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela:
1.	če v 30 dneh od nastanka sprememb določb v samoupravnih splošnih aktih iz prvega odstavka 26. člena tega zakona o teh spremembah ne obvesti Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino (peti odstavek 26. člena);
2.	če o vpisu opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini v register pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino v 30 dneh ne obvesti Republiškega komi-
teja za ekonomske odnose s tujino (prvi odstavek 37. člena);
3.	če v roku 30 dni po vpisu pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji in poslovno-tehničnem sodelovanju s tujino ter pogodb o odstopu in pridobitvi tehnologije v register pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo ne pošlje Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino podatkov, navedenih v 38. členu tega zakona;
4.	če v roku 30 dni po izvršenem vpisu pogodbe o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela v register prt Zveznem komiteju za energetiko in industrijo oziroma po vpisu nastalih sprememb ali izbrisu iz registra ne pošlje Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino podatkov, navedenih v 39. členu tega zakona;
5.	če v roku 30 dni ne obvesti Gospodarske zbornice Slovenije o vpisu delovne enote v tujini v register pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino oziroma po vpisu nastalih sprememb ali izbrisu delovne enote v tujini iz registra (41. člen);
6.	če v roku 30 dni ne obvesti Gospodarske zbornice Slovenije o prijavi, včlanjenju in prenehanju članstva v skupnem gospodarskem predstavništvu v tujini (42. člen);
7.	če v roku 30 dni ne obvesti Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino o vseh kaznih, ukrepih in prepovedih, ki so bile izrečene organizaciji združenega dela in njenim delavcem (46. člen).
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Družbeni dogovor iz 4. člena zakona se sklene najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
Naloge, za katere je po veljavnih predpisih o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, o dolgoročni proizvodni kooperaciji in poslovno-tehničnem sodelovanju s tujino ter o odstopanju in pridobivanju tehnologije pooblaščen ustrezni republiški organ, opravlja Republiški komite za ekonomske odnose s tujino, če z družbenim dogovorom iz 4. člena tega zakona ni drugače določeno.
49.	člen
Soglasja k določbam samoupravnih splošnih aktrv po 26. členu tega zakona, ki jih do pričetka dela Koordinacijskega odbora izda Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje, prenehajo veljati 19. marca 1978. Do tega roka je organizacija združenega dela, ki ji je bilo izdano tako soglasje, dolžna pridobiti soglasje Koordinacijskega odbora, sicer sprejme Koordinacijski odbor sklep o izbrisu njene pravice opravljati posle zunanjetrgovinskega prometa iz sodnega registra.
50.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-228/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
990.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977, na seji Zbora občin dne 19. julija 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977.
St. P 0100-203/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih
1.	člen
V	zakonu o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) se za 73. členom doda nov člen, ki se glasi:
»73.a člen
Ustrezni republiški upravni organi vsak v okviru svojega delovnega področja odločajo o pritožbah zoper odločbe, ki jih v upravnem postopku na prvi stopnji izdajajo občinski upravni organi, upravni organi mestne oziroma regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti ter izvršni sveti občinskih skupščin oziroma izvršni sveti skupščin mestne in regionalne skupnosti.«
2.	člen
V	88. členu se pika spremeni v podpičje in doda nova točka, ki se glasi:
»11. Republiški komjte za ekonomske odnose s tujino.«
3.	člen
V	97. členu se v prvem odstavku za oeseao »tujino« črtajo besede »zadeve zunanjetrgovinskega sistema in deviznega režima«.
V	drugem odstavku 97. člena se besede »opravlja upravne naloge iz republiške pristojnosti na področju ekonomskih odnbsov s tujino ter druge« nadomestijo z besedama »in opravlja«.
4.	člen
Za 110. členom se doda nov člen, ki se glasi: »llO.a člen
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na zunanjetrgovinski in devizni režim, na oblikovanje tekoče ekonomske politike ter plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja republike v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije, na mehanizme in instrumente izvoza in uvoza blaga, na izvozni in uvozni režim,
na zunanjetrgovinsko mrežo in kadre, na pripravo predlogov, ukrepov in akcij za izboljšanje ekonomskega sodelovanja s posameznimi državami in področji ter obmejnega gospodarskega sodelovanja; spremlja gibanja blagovne menjave in drugih ekonomskih odnosov s tujino, daje informacije, mnenja in predloge Izvršnemu svetu in Skupščini SR Slovenije ter njunim organom.
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino opravlja vse 'strokovne, administrativne in druge naloge za koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa.«
5.	člen
Ta zakon.začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-53/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
991.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci
Razglaša se zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
20.	julija 1977 ir^ na seji Zbora občin dne 20. julija 1977.
St. P 0100-204/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 49-708/76 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), in ta zakon določata ukrepe za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.	člen
Varstvo rastlin pj-cd boleznimi in škodljivci je pravica in dolžnost organizacij združenega dela in občanov, ki sc ukvarjajo s pridelovanjem rastlin in so zato dolžni izvajati ukrepe, ki so predpisani s tem zakonom in drugimi predpisi ter pravica in dolžnost družbenopolitičnih skupnostih in njihovih organov.
3.	člen
Spremljanje pojavljanja in širjenja rastlinskih bolezni ter škodljivcev, prognoza njihovega pojavljanja in obveščanja o tem, izvajanje ukrepov za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter izvajanje ukrepov za zaščito kmetijske proizvodnje, tako da ostanki pesticidov v kmetijskih proizvodih ne presegajo dovoljenih količin, so zadeve splošnega družbenega pomena.
4.	člen
Poleg rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo vso državo in so določeni z zveznim zakonom, lahko določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za območje republike, izvršni sveti občinskih skupščin pa za območje občin še druge rastlinske bolezni in škodljivce, ki jih je treba preprečevati in zatirati ter rastline — vmesne gostiteljice teh bolezni oziroma škodljivcev, ki jih je prepovedano gojiti na določenem območju, oziroma, ki jih je treba uničevati.
5.	člen
Ukrepi za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, določeni z zveznim zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, se ustrezno uporabljajo tudi za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki jih določijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin.
6.	člen
K stroškom zatiranja začetnih pojavov karantenskih ali gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni in škodljivcev prispevajo republika, če gre za lokalne pojave pa občine, kadar se rastlinska bolezen ali škodljivec pojavi v takem obsegu, da je potrebna prepoved pridelave določenih rastlin. Republika oziroma občine prispevajo tudi v primerih epifitocije ali kalamitete že obstoječih bolezni oziroma škodljivcev, kadar se pojavijo v takšnem obsegu, da je resno ogrožena proizvodnja, oziroma kadar bi bila povzročena velika gospodarska škoda, če se potrebni ukrepi ne bi izvedli.
Pogoje in način prispevanja k stroškom iz prejšnjega odstavka določijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma izvršni sveti občinskih skupščin s predpisi, s katerimi se določijo ukrepi za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev.
7.	člen
Za kmetijstvo pristojni občinski organ zagotavlja organizacijam združenega dela, posestnikom zemljišč, posestnikom prostorov za spravljanje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, naprav za predelavo rastlin ter sredstev za prevoz rastlin (v nadaljnjem besedilu: imetniki rastlin) strokovno pomoč pri izvajanju predpisanih ukrepov za varstvo rastlin.
8.	člen
Imetniki rastlin so dolžni obveščati pristojne upravne organe o pojavljanju rastlinskih bolezni in škodljivcev in o okužbah, pri katerih imetniku rastlin ni poznan povzročitelj, ter izvrševati predpisane ukrepe za varstvo rastlin.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko odloči, da znanstvena organizacija združenega dela, ki se ukvarja s selekcijo, introduk-
cijo ali varstvom rastlin v znanstvene namene, ni dolžna postopati po določbah iz prejšnjega odstavka, če na drug način zagotovi, da se rastlinska bolezen ali škodljivec ne more razširiti.
II.	PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE RASTLINSKIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV
9.	člen
Ce imetnik rastlin nxe opravi predpisanih ukrepov za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, lahko občinski organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, določi pooblaščeno organizacijo združenega dela, da to delo opravi na stroške imetnika rastlin. Ta ukrep se odredi tudi v primerih, če se zahteva posebna učinkovitost ali bolj racionalno izkoriščanje finančnih ali tehničnih sredstev ali če imetniki ^rastlin s svojimi tehničnimi sredstvi predpisanih ukrepov ne morejo izvesti.
10.	člen
če se pojavi nova karantenska ali gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen ali škodljivec, katerega zatiranje oziroma preprečevanje ima pomen le za območje občine, ali če nastane sum, da se utegne pojaviti taka bolezen ali škodljivec, organizira za kmetijstvo oziroma gozdarstvo pristojni občinski upravni organ posebne strokovne preglede zemljišč, rastlin in prostorov (skladišč, silosov, mlinov itd.) ter odredi ukrepe, da se rastlinska bolezen ali škodljivec ugotovi in zatre. Ustrezne ukrepe odredi Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če obstoja nevarnost za območje večje od občine. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrepa tudi v primerih, ko gre le za območje občine, pa tega ne stori pristojni občinski upravni organ.
11.	člen
Strokovno delo pri opravljanju obveznih zdravst-venskih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala opravljajo posebej pooblaščene strokovne organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena, in jih pooblasti za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala.
Strokovne organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena morajo opraviti vsako leto najmanj dva zdravstvena pregleda. Drugi zdravstveni pregled morajo opraviti najkasneje do konca vegetacije rastline, ki se pregleduje, in poslati občinskemu in republiškemu organu, pristojnemu za varstvo rastlin, poročilo o rezultatih opravljenega pregleda najkasneje do konca koledarskega leta.
12.	člen
Obvezne zdravstvene preglede, ki jih opravljajo pooblaščene organizacije združenega dela iz 11. člena tega zakona, plačajo imetniki oziroma uporabniki objektov za pridelovanje semena oziroma sadilnega materiala.	•
'	13. člen
Da se prepreči pojav rastlinskih bolezni ali škodljivcev in njihovo širjenje ali ugotovi njihova navzočnost, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije:
1.	prepove za določen čas in na določenem območju gojiti posamezne vrste, sorte ali klone kmetijskih in gozdnih rastlin;
2.	naložiti organizacijam združenega dela in občanom, da se morajo udeležiti zatiranja rastlinskih bolezni ali škodljivcev ter uporabiti v ta namen svojo opremo;
3.	odredi, da se uničijo rastline in embalaža;
4.	odredi dezinfekcijo, desinsekcijo ali deratizacijo;
5.	odredi po potrebi druge ukrepe,
Če je ogroženo samo območje posamezne občine, lahko predpiše te ukrepe izvršni svet skupščine občine.	,
14.	člen
Imetnik rastlin ima pravico do povračila škode, ki jo utrpi zaradi ukrepov iz 1. in 3. točke prejšnjega člena, če je izvršil ukrepe za varstvo rastlin, ki jih je bil dolžan opraviti po predpisih in odredbi pristojnega organa ter je obvestil o pojavu rastlinske bolezni ali škodljivca pristojni občinski upravni organ ali najbližjo organizacijo združenega dela, ki ima strokovno službo za varstvo rastlin, takoj, ko je za pojav zvedel.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se zagotavlja iz proračuna občine oziroma iz proračuna SR Slovenije glede na to, kdo je odredil ukrep iz 1. ali 3. točke prejšnjega člena.
15.	člen
Škodo in višino odškodnine iz 14. člena tega zakona določi po posebnih predpisih na zahtevo imetnika rastlin komisija, ki jo imenuje za kmetijstvo oziroma gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
Zoper odločbo komisije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, oškodovanec pa lahko vloži na pristojno redno sodišče zahtevo, da odloči o odškodnini.
16.	člen
Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ je dolžan organizirati poročevalsko službo o pojavih in gibanju rastlinskih bolezni in škodljivcev in obveščati o tem republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
17.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano je dolžan sam ali po pooblaščeni strokovni organizaciji združenega dela obveščati javnost o pojavih in gibanju nevarnejših karantenskih ali gospodarsko škodljivih in tudi drugih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za njihovo preprečevanje in zatiranje.
18.	člen
Skladišča organizacij združenega dela, ki so namenjena za dodelavo semena, morajo imeti naprave za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Skladišča in drugi prostori organizacij združenega dela s kapaciteto skladiščenja nad 500 ton, ki so namenjena hrambi, predelavi in prometu kmetijskih pridelkov, vseh vrst žit, stročnic in industrijskih rastlin, zdravilnih zelišč, močnih krmil, suhih gob in rastlinskih tekstilnih vlaken, morajo imeti naprave za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo. Take naprave morajo imeti
tudi objekti s kapaciteto nad 50 ton v lasti občanov, ki so namenjeni tretjim osebam.
Gradbeno dovoljenje za nove objekte iz prejšnjega odstavka ali za objekte v rekonstrukciji se lahko izda le s soglasjem za kmetijsko inšpekcijo pristojnega organa.
Predpise o vrsti naprav za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo iz prvega odstavka tega člena izda republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Imetniki skladišč iz prvega odstavka tega člena so dolžni, da vodijo evidenco o opravljeni dezinsekciji, dezinfekciji ter deratizaciji in o drugih opravljenih ukrepih za preprečevanje pojavov in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev v skladiščih.
19.	člen
Les, okužen s karantensko ali gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo oziroma škodljivcem, se lahko predeluje ali skladišči samo v objektih lesno-pre-delovalne industrije, ki imajo naprave za dezinsekcijo in dezinfekcijo potem, ko je ustrezno razkužen.
20.	člen
Dezinsekcijo, dezinfekcijo oziroma deratizacijo v prostorih za hrambo kmetijskih pridelkov in v prevoznih sredstvih sme opravljati organizacija združenega dela, ki ima svojo lastno opremo. Dezinsekcijo, dezinfekcijo oziroma deratizacijo v prostorih za hrambo kmetijskih pridelkov in v prevoznih sredstvih sme opravljati drugim samo organizacija združenega dela, ki razpolaga s potrebno opremo in ki ima delavca z visoko strokovno izobrazbo agronomske fakultete, smeri varstva rastlin ali rastlinske proizvodnje oziroma splošne smeri z opravljeno enoletno strokovno usposobitvijo iz varstva rastlin.
Potrebno opremo in delavca z izobrazbo iz prejšnjega odstavka mora imeti tudi organizacija združenega dela, ki tretjim osebam opravlja varstvene ukrepe na rastlinah.
Predpise o zahtevani opremi in o strokovni usposobitvi delavcev iz prvega odstavka tega člena izda republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
21.	člen
Kemična sredstva za varstvo rastlin sc uporabljajo v skladu s posebnim predpisom na način, ki ni škodljiv za čebele.
Predpis iz prejšnjega odstavka izda republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
22.	člen
Preglede in ukrepe s področja varstva rastlin, ki so pomembni za republiške blagovne rezerve (skladišča, itd.), organizira in jih opravlja republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z republiškim komitejem za tržišče in cene.
23.	člen
Občinska skupščina lahko določi:
—	območja, na katerih se ne smejo pridelovati določene rastline, ki bi jih utegnile napasti hetere-cijske, karantenske ali gospodarsko škodljive rastlinske bolezni;
—	da morajo imetniki rastlin na površinah za pridelovanje semenskega krompirja in objektov za pri-
delovanje sadilnega materiala dajati v določenih obdobjih, najmanj pa na vsakih 10 let, v analizo zemljo zaradi ugotovitve morebitne okužbe s karantensko ali gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem.
Ce imajo ukrepi iz prejšnjega odstavka pomen za več občin ali za vso republiko, lahko določi take ukrepe Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
24.	člen
Enote civilne zaščite in teritorialne obrambe so v primeru potrebe in na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dolžne pomagati pri preprečevanju, širjenju in zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
25.	člen
S prometom sredstev za varstvo rastlin na debelo se lahko ukvarjajo organizacije združenega dela, ki imajo delavca z opravljeno agronomsko fakulteto, smeri rastlinske proizvodnje ali splošne smeri, in dvema letoma delovnih izkušenj pri delu s sredstvi za varstvo rastlin.
28.	člen
S prometom sredstev za varstvo rastlin na drobno »e lahko ukvarjajo organizacije združenega dela. ki imajo delavca s srednjo strokovno izobrazbo splošne kmetijske smeri ali smeri rastlinske proizvodnje oziroma delavca* ki nima srednje strokovne izobrazbe, ima pa najmanj dve leti delovnih izkušenj pri delu s sredstvi za varstvo rastlin in opravljen tečaj iz varstva rastlin.
Pri novih namestitvah morajo organizacije združenega dela iz prvega odstavka »tega člena nastaviti kandidata s srednjo strokovno izobrazbo.
Predpise o obvezni tematiki tečaja iz prvega odstavka tega člena izda republiški sekretar za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano. III.
III.	ZDRAVSTVENA KONTROLA RASTLIJN
27.	člen ,
Obvezni zdravstveni pregled rastlin z okuženega območja in sadilnega materiala v notranjem prometu epravha in Izdaja zdravstvena spričeva'a občinski inšpekcijski organ, pristojen za varstvo rastlin.
Obvezni zdravstveni pregled pošiljk rastlin, ki se izvozijo iz Socialistične federativne republike Jugoslavije. opravi in izda spričevalo kadar je predpisano, strokovnjak za varstvo rastlin ki ga pooblasti republiški kmetijski inšpektorat, če v kraju nakladanja ni obmejne postaje za varstvo rastlin.
Strokovnjak zn varstvo rastlin iz drugega odstavka tega člena, ki je pooblaščen za opravljanje obveznih zdravstvenih nregledov pošilik rastlin, ki se izvozijo iz Socialistične federativne republike Jugoslavije, je dolžan dostavljati republiškemu sekretariatu za kme-tiistvo, gozdarstvo in prehrano, poročila o opravljenih zdravstvenih pregledih.
28.	člen
Višino pristojbine za obvezne preglede iz prejšnjega člena določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Sredstva od plačanih pristojbin iz prvega odstavka prejšnjega člena so prihodek občine sredstva od plačanih pristojbin iz drugega odstavka prejšnjega člena pa prihodek SR S'ovenije •
IV.	INSPEKCIJA ZA VARSTVO RASTLIN
29.	člen '	.
Nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci opravljajo občinski organi, ki so pristojni za kmetijsko in gospodarsko inšpekcijo, ter republiški kmetijski inšpektorat oziroma republiški gozdarski inšpektorat.
Nadzor nad opravljanjem obveznih zdravstvenih pregledov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona onravlja republiški kmetijski inšpektorat.
30.	člen
. Inšpektor za varstvo rastlin ima poleg pooblastil po zakonu o Inšpekcijah oziroma po zakonu o gozdovih še naslednje pravice in dolžnosti:
—	da pregleduje zemljišča in rastline, prostore za hrambo in predelavo rastlin in rastlinskih izdelkov, sredstva za transport rastlin, rastline v notranjem prometu, da jemlje vzorce rastlin zaradi preverjanja, če so okužene s karantenskimi ali gospodarsko škodljivimi rastlinskimi boleznimi ali škodljivci in da jemlje vzorce sredstev za varstvo rastlin zaradi kontrole kakovosti;
—	da nadzoruje imetnike rastlin, če izvajajo predpisane ukrepe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo rastlin in da nadzoruje izvajanje teh del;
—	da nadzoruje opremljenost skladišč z napravami za dezinfekcijo, dezinsekcijo oziroma deratizacijo rastlin in, izvajanje teh del;
—	da prepove dostop v kraj, v katerem se je pojavila karantenska rastlinska bolezen ali škodljivec, odnašanje rastlin in po potrebi tudi zemlje in gnoja iz okuženega kraja, če obstaja nevarnost, da bi se karantenska rastlinska bolezen ali škodljivec razširila;
—	da odredi in nadzoruje uničenje rastlin, za katere je izdana prepoved gojenja ali odločba o uničenju okuženih rastlin ter da odredi uničenje določenih plevelov;
—	da prepove promet sredstev za varstvo rastlin, za katere je z analizo dokazano, da ne ustrezajo pogojem za promet ali če jim je potekel rok veljavnosti;
—	da prepove promet rastlin, okuženih s karantansko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem;
—	da nadzoruje organizacijo združenega dela in občane glede izvajanja predpisov o varnostni dobi (karenci) v zvezi z uporabo sredstev za varstvo rastlin;
—	da nadzoruje strokovne organizacije združenega dela Iz 11. člena in organizacije združenega dela Iz 25. in 26. člena tega zakona, če izpolnjujejo pogoje.
31.	člen
Stroške za preiskavo sredstev za varstvo rastlin, ki je bila opravljena na zahtevo inšpektorja za varstvo rastlin, plača imetnik teh sredstev, če se s preiskavo ugotovi, da sredstvo ne ustreza predpisanim pogojem. Če sredstvo za varstvo rastlin ustreza predpisanim pogojem, plača stroške preiskave organ, katerega Inšpektor je vzorec odvzel.
Preiskavo vzorcev sredstev rastlin na inšpekcijsko zahtevo opravlja organizacija združenega dela, ki jo je določil predsednik zveznga komiteja za kmetijstvo Iz 32. člena zveznega zakona.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000 dinarjev:
1.	če republiškemu ali občinskemu kmetijskemu inšpektorju prepreči opraviti naloge kmetijskega nadzorstva ali ga pri tqm ovira ali če noče dati potrebnih podatkov, s katerimi razpolaga;
2.	če ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je bila odrejena izvršitev ukrepov, ki jih je odredil kmetijski inšpektor v skladu s tem zakonom ali s kakšnim drugim predpisom in v odrejenem roku
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev:
1.	če ravna v nasprotju s predpisi Izvršnega sveta 'Skupščine SR Slovenije ali izvršnega sveta skupščine občine o prepovedi gojitve posameznih vrst, sort ali klonov kmetijskih m gozdnih rastlin, za določen čas in na določenem območju, o udeležbi pri zatiranju rastlinskih bolezni ali škodljivcev in uporabi svoje opreme, o uničenju rastlin in embalaže, o dezinfekciji, dezinsekciji ali deratizaciji in o izvedbi drugih predpisanih ukrepov (13. člen);
2.	če ravna v nasprotju z določbami 18. in 19. člena tega zakona glede naprav za razkuževanje v skladiščih in objektih lesnopredelovalne industrije ter 20. člena glede potrebne opreme in nastavitve delavca z visoko strokovno izobrazbo v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo oziroma deratizacijo drugim;
3.	če imetnik skladišča opusti vodenje potrebne evidence (18. člen);
4.	če ne uporablja kemičnih sredstev za varstvo rastlin v skladu s posebnim predpisom na način, ki ni škodljiv za čebele (21. člen);
5.	če ravna v nasprotju s predpisi občinske skupščine na območjih na katerih se ne smejo pridelovati določene rastline, in o analizi zemlje na površinah za pridelovanje semenskega krompirja ali sadilnega materiala (23. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
34.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 4.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki stori dejanje iz 32. in 33. člena tega zakona. VI.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše način uničevanja ostankov in odpadkov kemičnih sredstev za varstvo rastlin.
36.	člen
Ukrepi za preprečevanje pojavljanja, za ugotavljanje prisotnosti in za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, določeni v zveznem zakonu, in kazenske določbe zveznega zakonu se uporabljajo tudi za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, določenih s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če s tem zakonom ni drugače določeno.
37.	člen
Sredstva za financiranje zdravstvenih pregledov lastlin pri izvozu zagotovi SR Slovenija.
38.	člen
Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS. št. 36/65) preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Določbe izvršilnih predpisov, izdanih za izvrševanje zakona iz prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi do izdaje novih predpisov.
39 člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 32G-6/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
992.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varnosti na javnih smučiščih
Razglaša se zakon o varnosti na javnih smučiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. julija 1977 in na seji Zbora občin dne 20. julija 1977.
St. P 0100-195/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varnosti na javnih smučiščih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Javna smučišča (v nadaljnjem besedilu: smučišča) po tem zakonu so posebej urejene površine za rekreativno in športno smučanje občanov, ki obratujejo trajno in so pod enakimi pogoji dostopna vsakomur.
2.	člen
Na smučiščih je dovoljeno le smučanje. Sankaške ali za druge namene predvidene proge morajo biti povsem ločene od smučarskih in posebej označene.
Za javna sankališča in za površine, namenjene drugim rekreativnim zimskim dejavnostim, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
3.	člen
Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki upravlja smučišče (v nadaljnjem besedilu: upravi j alec), mora zagotoviti zlasti:
—	zaščito pred plazovi (braniki, plaznc struge, opazovanje in odstranjevanje plazov);
—	zaščitne ograje ob prepadnih in drugih nevarnih mestih;
—	zaščitne obloge ob stebrih žičnic na smučišču;
—	tehnično ureditev prog;
—	opozorilne in obvestilne znake
—	reševalno službo;
—	službo prve pomoči;
—	telefonsko zvezo z zdravstveno organizacijo in postajo milice;
—	rediteljsko službo.
Republiški sekretar za industrijo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve natančnejše predpise o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o znakih in o redu na smučiščih ter o rediteljski službi.
Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo izda natančnejše predpise o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih.
4.	člen
Smučišče sme začeti obratovati, ko dobi upravi j a-lec dovoljenje za obratovanje, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena. Za smučišče, ki ima širši regionalni pomen, izda dovoljenje Republiški sekretariat za industrijo, za druga smučišča pa pristojni občinski upravni organ.
V	dovoljenju za. obratovanje mora biti podrobneje navedeno, v kakšnem obsegu morajo biti izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena.
V	dovoljenju za obratovanje morajo biti navedeni tudi ukrepi, ki jih mora upravi j alec izvajati za zagotovitev varstva okolja (vzdrževanje čistoče in sanitarije).
Za novo pridobljene površine smučišča je potrebno novo dovoljenje.
5.	člen
Med obratovanjem smučišča mora upravljalcc redno vzdrževati zavarovalne naprave, smučarske proge in znake ter izvajati vse druge ukrepe, določene v prvem odstavku 3. člena tega zakona, v drugih predpisih izdanih na podlagi tega zakona in v dovoljenju za obratovanje.
6.	člen
Obratovanje smučišč nadzoruje pristojni občinski inšpekcijski organ.
Nadzorni organ iz prejšnjega odstavka lahko z odločbo začasno prepove obratovanje smučišča, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za obratovanje.po tem zakonu in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Ce pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku, predlaga nadzorni organ, naj sc dovoljenje za obratovanje smučišča prekliče.
II. UREDITEV SMUČIŠČA
7.	člen
Meje smučišča določi upravljalec s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za promet potem, ko da o tem mnenje krajevna skupnost.
8.	člen
. Smučišče sme biti na kraju, kjer ob normalnih snežnih razmerah ni nevarnosti plazov. Pred plazovi morajo biti varni tudi pristopi na smučišče.
Če zaradi nenormalnih snežnih razmer nastane nevarnost plazov, mora upravljalec zagotoviti redno opazovalno službo zaradi pravočasne zapore smučišča in poskrbeti za odstranitev plazov.
9.	člen
Proge na smučišču morajo biti dovolj široke, čimbolj pregledne in pripravljene tako, da ni nevarnih globeli, vrtač, skalnatih ali kamnitih kompleksov, previsnih ali drugih nevarnih mest.
Proge morajo biti označene po težavnostnih stopnjah in po vsej dolžini opremljene z markacijami, ki označujejo .smer proge.
Posebej morajo biti označena nevarna mesta na progi (ovinki, križanje prog, zoženje proge, večja strmina in drugo). Ustrezni opozorilni znaki morajo biti nameščeni tako, da jih smučar lahko pravočasno opazi.
Opozorilni znaki iz prejšnjega odstavka morajo biti postavljeni tudi v primeru začasne nevarnosti, dokler ta nevarnost ni odstranjena.
Upravljalec smučišča mora pred začetkom vsakodnevnega obratovanja preveriti, ali so nameščeni stalni oziroma začasni opozorilni znaki pred nevarnimi mesti na progah.
III.	OBRATOVANJE SMUČIŠČA
10.	člen
Smučišče sme obratovati le ob časovnih in vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev.
Smučišče lahko obratuje tudi v nočnem času, če je za to ustrezno urejeno in če je tako obratovanje dopuščeno v dovoljenju za obratovanje.
11.	člen
Smučišče ožiroma del smučišča ne sme obratovati:
—	če obstaja nevarnost plazov;
—	če so zavarovalne naprave tako poškodovane, da to pomeni nevarnost Za smučarje;
—	ob gostem sneženju, močnem deževju, gosti megli ali hudem vetru;
—	ob visokem na novo zapadlem snegu, dokler ni steptan;
—	če na progah ni zadostne količine snega;
—	če ni zagotovljeno reševanje ponesrečencev ali prva pomoč;
—	med delom teptalnih strojev.
12.	člen
Če smučišče obratuje in nastopijo okoliščine iz prejšnjega člena, mora upravljalcc prekiniti obratovanje na vsem smučišču ali na delu smučišča. Prekinitev obratovanja traja, dokler trajajo take okoliščine.
Upravljalec smučišča mora prekiniti obratovanje tudi v primeru, če rediteljska služba ne more zagotoviti reda na smučišču; prekinitev traja, dokler se ne vzpostavi red.
13.	člen
Športna tekmovanja na smučiščih se smejo prirejati le z dovoljenjem upravljalca.
Upravljalec in organizator športne prireditve na smučišču morata zagotoviti, da v času prireditve na tekmovalne proge nimajo dostopa drugi, razen tekmovalcev in služb prireditelja.
Upravljalec in organizator morata po koncu športne prireditve odstraniti s smučišča naprave in znake, postavljene zaradi prireditve, preden se smučišče znova odpre za javnost.
14.	člen
Obratovalni čas, razloge, ki terjajo prekinitev obratovanja smučišča in vremenske ter snežne razmere na smučišču morajo biti objavljene na posebni tabli ob vstopu na smučišče.
15.	člen
O daljši prekinitvi obratovanja smučišča mora upravljalec obvestiti javnost po javnih občilih.
IV.	REŠEVALNA SLUŽBA IN SLUŽBA PRVE
POMOČI
16.	člen
Upravljalec mora v času obratovanja smučišča zagotoviti hitro in strokovno reševanje ponesrečencev in prvo pomoč. V neposredni bližini smučišča mora biti v primerni stavbi zagotovljen suh, ogrevan in pred hrupom zavarovan prostor za zadrževanje ponesrečencev in reševalcev ter za nudenje prve pomoči.
17.	člen
Minimalno število reševalcev oziroma osebja za dajanje prve pomoči ter minimalna oprema in sredstva tega osebja morajo biti določeni v dovoljenju za obratovanje smučišča.
V.	RED NA SMUČIŠČU IN REDITELJSKA SLUŽBA
18.	člen
Upravljalec mora zagotoviti na smučišču tak red, da je omogočeno varno smučanje čim večjemu številu smučar j ev.
Poglavitne točke reda na smučišču morajo biti objavljene na vidni tabli.
19.	člen
Upravljalec mora med obratovanjem smučišča zagotoviti ustrezno število uposobljenih rediteljev.
Potrebno znanje in usposobljenost za reditelje na smučišču (v nadaljnjem besedilu: reditelj) se določi s predpisom iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona.
Minimalno število rediteljev glede na število smučarjev mora biti določeno v dovoljenju za obratovanje.
20.	člen
Kadar upravljalec pričakuje veliko število smučarjev, mora to pravočasno javiti pristojni postaji oziroma oddelku milice zaradi pomoči pri vzdrževanju reda na smučišču in pri urejanju prometa na dovozu k smučišču in ob njem.
21.	člen
Smučarji se morajo ravnati po določbah reda na smučišču in po odredbah ter navodilih rediteljev.
Smučar mora:
—	prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram;
—	izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev;
—	prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju'dovolj prostora za manevriranje;
—	uporabljati za vzpenjanje peš le rob smučišča;
—	dati osebne podatke, na zahtevo reditelja pa tudi pokazati osebno izkaznico, če je bil udeležen v nesreči;
—	pomagati pri nesrečah.
Smučar ne sme:
—	smučati na smučišču v času zapore;
—	postavljati naprav ali znakov na smučišču brez dovoljenja upravljalca;
—	zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučišča;
—	voziti na način, ki ogroža ali občutno ovira druge udeležence;
—	smučati s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo (zlomljene smuči ali palice in podobno);
—	onesnaževati smučišča in njegove okolice;
—	zadrževati se na smučišču, če je pod vplivom alkohola.
22.	člen
Reditelj mora imeti med opravljanjem svoje dolžnosti posebno oblačilo.
Oblačilo reditelja .se določi s predpisom iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona.
Reditelj je lahko tudi oseba, ki ni v delovnem razmerju pri upravljalcu.
23.	člen
Reditelj ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	preprečevati divje in za druge udeležence nevarne vožnje;
—	opozarjati smučarje, zlasti otroke, na težavnost prog in preprečevati vožnje posameznikom, ki nimajo potrebne veščine za vožnjo na posamezni progi;
—	preprečevati vožnje smučarjem s pomanjkljivo ali okvarjeno vozno opremo;
—	pomagati pri reševanju ponesrečencev;
—	legitimirati in prijavljati kršilce reda na smučišču pristojnim organom;
—	urejati gibanje oseb ob vstopu na smučišče;
—	opozarjati na red in čistočo.
24.	člen
Vodja, ki pripelje na smučiše organizirano skupino mladine ali začetnikov, je dolžan skrbeti za varno smučanje skupine. Pred začetkom smučanja mora opozoriti reditelje na skupino, ti pa morajo taki skupini posvečati posebno pozornost.
Vodja skupine mora izpolnjevati napotke rediteljev in prekiniti smučanje skupine ali posameznikov, če ugotovi, da njihovo smučanje ni zadosti varno.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se Kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki upravlja smučišče:
1.	če smučišče obratuje brez predpisanega dovoljenja (4. člen);
2.	če smučišče obratuje v času začasne prepovedi (drugi odstavek 6. člena);
3.	če ne prekine obratovanje po določbah 12. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
26.	člen	«
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki upravlja smučišče:
1.	če dopusti na smučišču sankanje ali kakšno drugo dejavnost v nasprotju z 2. členom tega zakona;
2.	če ne pripravi, označi ali ne vzdržuje prog na smučišču v skladu z 9. členom tega zakona;
3.	če se ob organiziranju športne prireditve na smučišču ne ravna po določbah 13. člena tega zakona;
4.	če ne namesti obvestilne table po določbah 14. člena tega zakona;
5.	če ne obvesti javnosti o daljši prekinitvi obratovanja smučišča (15. člen);
6.	če med obratovanjem smučišča ni zagotovljen ustrezen prostor za ponesrečence in reševalce ter za nudenje prve pomoči (16. člen);
7.	če ne namesti table z obvestili o redu na smučišču (drugi odstavek 18. člena);
8.	če med obratovanjem na smučišču ni zadostnega števila rediteljev (19. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
27.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	reditelj na smučišču, ki ne ravna po določbah
23.	člena tega zakona;
2.	vodja skupine, ki ne ravna v skladu s 24. členom tega zakona.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek:
1.	kdor se na smučarski progi na smučišču sanka ali s kakšno drugo dejavnostjo ogroža ali ovira smučarje (2. člen);
2.	kdor smuča na smučišču v času zapore (prva ali-nea tretjega odstavka 21. člena);
3.	kdor neupravičeno postavlja naprave ali znake na smučišču (druga alinea tretjega odstavka 21. člena);
4.	kdor se zadržuje na zoženih ali nepreglednih delih smučišča (tretja alinea tretjega odstavka 21. člena);
5.	kdor na smučišču vozi na način, ki ogroža ali občutno ovira druge udeležence (četrta alinea tretjega odstavka 21. člena);
6.	kdor na smučišču smuča s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo (peta alinea tretjega odstavka 21. člena);
7.	kdor onesnažuje smučišče ali njegovo okolico
(šesta alinea tretjega odstavka 21. člena);	j
8.	kdor se zadržuje na smučišču pod vplivom alkohola (sedma alinea tretjega odstavka 21. člena).
Z enako kaznijo sc kaznujejo starši, posvojitelj ali skrbnik mladoletnika, če zaradi opustitve njihovega nadzorstva mladoletnik stori kakšen prekršek iz 1., 2.,
3.	ali 5. točke prejšnjega odstavka.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Upravljale! smučišč, ki že obratujejo, morajo pridobiti dovoljenje za obratovanje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Iz upravičenih razlogov se lahke v tem roku izda dovoljenje tudi, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz 3. člena tega zakona. V takem primeru mora biti v dovoljenju določen tudi rok, v katerem morajo biti izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 3. člena tega zakona. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let po uveljavitvi tega zakona.
30.	člen
Dokler ne bodo na podlagi tega zakona, najkasneje pa do 1. decembra 1977, izdani predpisi o znakih na smučiščih, o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih se uporabljajo ustrezne določbe pravilnika o zavarovanju nevarnih mest ob javnih osebnih žičnicah ter o napisih in drugih znakih, opremi in sredstvih za reševanje in prvo pomoč na takih žičnicah oziroma na smučarskem terenu (Uradni list SRS, št. 39/67).
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe zakona o žičnicah (Uradni list SRS, št. 13/67), če so v nasprotju s tem zakonom.
32.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-18/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
993.
Na podlagi 3. točke 379. 'člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za pokrivanje dela stroškov infrastrukture železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih 1976—1980
Razglaša se zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov infrastrukture železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih 1976—1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977 in na seji Zbora občin dne 19. julija 1977.
St. P 0100-198/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
ZAKON
o prispevku za pokrivanje dela stroškov
infrastrukture železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih 1976—1980
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki so po 2. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18/74) člani te skupnosti, razen temeljnih organizacij združenega dela Železniškega transportnega podjetja Ljubljana, plačujejo posebni prispevek za pokrivanje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih 1976—1980.
2.	člen
Zavezanci prispevka iz prejšnjega člena so člani Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, ki do 30. septembra 1977. leta ne sklenejo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana.
Prispevek znaša 3,7 °/o od letne osnove za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, v kateri niso upoštevane letne olajšave za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela v delovni organizaciji, ki pri uporabi blagovnih železniških storitev na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana dosežejo v predhodnem letu voznino 10.000 dinarjev in več, dodatno plačujejo ne glede na prispevek iz 2. člena tega zakona še 1,3 %> od vsakoletne osnove za davek iz dohodka -temeljnih organizacij združenega dela brez upoštevanja davčnih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
Zavezance ugotovi po merilih iz prejšnjega odstavka Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet na podlagi podatkov o opravljenem prevozu v preteklem letu.
4.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem zakonu od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Sredstva vplačujejo zavezanci v obliki trimesečne akontacije, in sicer 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 15. decembra v višini treh dvanajstin obveznosti po stopnji 3,7 °/o in 1,3 %> od osnove iz 2. člena tega zakona, obračunane za preteklo leto.
Dokončna obveznost se ugotovi ob zaključnem računu tekočega leta od osnove iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
5.	člen
Zapadle obveznosti po tem zakonu so zavezanci dolžni vplačati v treh enakih obrokih, in sicer prvi obrok do 31. oktobra 1977, drugi do 30. novembra 1977 in zadnji do 15. decembra 1977.
Sredstva po tem zakonu se zbirajo na računu Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije in se kot prihodek na osnovi opravljenega dela uporabljajo namensko za pokritje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-221/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
994.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977 in na seji Zbora občin dne 19. julija 1977.
St. P 0100-199/77 Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980
1.	člen
V 2. členu zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture (Uradni list SRS, št. 31-1398/76) se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Sredstva, ki jih zavezanci združujejo za razvoj železniških zmogljivosti, se lahko uporabljajo tudi za pokrivanje dela obvezne amortizacije prometne infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-216/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
995.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije	>
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša sc zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977, na seji Zbora občin dne 19. julija 1977 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 19. julija 1977.
St. P 0100/194/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
1.	člen
V	zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/7Ž, 26-242/73, 34-411/74 in 28-1237/76) se v 1. členu za besedo »dogovori« črta pika in doda besedilo »in samoupravni sporazumi.«
2.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se' glasi:
»Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po 218. členu zakona o združenem delu, je zavarovan tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler je prijavljen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, vendar najdalj eno leto, če se je prijavil skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja in če je bil do prenehanja delovnega razmerja zavarovan najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih.
Prispevek za delavce iz prvega odstavka tega člena plačujejo pristojne skupnosti za zaposlovanje.«
3.	člen
V	prvem odstavku 16. člena se za besedo »razmerju« postavi pika in črta besedilo »vsaj eno leto«.
Črta se tretji odstavek.
4.	člen
V	drugem odstavku 23. člena se na koncu prvega stavka za' številko »0,7« pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »z omejitvijo, da odmerjeni posebni prispevek in del davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na pokojnino, skupaj ne smeta presegati 90 °/o prejete pokojnine«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»V primeru, ko zavezanec posebnega prispevka ni užival pokojnine vse leto, se poseben prispevek odmeri od sorazmernega dela davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na čas, ko je užival pokojnino.«
5.	člen
V	24. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Borcu NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, na njegovo zahtevo oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem pa se mu pokojnina ne izplačuje. Ta čas zavarovanja se upokojencu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero pokojnine. Novo odmero pokojnine lahko zahteva zavarovanec, l?i je bil po uveljavitvi tega zakona v delovnem razmerju, ali je opravljal samostojno dejavnost najmanj eno leto.«
6.	člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pri odmeri pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj tolikšna pb- x kojninska osnova, ki ustreza povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17,6 °/o (zajamčena pokojninska osnova).
Pokojnine borcem z zajamčeno pokojninsko osnovo se vsako leto usklajujejo tako, da se na novo odmerijo od osnove iz prejšnjega odstavka.« v
7.	člen
Za 42. členom se doda nov 42. a člen, ki se glasi:
»V pokojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko je bila oseba član kmečke delovne zadruge v obdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959, če ji je bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic.«
8.	člen
Pred 46. členom se črta naslov: »I. poglavje. Načela o financiranju«, 46. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
»Svoje obveznosti glede sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določajo zavarovanci na podlagi programa te skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
Zavarovanci plačujejo za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo zavarovanci v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Ce samoupravni sporazumi niso skle-' njeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo programa skupnosti niso zagotovljena, lahko Skupščina SR Slovenije določi stopnjo prispevka za vse zavarovance ali pa le za tiste zavarovance, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.«
9.	člen
Črtajo se 47. do 50. člen.
10.	člen
Pred 51. členom se črta naslov: »II. poglavje. Prispevki in povračila« s podnaslovi od 1. do 7. razdelka in 51. do 57. člen.
11.	člen
Uvodni stavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevek za posebne primere zavarovanja plačujejo:«.
V drugi točki se besedilo »organizacije (3. točka 48. člena)« nadomesti z besedilom »organizacije združenega dela, državni organi, zadruge, družbene in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije)«.
12.	člen
Črta se III. poglavje z naslovom: »Dospelost, izterjava in zastaranje prispevkov«.
13.	člen
62.	člen se črta.
14.	člen
63.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če plačnik prispevka ne plača zapadlih prispevkov v predpisanem roku ali ne plača vseh prispevkov z zamudnimi obrestmi, lahko skupnost uveljavlja svojo terjatev pri posebnem sodišču združenega dela (84. člen).«
15.	člen
Prvi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na zahtevo skupnosti na podlagi izvršljive odločbe posebnega sodišča združenega dela izterja neplačane prispevke z zamudnimi obrestmi tako, da prenese znesek z računa zavezanca prispevka na račun skupnosti.«
16.	člen
Pred 67. členom se črta I. poglavje z naslovom: »Postopek pri skupnosti«, 67. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
, »Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določijo zavarovanci s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.«
sko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Skupnost je pravna oseba.
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.«
21. člen
Za 85. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
»85. a člen
Skupnost se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi povezuje v skupnost socialnega varstva v skladu s posebnim zakonom.
85. b člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, sestavljena po delegatskem načelu.
Postopek za izvolitev delegatov in sestavo skupščine ter drugih organov skupnosti in njihove naloge se določijo s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom.«
e 22. člen
ob. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupnost ima statut.
Samoupravni sporazum o organiziranosti in nalogah skupnosti in njen statut začneta veljali, ko ju potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.«
23. člen
Za 87. členom se doda nov 87. a člen, ki se glasi:
»Vodjo strokovne službe skupnosti imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.«
17.	člen
Črtajo se 68. do 83. člen.
18.	člen
Pred 84. členom se črta II. poglavje z naslovom: »Sodno varstvo pravic«, 84. člen pa se spremeni tako, da se glasi:	.	.
»Zavarovanci uveljavljajo sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred posebnim sodiščem združenega dela, ki ga ustanovi skupnost sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.«
19.	člen
Za 84. členom se doda nov 84. a člen, ki se glasi:
»Če zavarovanec ni zadovoljen z dokončnim posamičnim samoupravnim aktom skupnosti, lahko v 30 dneh od vročitve akta uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela; pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če skupnost ne izda posamičnega akta v roku, ki je določen v splošnem aktu skupnosti.«
20.	člen
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delavci in drugi delovni ljudje, ki so zavarovanci po tem zakonu, s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi si zagotovili pokojnin-
24.	člen
Črta se deveti del — družbeni dogovori, dosedanji deseti, enajsti in dvanajsti del postanejo deveti, deseti in enajsti del.
25.	člen
108. člen se črta.
26.	člen
Črtajo se 112. do 115. člen.
27.	člen
Za 117. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
»117. a člen
Do uveljavitve samoupravnega splošnega akta (iz 67. člena) se uporabljajo glede postopka za uveljavljanje pravic v skupnosti dosedanji predpisi.
117. b člen
Upravne spore, ki do pričetka delovanja posebnega sodišča združenega dela (84. člen) ne bodo pravnomočno rešeni, bo rešilo Vrhovno sodišče SR Slovenije.«
28.	člen
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do
13.	10. 1943, odmerjene na podlagi zajamčene pokojnin-
ske osnove, ki so jih borci uveljavili do 31. decembra 1976, se vsako leto usklajujejo po določbah 38. člena tega zakona.
29.	člen
Upravičencu gre pravica na podlagi pokojninske dobe iz 7. člena tega zakona od 1. avgusta 1977 dalje, če- je vložil zahtevek za priznanje te dobe do 31. decembra 1977. Ce je upravičenec vložil zahtevek po 31. decembru 1977, mu gre pravica največ za šest mesecev nazaj, računajoč od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
30.	člen
Pooblašča se Zakonouajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije, da določi in objavi prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
31.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določba 6. člena se uporablja od 1. januarja 1977, določba 4. člena pa se uporablja že pri odmeri posebnega prispevka za leto 1976.
St. 191-27/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan lirccelj 1. r.
995.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977, na seji Zbora občin dne 19. julija 1977 in na seji Skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 20. julija 1977.
St. 0100-202/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenil) samoupravnega sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za raziskovalno dejavnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti za obdobje 1976 do 1980 plačujejo v letu 1977 prispevek iz dohodka za raziskovalno dejavnost po 11.. ll.a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja
prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št, 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76 in 31-1397/76) — po stopnji 2,96 °/o.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.	•
St. 402-218/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
997.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977 na seji Zbora občin dne 19. julija 1977 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 20. julija 1977.
St. P 0100-201/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen ,
Zavezanci za prispevek za usmerjeno izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1976 do 1980, plačujejo v letu 1977 prispevek iz dohodka za usmerjeno izobraževanje po 11., ll.a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975. 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75. 10-382/76, 23-1056/76 in 31-1397/'76) — po stopnji 10,6 %>.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.'
St. 402-217/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
998.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977, 'ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1977 in na seji Zbora občin dne 19. julija 1977.
St. P 0100-200/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra
1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 naslednje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1.	prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76 in 31-1397/76 — v nadaljnjem besedilu: zakon o osnovah) — po stopnji 12%;
2.	prispevek iz dohodka za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po 12., 12.a in 16. členu zakona o osnovah — po stopnji 0,80%;
3.	prispevek iz dohodka za zavarovalno dobo s povečanjem po 12., 12.a in 16. členu zakona o osnovah:
—	za povečanje od 12 na 14 mesecev — po stopnji 3,5%;
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev — po stopnji 5,2 %;
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev — po stopnji 7,0%;
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev — po stopnji 10,5 %;
4.	posebni prispevek iz dohodka po 13. in 17. členu zakona o osnovah:
—	po stopnji 1,27% od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik In avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73);
— po stopnji 0,27 % od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena zakona iz prejšnje alinee.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-219/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
999.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprq-jela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zboča združenega dela dne 19. julija 1977, na seji Zbora občin dne 19. julija 1977 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 19. julija 1977.
St. P 0100-197/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega- sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za obdobje 1976 do 1980, plačujejo naslednje prispevke za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov:
—	zavezanci iz prve vh druge alinee 13.a člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74. 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76 in 31-1397/76) za vse leto 1977 — po stopnji 0,73%;
—	zavezanci iz tretje alinee 13.a člena zakona iz prejšnje alinee za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 — po stopnji 0,26%.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-220/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1000.
Na podlagi 335. člena in 38. alince prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 27. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74), 8. alinee drugega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina -Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o sestavi republiških komitejev
1.	člen
V	odloku o' sestavi republiških komitejev (Uradni list SRS, št. 3/75) sc za 10. členom doda nov lO.a člen, ki se glasi:
»lO.a člen
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Člani republiškega komiteja so:
—	predstavnik Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	predstavnik Narodne banke Slovenije;-
—	trije predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za finance;
—	predstavnik Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje;
—	predstavnik Republiškega komiteja za tržišče in cene;
—	predstavnik Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju;
—	predstavnik bančnih organizacij z območja SR Slovenije.
V	republiški komite se imenujeta dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-46/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
1001.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1977 sprejela
ODLOK
o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda
Slovenije v letu 1977, ki pripada organizacijam iz
15.	člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
I
Del dohodka Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1977 znaša 32,763.900 dinarjev, se razdeli takole;
1	din
1.	socialno-humanitarnim organizacijam	17,565.300
2.	telesnokulturnim skupnostim	13,338.600
3.	za VIII. Mediteranske igre v	Splitu	1,860.000
Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v
dohodkih od loterije, ekspresne loterije in lota.
Telesnokulturne skupnosti so udeležene v dohodkih od športne napovedi.
Za prispevek k financiranju VIII. Mediteranskih iger v Splitu je namenjeno 3% prihodkov športne napovedi iz sklada dobitkov.
II
Znesek 17,565.300 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka se razdeli med socialno-humanitarne organizacije takole:
din
1.	Zveza društev invalidov SR Slovenije,
Ljubljana	1,450.000
2.	Zveza društev gluhih in naglušnih
Slovenije, Ljubljana	1,840.000
3.	Zveza društev .slepih in slabovidnih
Slovenije, Ljubljana	2,640.900
4.	Zveza društev za pomoč duševno manj
razvitim osebam Slovenije, Ljubljana	1,592.000
5.	Društvo mišično in živčno-mišično
obolelih Slovenije, Ljubljana	1,142.500
6.	Zveza za rekreacijo in šport invalidov
Slovenije, Ljubljana	850.000
7.	Zveza društev civilnih invalidov vojne
Slovenije, republiški odbor, Ljubljana	528.000
8.	Društvo paraplegikov Slovenije,
Ljubljana	884.000
9.	Združenje multiple skleroze Slovenije,
Kočevje	240.000
10.	Zveza združenj borcev NOV Slovenije,
republiški odbor, Ljubljana	1,042.200
11.	Rdeči križ Slovenije, republiški odbor,
Ljubijana	1,865.900
12.	Komisija za gorsko reševalno službo
pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana	445.000
Namenska sredstva v letu 1977
13.	Nakup društvenih prostorov za:	250.000
— Zvezo društev invalidov SR Slovenije in,
— Zvezo za rekreacijo in šport invalidov Slovenije
14.	Društvo mišično in živčno-mišično	dln
obolelih Slovenije, Ljubljana, za nakup
poslovnih prostorov	933.500
15.	Rezervirana sredstva za investicije v
objekte ali opremo	1,861.300
— Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki in
— Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami
Znesek sredstev za posamezno investicijo iz zaporedne številke 15. prejšnjega odstavka določi Loterijski svet s posebnim sklepom.
III
Znesek 13,338.600 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 2. tega odloka se razdeli telesno-kulturnim skupnostim občin, na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi.
Dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku se uporabljajo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture.
IV
Znesek 1,860.000 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 3. tega odloka se nameni kot udeležba SR Slovenije pri financiranju VIII. Mediteranskih iger v skladu z 2. točko 3. člena družbenega dogovora o organiziranju in financiranju VIII. Mediteranskih iger leta 1979 v Splitu (Uradni list SFRJ, št. 58/76).
V
Del dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije ie prvega odstavka I. točke pod 1. in 3. tega odloka se bo izplačeval mesečno, tako kot bodo pritekali dohodki zavoda, sorazmerno z zneski, ki so določeni za navedene organizacije.
Del dohodkov iz prvega odstavka I. točke pod 2. tega odloka se bo izplačeval telesnokulturnim skupnostim občin trimesečno, tako kot bodo pritekali dohodki zavoda.
VI
če Loterijski zavod Slovenije ne doseže dohodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1977 se sorazmerno zmanjšajo sredstva organizacijam iz I. točke tega odloka.
VII
Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1977, se bo naknadno razdelil presežek dohodkov ob zaključnem računu zavoda za leto 1977 organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod
1.	tega odloka.
Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1977 na športni napovedi, se presežek razdeli organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 2. in 3. tega odloka. VIII
VIII
Sredstva v znesku 2,357.000 dinarjev, ki so bila z odlokom o razdelitvi presežka dohodkov po zaključnem računu za leto 1975, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/76) dodeljena zavodu z obveznostjo vračila,
se dodelijo zavodu brez obveznosti vračila in jih uporabi za izvedbo programa mehanizacije vplačil športne napovedi.
St. 47-4/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1002.
Na podlagi 4. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, prve alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi predsednika Zakonodaj no - pravne komisije Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Janko Cesnik, dolžnosti predsednika Zakono-dajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije z 31. julijem 1977.
St. 0201-1/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1003.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo
Za namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo se znova imenuje:
Stane Kotnik, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo.
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
1004.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave SR Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prve točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbori' združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1077 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Darjan Smrdel, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-18/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1005.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7-83/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skup-šina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora, občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnice Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju
Za sodnico Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se izvoli:
Dragica Pirih, diplomirana pravnica, referentka v premoženj sko-pravni službi Regionalne zdravstvene skupnosti v Celju.
St. 111-38/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1006.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6, alinee 350, člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka, 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 14. člena in tretjega odstavka 15 člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) in 83. člena zakona o rednih
sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru ima 100 sodnikov porotnikov.
n
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Vladimir Babič, konstruktor, Tovarna clektro-termičnih aparatov ETA, Cerkno, TOZD Orodjarna;
Franko Barut, vodja skladišča, Podjetje za PTT promet Koper;
Ettore Battelli, novinar, Zavod RTV Ljubljana, TOZD Koper;
Barbara Bensa, vodja kadrovske službe, Meblo, industrija pohištva in notranje opreme, Nova Gorica;
Darko Bizjak, samostojni tehnolog orodij, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Klara Boj anič, inšpektor I, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Koper;
Andrej Boltar, vodja elektrodelavnice, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica, TOZD Centralni obrati;
Jožica B r a t o š , poslovni sekretar, Splošno gradbeno podjetje Primorje, Ajdovščina, TOZD Gradbena mehanizacija;
Egon Bucik, prodajni referent, Ciciban, tovarna obutve in'otroških potrebščin, Miren;
Anka Cer lini, predmetna učiteljica, Osnovna šola Janka Premrla-Vojka, Koper;
Bruno Čopič, vodja skupine v oddelku za zatiranje gospodarske kriminalitete, Uprava javne varnosti Koper;
Stanislav C a č , referent za premoženjsko tehnično dokumentacijo, Splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper;
Angel Cesnik, predmetni učitelj, Osnovna šola Boris Kidrič, Ajdovščina;
Marica C o k, kontrolor v obračunu, Hotel Belve-dere, Izola;
Mario Debernardi, vodja obračunske službe, OZD Nanos, Postojna, TOZD Preskrba, Portorož;
Marta D o 1 g o š , referent za sprejem delavcev, Cimos, Koper;
Ricardo Ernestini, croupie, Hotel Metropol, Portorož, TOZD Igralnica cassino;
Gabrijel Eržen, preddelavec montaže, Iskra, industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica;
Karlo Fakin, vodja materialne službe. Železniško transportno podjetje Ljubljana, Sekcija za vleko Divača;
Maks F1 a n d e r, poslovodja poslovalnice. Trgovsko podjetje Jestvina, Koper;
Janko Furlan, delovodja valjarne, Tovarna poljedelskega orodja Batuje, p. Črniče;
Marija Furlan, predmetna učiteljica, Italijanska osnovna šola Izola;
Viktorija Furlan, računovodja, Podjetje za sejme in propagando PR, Koper;
Sergio G o b b o, oblikovalec, Mladinski biro Koper;
Irena Grk, prodajni referent, Lama Dekani, Škofije;
Danica Gr 1 j, prodajni referent, Konfekcija Ubij anka, Ub;
Edvard Grmek, upokojenec, Portorož, Obala 69;
Marjan Gr obiša, vodja elektroslužbe, Gostol, goriške tovarne in livarne, Nova Gorica, TOZD Livarska oprema;
Marija G r ž i n i č , referent za cepljenje v higiensko epidemiološki službi, Obalni zdravstveni dom Koper, TOZD Ambulantno dispanzerska in reševalna služba;
Sergej H a b i c h t, offset strojnik, Časopisno grafično podjetje Primorski tisk, Koper, Tiskarna Jadran;
Vlasta Ho n n, vodja pravne službe, Goriške Opekarne, Bukovica, p. Renče;
Života Ivanovič, samostojni strokovni delavec za carinske zadeve, Intereuropa, Koper;
Valter J a k i n , vodja delovne enote, Mehano tehnika, Podjetje za proizvodnjo in prodajo igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola, TOZD Tehnične igrače;
Edo Jerman, dežurni obra to valeč, DES Ljubljana, TOZD Elektro Koper;
Jelka Justin, profesor, Gimnazija Koper;
Milojka Kalan, referent za uvozne posle, Splošno gradbeno podjetje Primorje, Ajdovščina;
Sergio Karlič, obratovodja obrata kaširanih plošč, Lesonit, lesno kemična industrija, Ilirska Bistrica;
Stane Klančar, VK brusilec, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Armand Klančič, samostojni strokovni sodelavec za investicije in zdrževanje, Intereuropa, Koper;
Borut Klanjšček, vodja nabave in uvoza, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin;
Helena K 1 e v a , analitik, Luka Koper, Koper;
Anica Kocen, vodja poslovalnice, Nanos, Postojna, TOZD Preskrba, Portorož, poslovalnica Strunjan;
Ivan Konstantinovič, pomočnik direktorja finančnega sektorja, Delamaris HP, Izola;
Miro Kranjc, vodja tehničnega sektorja, Iskra, avtoelektrika, n. sol. o. Nova Gorica, TOZD Bovec;
Stane Kranjc, vodja izpostave, Regionalna . zdravstvena skupnost, izpostava Tolmin;
Ljuba Kraševec, sekretar samoupravnih organov, Temeljna organizacija združenega dela Grand hotel Metropol, Portorož;
Angela Kuhar, tajnik banke, Kreditna banka Koper;
Alojz Kutin, ključavničar-varilec, Tovarna kolektor jev Idrija;
Margerita Kutnjak, poslovodkinja poslovalnice, Droga, kmetijska proizvodnja Izola, poslovalnica št. 2;
Boj anka Lazar, projektant-sodelavec, Invest-biro, Koper;
Maksimiljan Lenarčič, analitik, Organizacija združenega dela Kras, Sežana, skupne službe;
Božena Logar, višji referent za devizne posle, Kreditna banka Koper;
Boris Lozej, koordinator prodajno razstavnih akcij, Meblo, industrija pohištva in notranje opreme, TOZD Trgovine, Nova Gorica;
Zvone Lozej, inšpektor II, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Nova Gorica;
Rajko Makovec, poslovni svetovalec, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Koper;
Darko Makuc, vodja službe plana in analiz, Primorje Gorica, proizvodnja, trgovina in storitve, Šempeter pri Gorici;
Joško Markočič, vodja delovne enote blagovni promet, Goriška brda, TOZD Zadružna klet Dobrovo;
Krista M a t j a ž i č , komercialist, Luka Koper, Koper;
Maks Mauer, direktor TOZD, Nanos, Postojna, TOZD Preskrba Portorož;
Ciril Memon, učitelj fizike. Gimnazija Koper;
Jožef Mihačič, referent tehnične embalaže, Istra Bcnz, Koper, enota plini;
Srečko Mikuž, KV strugar, Temeljna organizacija združenega dela TIO, Idrija;
Anita Mokorel, načelnik oddelka za splošne zadeve, Regionalna zdravstvena skupnost Nova Gorica;
Marjan Možina, jamski vodič, Postojnska jama, TOZD Jama, Postojna;
Sonja Nusdorfcr, strojni referent, Tovarna pohištva Lipa, Ajdovščina;
Bogomir Perhavec, mojster v vzdrževalnih dejavnostih, Tckstina, tekstilna industrija, Ajdovščina;
Ivan P i n c s , referent nabave, Tovarna kovinske galanterije, TOZD Šmarje pri Kopru;
Boris P1 i š k o , referent ^a varnost pri delu, Iskra Metal, Piran;
Valentin Podgornik, projektant, Gostol, TOZD Livarska oprema, Nova Gorica;
Bojan Rehberger, tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja, Skupščina občine Piran;
Tonica Rijavec-Pečanac, samostojni gradbeni tehnolog, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica;
Vojko Rot, vodja prodaje, Tovarna igel in kovinskih izdelkov Kobarid;
Zora Rot, živilski tehnolog, Klavnica Tolmin;
Dušan Rusjan, projektant v tehnološkem procesu, Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici;
Ema Samsa, knjigovodja, Pivka, perutninski kombinat Neverke, Pivka;
Jelka S i k o š e k , šef odseka za splošne in kadrovske zadeve, Carinarnica Koper;
Ivan Smerdu, profesor, Višja pomorska šola Piran;
Marjan Sočan, vodja oddelka za splošne zadeve, Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Izola;
Marjan Stefančič, vodja prodajnega sektorja, Slovenijales, Ljubljana, Oprema Izola;
Milan Stepanovič, revizor, Carinarnica Sežana;
Viljem Šafhalter, vodja proizvodnje, Iskra — Avtoelektrika, TOZD AET, Tolmin;
Zorko Šajn, direktor TOZD, Piama, Podgrad, TOZD Galvanska oprema;
Stanislav Škerjanc, vodja izmene v TOZD Plastika, Liv, Postojna;
Sergej Skorja, referent za reklamacije in pripravo dela, Agraria, Koper, TOZD Servisne delavnice;
Angelca Škulj, računovodja, Hotelsko gostinsko podjetja Gorica, Nova Gorica;
Darja Štiglic, analitik za plan, Skupščina občine Nova Gorica;
Lidija Šušmak, planer-analitik, Ladjedelnica 2. oktober, Izola;
Darko Š v i 1 i g o j , pleskar, Organizacija združenega dela Final, Nova Gorica;
Mira Turk, vodja plansko analitskega sektorja, Gozdno gospodarstvo Postojna, delovna skupnost skupnih služb;
Jože Ukmar, šef poslovalnice, Trans jug, Reka, Poslovalnica Sežana;
Sergej Ukmar, projektant, Organizacija združenega dela Kraški zidar, Sežana;
Josip U z o v i č , kontrolor agencijskih obračunov, Splošna plovba Piran;
Dragica Vičič, samostojni referent za invalidsko pokojninsko zavarovanje, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, Ljubljana, Podružnica Koper;
Slavko V i d a i ć, kvalificirani zidar, Splošno gradbeno podjetje Gradnja, Postojna, TOZD Gradbeništvo;
Ivan Vidmar, vodja službe za varstvo pri delu, Slovenijales, Ljubljana, Lesna in pohištvena industrija Idrija;
Peter Vidmar, spremljevalec, Kmetijski kombinat Vipava, Šempeter pri Gorici, TOZD Kmetijska predelava, Vipava;
Jadran Zevnik, vodja komerciale v TOZD Avtoservis, Transport, Ilirska Bistrica;
Marino Zidarič, vodja računsko analitskega sektorja, Trgoavto, TOZD Trgovina in zastopstvo tujih firm, Koper;
Zoran Zorzut, vodja službe marketinga, Salonit, industrija cementa in azbest cementa, Anhovo;
Slavko Zupan, upokojenec, Izola, Kajuhova 8.
St. 111-12/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
1007.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike .Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se v celoti odpusti:
Semen Mariji se popolnoma odpusti kazen 1 meseca zapora.
2.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
Jazbec Majdi se odpusti neprestani del kazni 9 mesecev zapora;
Z i m i č u Stanku se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 6 mesecev zapora.
3.	člen
Kazen se zniža:
Belcu Marjanu se kazen 2 let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev;
H o d ž a Umiji se kazen 2 let in 5 mesecev zapora zniža za 7 mesecev;
Novaku Ivanu se kazen 1 leta ih 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev.
4.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Cimermanu Stefanu se izrečena kazen 6 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo in sicer tako, da se zaporna kazen ne bo izvršila, če v 1 letu obsojenec ne bo izvršil novega kaznivega dejanja;
Gorišku Bojanu se izrečena kazen 4 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo in sicer tako, da se zaporna kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 1 letu ne bo storil novega kaznivega dejanja;
Hrvojevič Slavici se izrečena kazen 1 meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo in sicer tako, da se zaporna kazen ne bo izvršila, če v 1 letu obsojenka ne bo storila novega kaznivega dejanja;
Petroviču Mirku se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo in sicer tako, da se zaporna kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 1 letu ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. P 25-1/77
Ljubljana, dne 19. julija 1977.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
i
1008.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. flena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno ob sodbo:
Titanu Antonu se izrečena kazen 2 mesecev in 15 dni zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
>
St P 25-1/88
Ljubljana, dne 19. julija 1977.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
1009.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 27-176/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi republiških priznavalnin v letu 1977 I
Republiške priznavalnine se uskladijo z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov tako, da znaša republiška priznavalnina v letu 1977 največ 1.500 dinarjev na mesec.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-16/66
Liubljana, dne 26. julija 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
1010.
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76, 31-1397/76 in 12-623/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o prispevni osnovi za obračunavanje akontacij prispevkov iz dohodka za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977
I
Mesečne akontacije za prispevek iz dohodka za Izobraževalno skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti ter za Skupnost starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov po 11., ll.a in 13.a členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76, 31-1397/ 76 in 12-623/77) se za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 obračunavajo na podlagi prispevne osnove, ugotovljene za leto 1976, povečane za 20 o/o mesečne akontacije za prispevek iz dohodka, za raziskovalne skupnosti pa se za ta čas obračunavajo na podlagi prispevne osnove, ugotovljene za leto 1976, povečane'za 7 o/«.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-35/76
Ljubljana, dne 26. julija' 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
1011.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije ter zagotovitve enakopravnega položaja občanov so skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina skupnosti obalnih občin sklenile
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1977 1. člen
Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina skupnosti obalnih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1977 izhajale iz naslednjih načel:
—	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlile v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	da imajo občani na območju iste družbenopolitične skupnosti ob enakih, z zakonom in odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davkov;
—	da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občani prispevajo po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek;
—	da se zagotovi kvaliteta opravljanja nalog občinskih davčnih uprav in okrepi skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen	.
Udeleženke so soglasne, da v letu 1977 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke bodo v letu 1977 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.	davek iz kmetijske dejavnosti
2.	davek iz obrtne dejavnosti
3.	davek iz intelektualnih storitev
4.	davek iz avtorskih pravic
5.	davek na dohodek od premoženja,
6.	davek od premoženja
7.	davek na dobitke od iger na srečo
8.	davek od prometa proizvodov in storitev
9.	davek na promet nepremičnin
10.	takse
4.	člen
Udeleženke bodo v letu 1977 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcialne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah:
za I skupino od 35 do 40 “/o za II skupino od 26 do 31 °/o za III skupino od 17 do 22 %> za IV skupino od 7 do 12 %>
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1977 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 24 °/o.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
5.	člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednjih mejah:
	Osnova do		10.000	Stopnja v «/(. 23—28
od	10.000	do	20:000	28—33
Od	20.000	do	30.000	33—38
od	30.000	do	50.000	37—42
od	50.000	do	100.000	41—46
od	100.000	xdo	150,000	44—49
od nad	150.000 200.000	do	200.000	40—51 48—53
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drueih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev.
6.	člen
Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A)	Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.	od dohodkov 'raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti 10 °/e.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo Izdelkov uporabne umetnosti alt z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 "/o.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne or-gae in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 %>.
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala.
B)	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini 25 %>.
C)	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentdv in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20 %>.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvali bodo udeleženke določile stopnjo 35 °/o.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
D)	Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks in tudi v Uradnem listu SFRJ.
7.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so g tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka Iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35 %, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 %>.
Udeleženke se dogovorijo, da bodo uvedle davek na dohodke od premoženja dosežene s prodajo premičnin večje vrednosti in da bodo stopnje tega davka uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke se dogovorijo, da ne bodo spreminjale oziroma da bodo nadaljevale z usklajevanjem davka od premoženja na tovorna, cestna, motorna in priklopna ter kombi vozila. Udeleženke bodo prav tako nadaljevale z usklajevanjem stopenj davka od premoženja stavb in gozdnih zemljišč.
8.	člen
Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10 °/o.
9.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katerega se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3% in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1977.
Udeleženke soglašajo, da v letu 1977 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju davka iz prejšnjega odstavka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili v višini 4°/o. Merilo za oprostitev bodo udeleženka uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v regionalnih okvirih.
10.	člen
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa nepremičnin.
11.	člen
Udeleženke so soglasne, da je neobhodno potrebno analizirati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
—	zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov;
—	dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti;
—	učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
12.	člen
Udeleženke bodo storile potrebne ukrepe, da se davčne uprave kadrovsko in organizacijsko usposobijo, da bi na tej podlagi lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo.
13.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1977 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
14.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1977 pristopile k uresničevanju načela javnosti podatkov o dohodkih in odmerjenih davkih.
Podrobnejši način objavljanja podatkov iz prejšnjega odstavka uskladijo udeleženke v regionalnih okvirih.
15.	člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk) ki ima 8 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
16.	člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
17.	člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
18.	člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-teh-nične posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
19.	člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-11/77
Ljubljana, dne 18. maja 1977.
Udeleženke tega dogovora so skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje, Žalec, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina obalne skupnosti Koper
1012.
Na podlagi 50. točke odredbe o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 58/76 in 14/77), izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14-800/77) v stolpcu 3., 4., 5., 6. in
7.,	oziroma po zbirni stopnji v stolpcu 11.
Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za prispevke iz osebnih dohodkov v »svrhi nakazila«: osnovo za obračun prispevka iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega sc vplačujejo prispevki iz osebnih dohodkov.
2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino sledeče prehodne račune za vplačevanje prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področij gospodarstva in posebej za zavezance s področij negospodarstva:
Zs®p'	Občina	Zbirna stopnja •It	Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka pri SDK gospodarstvo	negospodarstvo št. računa	št. računa	
1 . 2	3	4	a
1. Ajdovščina	7,26	52010-844-001-70008	52010-844-001-80006
2. Brežice	9,45	51620-844-002-70013	51620-844-002-80011
3. Celje	9,20	50700-844-003-70029	50700-844-003-80027
4. Cerknica	7,99	50160-844-004-70034	50160-844-004-80032
5. Črnomelj	9,62	52110-844-005-70055	52110-844-005-80053
6. Domžale	6,66	50120-844-006-70060	50120-844-006-80069
7. Dravograd	8,29	51820-844-007-70076	51820-844-007-80074
8. Gornja Radgona	9,14	51910-844-008-70097	51910-844-008-80095
9. Grosuplje	8,15	50130-844-009-70104	50130-844-009-80102
10. Hrastnik	10,24	52700-844-010-70125	52700-844-010-80123
11. Idrija	8,81	52020-844-011-70130	52020-844-011-80139
12. Ilirska Bistrica	9,34	52210-844-012-70146	52210-844-012-80144
13. Izola	10,68	51400-844-013-70167	51400-844-013-80165
14. Jesenice	8,39	51530-844-014-70172	51530-844-014-80170
15. Kamnik	9,54	50140-844-015-70188	50140-844-015-80186
16. Kočevje	9,54	51300-844-016-70193	51300-844-016-80191
17. Koper	10,68	51400-844-017-70200	51400-844-017-80209
18. Kranj	9,21	51500-844-018-70216	51500-844-018-80214
19. Krško	10,52	51600-844-059-70695	51600-844-059-80693
20. Laško	6,67	50710-844-019-70237	50710-844-019-80235
21. Lenart	9,24	51800-844-020-70242	51800-844-020-80240
22. Lendava	9,57	51920-844-021-70258	51920-844-021-80256
23. Litija	10,52	50150-844-022-70263	50150-844-022-80261
24. Ljubljana Bežigrad	8,80	50102-844-024-70284	50102-844-024-80282
25. Ljubljana Center	8,80	50100-844-025-70307	50100-844-025-80305
26. Ljubljana Mostc-Poljc	8,80	50101-844-026-70312	50101-844-026-80310
27. Ljubljana Šiška	8,80	50104-844-027-70328	50104-844-027-80326
28. Ljubljana Vič-Rudnik	8,80	50103-844-028-70333	50103-844-028-80331
29. Ljutomer	8,91	51930-844-029-70349	51930-844-029-80347
30. Logatec	7,75	50110-844-023-70279	50110-844-023-80277
31. Maribor	8,87	51800-844-030-70354	51800-844-030-80352
32. Metlika	8,64	52110-844-033-70375	52110-844-033-80373
33. Mozirje	8,02	52810-844-034-70380	52810-844-034-80389
34. Murska Sobota	10,09	51900-844-035-70396	51900-844-035-80304
1.	Zavezanci za prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti vplačujejo prispevke iz osebnih dohodkov (za skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesnokul-turnc skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v Pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih
1 2	3		4	5
35. Nova Gorica	10,13		52000-844-036-70403	52000-844-036-80401
36. Novo mesto	10,56		52100-844-037-70419	52100-844-037-80417
37. Ormož	8,*2		52401-844-038-70424	52401-844-038-80422
38. Piran	10,68		51410-844-039-70445	51410-844-039-80443
39. Postojna	9,22		52200-844-040-70450	52200-844-040-80159
40. Ptuj	8,44		52400-844-041-70466	52400-844-041-80464
41. Radlje ob Dravi	10,04		51820-844-042-70487	51820-844-042-80485
42. Radovljica	9,32		51540-844-043-70492	51540-844-043-80490
43. Ravne na Koroškem	9,61		51830-844-044-70515	51830-844-044-80513
44. Ribnica	10,97		51310-844-045-70520	51310-844-045-80529
45. Sevnica	8,65		51610-844-046-70536	51610-844-046-80534
46. Sežana	8,38		52220-844-047-70557	52220-844-047-80555
47. Slovenj Gradec	8,87		51840-844-050-70583	51840-844-050-80581
48. Slovenska Bistrica	8,61		51810-844-048-70562	51810-844-048-80560
49. Slovenske Konjice	9,53		50720-844-049-70578	50720-844-049-80576
50. Šentjur	9,74		50700-844-051-70599	50700-844-051-80597
51. Škofja Loka	7,74		51510-844-052-70606	51510-844-052-80604
52. Šmarje	9,23		50730-844-053-70627	50730-844-053-30625
53. Tolmin	11,35		52030-844-054-70632	52030-844-654-80630
54. Trbovlje	9,73		52700-844-055-70648	52700-844-055-80646
55. Trebnje	10,84		52100-844-056-70653	52100-844-056-80651
56. Tržič	7,56	S	51520-844-057-70669.	51520-844-057-80667
57. Velenje	10,87		52800-844-058-70674	52800-844-058-80672
58. Vrhnika	8,99		50110-844-060-70702	50110-844-060-80700
59. Zagorje	10,40		52700-844-061-70718	52700-844-061-80716
60. Žalec	9,50		50750-844-062-70723	50750-844-062-80721
3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja				1013.
vplačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Praznjenje sredstev iz prehodnih računov iz prejšnjega odstavka se vrši dan pred določenim terminom za praznjenje zbirnih računov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
4.	Z dnem, ko-*začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o otvoritvi prehodnih računov za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23-1066/76).
5.	Ta odredba začne veljati 1. avgusta 1977.
St. 420-9/77
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
Na podlagi 54., 68. in 69. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) ter
4.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o dajanju podatkov o oblikovanju in razporejanju prihodkov občinskih proračunov
Za spremljanje gibanja splošne porabe v občinah so občine dolžne pošiljati republiškemu sekretariatu za finance podatke o oblikovanju in razporejanju prihodkov občinskih proračunov na obrazcu B, ki je sestavni del te odredbe (do 10. v mesecu za pretekli mesec).
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-21/76
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
SR SLOVENIJA	B - OBRAZEC
OBČINA:
POROČILO
o oblikovanju in razporeditvi prihodkov proračunov občin v obdobju od 1. 1. -_do.....1--—
Zap. št.	Vrsta sredstev	Znesek v por obdobju v tisočih din
1	2	s
	PRIHODKI	
1	DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK	
01	Davek iz OD od kmetijske dejavnosti	
02	Davek iz OD od sam. obrti in drugih gosp. dejavnosti	
03	Davek iz OD od sam. opr. intelektualnih storitev	
04	Davek iz OD od avt. pravic, patentov in tehničnih izboljšav	
05	Davek iz skup. doh. občanov in davek od nenapoved. dohodka	
	SKUPAJ DAVKI IZ OD IN NA DOHODEK	
2	PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOZ. IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA	
06	Posebni občinski davek od prometa proizvodov razen od prometa alkoholnih pijač	
07	Poseben občinski davek od prometa alkoholnih pijač	
08	Poseben občinski davek od plačil za storitve	
09	Davek na promet nepremičnin	
10	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic razen davka doh. od stavb	
11	Davek na dohodek od stavb	
12	Davek na dohodek od iger na srečo	
13	Davek na dediščine in darila	
14	Davek na posest stavb	
15	Davek na tov. cestna mot. vozila in priklopna ter kombi vozila	
16	Davek na posest gozd. zemljišča	
	SKUPAJ PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMO Z. IN NA' DOH. OD PREMOZ.	
3	TAKSE	
17	Upravne takse	
18	Komunalne takse	
19	Sodne takse	
20	Takse na promet parklarjev in kopitarjev	
	SKUPAJ TAKSE	
4	PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH	
21	Denarne kazni:	
	občinske	
	odstopljeni dohodek — del republiških denarnih kazni	
	SKUPAJ PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH	
5	PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI	
22	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	
6	PRIHODKI OD DRUGIH DPS	
22	Namenska dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna	
	SKUPAJ PRIHODKI OD DRUGIH DPS	
Zap. St.	Vrsta sredstev	Znesek v por obdobju v tisočih din
1	2	3
7	PRENESENA SREDSTVA IZ PRETEKLIH LET	
8	KREDITI IN SPROŠČENA SREDSTVA	
24	Vrnjena vezana sredstva	
25	Sproščena sredstva rezerv	
26	Prejeti krediti	
	SKUPAJ PRIHODKI ZA RAZPORED	
	ODHODKI	
27	DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI	
	državni organi (upravni, pravosodni, drugi)	
	drugi organi skupščine (izvršni svet, skupščina)	
	ostalo	
		
28	LJUDSKA OBRAMBA	
29	DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ	
30	NEGOSPODARSKE INVESTICIJE	
	Sredstva za odplačevanje anuitet	
	ostalo	
31	DEJAVNOST IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE	j	
32	KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST	
33	SOCIALNO SKRBSTVO	
	priznavalnine borcem in kmetom borcem	
	pomoč družinam kadrovcev	
	ostalo	
34	ZDRAVSTVENO VARSTVO	
35	KOMUNALNA DEJAVNOST	
	urbanizem	
	geodezija	
	ostalo	
36	DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI	
37	ODSTOPLJENI DOHODKI (skladom in skupnostim)	
38	GOSPODARSKE INVESTICIJE	
39	INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU	
	kmetijstvo	
	ostalo	
40	TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA	
41	OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET	
42	KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA	
	SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA	
43	stanje Žiro računa	
		
		
	Obrazec izpolnil:	Zig in podpis:	
1014.
Na podlagi 13. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23-1060/76) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
ODREDBO
o poveritvi geodetskih del, ki jih programira in financira SR Slovenija
I
Geodetska uprava SR Slovenije poverja Geodetskemu zavodu SR Slovenije v skladu s smernicami dolgoročnega razvoja geodetske dejavnosti v izvajanje naslednja strokovna operativna dela geodetske službe, ki jih programira in financira SR Slovenija:
—	postavitev mreže temeljnih geodetskih točk,
—	izdelava in reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5.000 in 1 :10.000,
—	izdelava in reambulacija temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije,
—	izvedba zemljiško katastrske izmere,
—	ciklično aerosnemanje,
—	postavljanje vzorčnih zemljišč za potrebe zemljiškega katastra,
—	katastrska klasifikacija ih bonitiranje zemljišč.
Prednost pri izdajanju del iz prejšnjega odstavka imajo opravila, ki neposredno služijo kot podlaga za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije po posebnih programih.
II
Izvajanje geodetskih del iz prejšnje točke se določa z dolgoročnimi pogodbami, ki jih sklepata Geodetska uprava SR Slovenije in Geodetski zavod SR Slovenije.
III
V primerih, ko se zemljiško katastrska izmera za določeno območje izvaja istočasno m skupaj z izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu, se za to območje izvedba strokovno operativnih del preda v izvajanje tisti geodetski organizaciji združenega dela, za katero se sporazumeta Geodetska uprava SR Slovenije in pristojni občinski geodetski upravni organ.	v
IV
Pri izvajanju medrepubliških in mednarodnih geodetskih projektov po posebnih pogodbah lahko Geodetska uprava SR Slovenije sporazumno z Geodetskim zavodom SR Slovenije določi delovno organizacijo za izvajanje strokovno operativnih del. V
V
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/2-1977
Ljubljana, dne 27. julija 1977.
Geodetska uprava SRS Direktor
Miroslav Črnivec, dipl. inž. 1. r.
1015.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 19. seje, dne 7. julija 1977, predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic tkalski delovodja
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za ta poklic, uvedejo predpisani predmetnik in učne načrte s šolskim letom 1977/78.
3
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/33-77
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stanc Kranjc 1. r.
1016.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 19. seje, dne 7. julija 1977, predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE
za poklic strojni pletHec
\
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi razpisa v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/36-77
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stanc Kranjc 1. r.
1017.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, Št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 19. seje, dne 7. julija 1977, predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic krznar
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za omenjeni poklic, uvedejo predpisani predmetnik in učne načrte v šolskem letu 1977/78 v 1. razred in nato postopoma v ostale razrede.
3
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/32-77
Ljubljana, dne 15. julija 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1018.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in 18-185/74) in po sklepu 19. seje, dne 7. julija 1977, predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic voznik- avtomehanik
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za omenjeni poklic, uvedejo predpisani predmetnik in učne načrte v šolskem letu 1977/78 v I. razred in nato postopoma v ostale razrede.
3
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/34-77
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r,
1019.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 19. seje dne 7. julija 1977, predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic voznik
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenijo za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/35-77
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1020.
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je na seji dne 20. julija 1977 sprejela
SKLEP
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretjini delavcev udeleženk sporazumevanj a
V skladu z 28. členom navedenega sporazuma se ta sklep skupaj z besedilom sporazuma objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 30-1/76
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
Skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije
Franc Branlselj 1. r
1021.
Delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci storitev usmerjenega izobraževanja v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepamo na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določamo za srednjeročno obdobje 1976—1980 temeljne smotre in naloge, ki jih bopio uresničili z usmerjenim izobraževanjem, pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg programov izobraževanja in usposabljanja za poklic ter programa skupnih nalog, obveznosti delavcev za izvedbo programov, ter pravice, obveznosti in odgovornosti skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije.
2.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju razvijali usmerjeno izobraževanje tako, da bomo zadovoljevali kadrovsko-izobraževalne potrebe združenega dela. Ustvarjali bomo kadrovske, prostorske, materialne in vsebinske pogoje za preosno-vo srednjega in visokega šolstva v celovito zasnovano usmerjeno izobraževanje in izenačevali možnosti mladih za usmerjeno izobraževanje.
Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodabljale učne programe in učno tehnologijo.
3.	člen
Obseg in vsebina planov usmerjenega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in v mejah zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela usmerjenega izobraževanja.
POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
4 člen	,	,
Podpisniki bomo pri vrednotenju nalog, dejavnosti in programov usmerjenega izobraževanja uporabljali
—	enote storitev
—	standarde in normative
—	kalkulativne elemente cene
5.	člen
V usmerjenem izobraževanju so enote storitev ■
—	v srednjih šolah in šolah organiziranih po zakonu o poklicnem izobraževanju; oddelek;
—	v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duš a vnem razvoju: oddelek;
—	v visokem šolstvu: izobraževalni program;
—	v domovih za učence: vzgojna skupina;
—	v visokošo'skih knjižnicah: program;
—	v domovih za študente: program.
6 člen
Standarde in normative sa oblikovanje cen vzgoj-noizobraievalnlh storitev sprejemajo izobraževalne skupnosti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Za tiste dejavnosti, kjer ni mogoče določiti enote storitve, sprejmejo skupščine izobraževalnih skupnosti finančne normative.
7.	člen
Za opravljanje storitev ali dejavnosti sklepajo izobraževalne skupnosti in izvajalske organizacije pogodbe. ki vsebujejo naslednje elemente:
—	vrsto in obseg nalog razčlenjenih oo enotah storitve;
—	ceno za enote storitev;
—	kvaliteto storitev, ki jo je izvajalec dolžan zagotoviti v okviru standardov in normativov;
—	določbe o nagrajevanju boljše kvalitete opravljenih storitev, kot je bilo določeno s pogodbo;
—	določbe o sankcijah za manjši opravljen obseg in slabšo kvaliteto storitev, kot je bilo določeno s pogodbo;
—	določbe o načinu poročanja o opravljenih storitvah in o porabi sredstev ter o načinu izvajanja nadzora.
Za dejavnosti, kjer ni določena enota storitve, se v pogodbi določi višina povračila za opravljeno delo po programu in drugi elementi pogodbe.
8.	člen
V ceni za enoto storitve upoštevamo naslednje kalkulativne elemente:
a)	materialne stroške, ki se vračunajo na podlagi normativov o potroških materiala in obsega potrebnih storitev po cenah iz decembra preteklega leta oziroma po finančnih normativih, kjer normativi potrošnikov še niso določeni;
b)	amortizacijske stroške, ki se vračunajo po minimalnih zakonskih stopnjah in stanju sredstev ob zaključku preteklega leta;
c)	dohodek, ki obsega:
1.	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, ki se vračunajo na osnovi standardov in normativov,
2	sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka na osnovi zakonskih in tistih samoupravnih obveznosti, ki veljajo za vse območje Slovenije,
3.	sredstva za obvezno rezervo v višini 0,2 % od odhodka,
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V OBDOBJU 1976—1980
9.	člen
Usmerjeno izobraževanje v obdobju 1976—1980 opredeljujejo naslednji dogovorjeni programi:
a)	programi izobraževanja in usposabljanja za poklice; sredstva za izvedbo teh programov združujemo solidarno;
b)	program skupnih nalog za potrebe usmerjenega izobraževanja. Sredstva za izvedbo tega programa združujemo po načelih sorazmernosti oziroma sorazmerne udeležbe;
Programi izobraževanja in usposabljanja za poklice in program skupnih nalog so določeni s tem sporazumom;
c)	dodatni programi posebnih izobraževalnih skupnosti, v katerih se dogovarjamo o investicijah v centre usmerjenega izobraževanja v skladu-z njihovo mrežo, o izobraževanju ob delu že zaposlenih, o strokovni pripravi prehodov na usmerjeno izobraževanje za določene poklicne skupine in še o drugih nalogah, ki zadovoljujejo potrebe in interese članov posebne izobraževalne skupnosti. Sredstva za realizacijo teh programov združujejo člani posamezne izobraževalne skupnosti s posebnimi sporazumi.
>
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA POKLICE
10.	člen
S programi izobraževanja in usposabljanja za poklice zadovoljujemo tiste kadrovsko-izobraževalne po-
trebe združenega dela, ki jih uresničujejo šole v usmerjenem izobraževanju.
Programsko usmeritev izobraževanja in usposabljanja za poklicne delavce ozkega in širokega profila, profila tehnik ter profilov inženir in diplomirani inženir, bomo usklajevali s kadrovsko-izobraževalnimi potrebami združenega dela, razvojem tehnologije in znanosti ter razvojem družbenih odnosov.
11.	člen
Izobraževanje za poklice ozkega in širokega profila ter profila tehnik izvajajo šole za specializirane delavec, poklicne, tehniške in druge štiriletne strokovne šole, domsko vzgojo za učence teh šol pa domovi za učence srednjih šol.
V	teh šolah je bilo v šolskem letu 1976/77 vpisanih 79.048 učencev v 2.802 oddelkih, v domovih j>a je bilo 12.117 učencev v 406 vzgojnih skupinah.
Poklicno usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je organizirano v sedmih zavodih, zajema pa 332 učencev.
Izobraževanje za poklice profila inženir in diplomirani inženir izvajajo višje in visoke šole, umetniške akademije in fakultete. Za študente je organizirana domska oskrba v študentskih domovih, knjižničarske storitve pa v študijskih knjižnicah. Na vseh visokih šolah je v šolskem letu 1976/77 vpisanih 19.353 rednih študentov.
12.	člen
Zaradi povečanega interesa združenega-dela in potreb občanov, bodo v šolskem letu 1977/78 srednje šole odprle 120 dodatnih oddelkov za 3.500 učencev in nato v vsakem šolskem letu še po 60 oddelkov za 1.800 učencev.
Zavodi za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bodo odprli 6 oddelkov v poklicnih šolah in 11 oddelkov v delavnicah za usposabljanje.
V	"visokem šolstvu se bo povečalo le število študentov ob delu.
13.	člen
Kadrovskoizobraževalne potrebe združenega dela in izobraževalne zmogljivosti šol bomo v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije usklajevali tako, da bomo sodelovali pri poklicnem usmerjanju mladine m pri tem določali izobraže valne zmogljivosti za posamezne poklice.
Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo v tem srednjeročnem obdobju povečale vpis v izobraževanje za proizvodno-tehnične, zdravstvene in pedagoške poklice, razvijale izobraževanje za pouk samoupravljanje s temelji marksizma in pouk obrambe in zaščite ter oblikovale marksistične centre. Zmanjševale bodo obseg izobraževanja za tiste poklice, za katere združeno delo ne izkazuje potreb.
14.	člen
Najkasneje do šolskega leta 1979/80 bodo uvedeni novi učni programi v vse prve letnike usmerjenega izobraževanja, pred tem pa opravljena strokovna priprava vsebine in organizacije usmerjenega ^izobraževanja, pripravljeni novi učbeniki in učna sredstva In dodatno usposobljeni pedagoški delavci.
15.	člen
Programe izobraževanja in usposabljanja za poklice bodo uresničevale šole, ki so združene v poseb-
nih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije, tako da bodo v naslednjih letih finalno izobrazile v:
1.	Izobraževalni skupnosti za gozdarstvo 450 Učencev in študentov za gozdarske poklice
2.	Izobraževalni skupnosti za agroživilstvo 4.000 učencev in študentov za kmetijske poklice, predelovalce hrane, ribiče in podobno.
3.	Izobraževalni skupnosti za usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko za poklice predelovalcev kož, usnja in sorodnih 1.400 učdnccv in študentov.
4.	Izobraževalni skupnosti za tekstilno stroko za poklice tekstilne stroke 3.500 učencev in študentov.
5.	Izobraževalni skupnosti za kemijo, farmacijo in gumarstvo za poklice kemijske, farmacevtske in gumarske stroke 1.800 učencev in študentov.
6.	Izobraževalni skupnosti za pomorsko gospodarstvo za ladjarske in navtične poklice ter pomorsko-gospodarske transportne poklice 300 učencev .in študentov.
7.	Izobraževalni skupnosti za lesarstvo za poklice lesarske stroke 2.500 učencev in študentov.
8.	Izobraževalni skupnosti za gradbeništvo za poklice gradbene strpke, • monterske in inštalaterske poklice ter njim -orodne poklice 8 000 učencev in študentov.
9.	Izobraževalni skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev za gostinske, turistične in sorodne poklice 4.200 učencev m študentov.
V	drugih izobraževalnih skupnostih, do njihovega oblikovanja pa v Izobraževalni skupnosti Slovenije, bodo šole finalno izobrazile:
10 (Izobraževalni skupnosti elektrdstroke) za poklice elektrostroke 9 000 učencev.
11.	(Izobraževalni skupnosti kovinskd predelovalne stroke in izobraževalni skupnosti za metalurgijo) za kovinarske, mehaniške, strojne poklice in metalurške poklice 12.000 učencev in študentov.
12.	(Izobraževalni skupnosti za blagovni promet) za trgovske in sorodne poklice ter finančnike in ekonomiste 15.000 učencev in študentov.
13.	(Izobraževalni skupnosti za grafiko in papir-ništvo) za grafike in sorodne poklice ter poklice papirniške stroke 1.000 učencev in študentov.
14.	(Izobraževalni skupnosti za rudarstvo in geologijo za rudarske in geološke poklice 1.700 učencev in študentov.
V	Izobraževalni skupnosti Slovenije za poklice zdravstvenih in socialnih delavcev, za poklice v prometu in zvezah, za poklice prosvete in kulture: (pedagoge in andragoge, naravoslovce, družboslovce ter umetnike), za poklice administracije: (pravnike, administratorje, organizatorje in sorodne) in za ostale poklice: (steklarji, tapetniki, delavci osebnih storitev, varnostni poklici, komunalni poklici, fotograf, gimnazijski maturant) 39.000 učencev in študentov.
16.	člen
Vrednost programov izobraževanja in usposabljanja za poklice, za katere združujemo sredstva po načelih solidarnosti, je po posameznih dejavnostih in letih:
cene 1975 v milijonih din
	1876	1977	1978	1979	1980	Skupaj
Srednje šole	757	762	830	905	1.102	4.356
Zavod za usposabljanje	15	. 16	16	18	19	84
Visoke šole	519,5	524	565	584	604	2.796,5
SKUPAJ	1.291,5	1.302	1.411	1.507	1.725	7.236,5
PROGRAM SKUPNIH NALOG
17.	člen
Program skupnih nalog v usmerjenem izobraževanju obsega tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanja celovitega sistema vzgoje in izobraževanja in ki prispevajo k njegovi hitrejši rasti ter kvalitetnejšemu razvoju.
Te naloge se opravijo v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z njihovim medsebojnim sporazumom.
18.	člen
Program skupnih nalog obsega 21 nalog, ki so razvrščene v štiri skupine.
A.	Skupne naloge, ki se uresničujejo s svobodno menjavo dela
1.	Raziskovalno delo na področju vzgoje in usmerjenega izobraževanja;
2.	Uvajanje projekta šolske TV;
3.	Strokovne naloge strokovnih služb izobraževalnih skupnosti.
B.	Naložbe
1.	Naložbe, za katere je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije že sprejela obveznosti:
—	poravnava finančnih obveznosti v zvezi z že zgrajenimi projekti Ekonomske fakultete v Ljubljani, Visoke ekonomsko komercialne šole, Biotehniške fakultete in Višje pomorske šole Piran,
—	izgradnja in dograditev objektov, ki so v gradnji: Šolski center Tolmin, tehniški šolski center Celje,
I.	faza Centra poklicnih šol M. Sobota, Lesarski šolski center N. Gorica, Pedagoška akademija Maribor in Knafljev dom na Dunaju.
Nove naložbe:
2.	izgradnja Pedagoškega centra in učni prostori za pouk splošne ljudske obrambe v'Ljubljani,
3.	izgradnja univerzitetne knjižnice v Mariboru,
4.	izgradnja tretjega zavoda za težje duševno prizadeto mladino,
5.	sofinanciranje izgradnje Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki v letih 1977 in 1978,
6.	sofinanciranje izgradnje, adaptacij in rekonstrukcij centrov usmerjenega izobraževanja v družbenopolitičnih skupnostih predvsem na nerazvitih območjih in v posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu z mrežo centrov usmerjenega izobraževanja in pod kriteriji dogovorjenimi v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije,
7.	adaptacija in priprava 260 učilnic za tehnični pouk, za pouk fizike* biologije, kemije, obrambe in zaščite ali za druge predmete, ki zahtevajo posebne učilnice, v skladu s kriteriji sprejetimi v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije,
8.	izgradnja II. faze učnih prostorov Visoke tehnične šole v Mariboru v letih 1979 in 1980,
9.	izgradnja Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani v letih 1979 in 1980,
10.	razširitev računalniških zmogljivosti namenjenih pedagoškemu in znanstvenemu delu v visokem šolstvu.
C.	Druge skupne naloge
1.	kadrovske štipendije za organizacije združenega dela v usmerjenem izobraževanju,
2.	zdravstveno varstvo študentov in nezgodno zavarovanje učencev pri praktičnem pouku,
3.	regresiranje vsakodnevnih prevozov in poučnih ekskurzij,
4.	žagarjeve nagrade, priznanja najboljšim srednješolcem, Društva, ki izvajajo del izobraževalnih programov,
5.	sofinanciranje mladinskega tiska,
6.	stroški plačilnega prometa.
D.	Nove skupne naloge:
1.	mednarodna dejavnost.
19.	člen
Program skupnih nalog velja po nalogah in letih	cene 1975 v milijon din
A.	Program skupnih nalog, ki se uresničujejo s svobodno menjavo dela
1.	Razvojno in raziskovalno ddo
2.	Uvajanje projekta šolske TV
3.	Strokovne službe in samoupravni organi
B.	Naložbe
1.	Zc sprejete investicijske obveznosti
— Poravnava finančne obveznosti v zvezi z že zgrajenimi objekti (odplačilo kreditov) Ekonomske fakultete, Visoke ekonomsko komercialne šole, Biotehnične fakultete in Višje pomorske šole Piran
1976	1977	1978	1979	1980	Skupaj
13,3	IT,2	26,0	31,2	36,0	123,7
5,8	.	5,8	9,0	11,0	13,0	44,6
—	—	4,8	7,2	9,0	21,0
7,5	11,4	12,2	13,0	14,0	58,1
93,0	21,0	166,2	306,P	401,2	1.058,2
	25,5	25,5	22,0	14,0	85,0
					
1976	1977	1978	1979	1980	Skupaj
— Izgradnja in dograditev objektov, ki so v gradnji: ŠC Tolmin, Tehniški ŠC Celje, I. faza Centra poklicnih šol M. Sobota, Lesarski SC N. Gorica, Pedago-
Ška akademija Maribor in Knafljev dom na Dunaju	90,0	55,5	18,7	4,3		168,5
Nove naložbe:	. 2. Pedagoški center in izgradnja prostorov za pouk splošnega ljudskega odpora v Ljubljani			60,0	60,0		120,0
3. Izgradnja univerzitetne knjižnice v Mariboru	—	—	—	—	60,1	60,1
4. Tretji zavod za težje duševno prizadeto mladino	—	—	—	12,0	12,0	24,0
5. Center slepih in slabovidnih	—	10,0	10,0	—	—	20,0
6. Izgradnje centrov, adaptacije in rekonstrukcije usmerjenega izobraževanja v družbenopolitičnih skupnostih in posebnih izobraževalnih skupnostih			25,0	110,6	217,2	352,8
7. Adaptacija in priprava 260 specialnih učilnic	—	—	15,0	15,0	15,0	45,0
8. Izgradnja II. faze Visoke tehniške šole v Mariboru				33,3	33,4	66,7
9. Izgradnja centralne tehniške knjižnice	—	—	—	37,6	37,5	75,1
10. Razširitev računalniških zmogljivosti	3		Z	12	12	12	39,0
C. Druge skupne naloge:	100,2	115,0	124,4	136,3	147,6	623,5
1. Kadrovske štipendije	31	29,7	30.5	31,5	32,4	155,1
2. Zdravstveno varstvo	7	9,3	10,2	11,3	12,4	50,2
3. Regresiranje prevozov	37,0	45,3	49,8	54,8	60,3	247,2
4. Nagrade in društva	3.5	3,5	3.6	3,7	3,8	18,1
5. Mladinski tisk	3,8	4,9	• 5.8	8,0	9,0	31,5
6. Plačilni promet	17,9	22,3	24,5	27,0	29,7	121,4
D. Nove skupne naloge:	—	2,5	2,9	3,2	3,4	12,0
1. Mednarodna dejavnost	—	2,5	2,9	3,2	3,4	12,0
SKUPAJ	206.5	225,7	319,5	, 477,5	588,2	1.817,4
20. člen					
Sredstva za izvedbo programov po tem sporazumu znašajo			cene	1975 v milijon din	
1976	1977	1978	1979	1980	Skupaj
Programi usposabljanja in izobraževanja za poklice	1,291,5 Program skupnih nalog	206,5	1.302 225,7	1.411 319,5	1.507 477,5	1.725 588,2	7.236,5 1.817,4
SKUPAJ	1.498	1.527,7	1.730,5	1.984,5	2.313,2	9.053,9
Sredstva za izvedbo programov v tekočih cenah znašajo za leto 1977
v milijonih din
za programe izobraževanja in usposabljanja za poklic	1.532,8
za program skupnih nalog	262,2
Skupaj vsi programi	1.795,0
Posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije se letno sporazumejo o delitvi nalog in sredstev za izvedbo programov.
21.	člen
Obseg združevanja sredstev za programe v drugem polletju 1977 je ugotovljen tako, da so od sredstev izračunanih po standardih in normativih sprejetih v skladu s 5. in 6. členom tega sporazuma odšteta realizirana srerdstva od 1. 1. 1977 do 31. 6. 1977 in prištet primanjkljaj iz leta 1976.
1.	Programi po standardih in normativih	1.795
2.	Doseženo v I. polletju	— 956
3.	Primanjkljaj leta 1976	+ 134
4.	Sredstva, ki jih je potrebno združiti v
obdobju od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977	973
Znesek iz 4. točke prejšnjega odstavka bomo združevali tako, da bomo udeleženci plačevali prispevke po stopnji 11,5 %i od korigirane davčne osnove.
Sredstva za 1. točko 2. odstavka v višini 1.795 milijonov din in preostanek primanjkljaja, v višini
4,000.000 din, ki ni pokrit iz priliva po 2. točki tega odstavka, pomenijo za vse leto združevanje po povprečni letni stopnji 10,6 "/c od korigirane davčne osno-
ve. Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in za naslednje leto bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom.
IZVAJANJE SPORAZUMA
22.	člen
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti sprejemajo letne programe uresničevanja tega sporazuma, najmanj enkrat letno pa morajo analizirati njegovo uresničevanje in o tem obveščati udeležence.
23.	člen
Ce se izkaže, da iz objektivnih razlogov ni mogoče uresničiti bistvenih planskih nalog in da teh vzrokov ne morejo odpraviti skupščine v okviru svojih pooblastil, je potrebno obvestiti udeležence in Skupščino SR Slovenije ter začeti postopek za spremembo sporazuma.
Šteje se, da se naloge ne izvajajo, če:
1.	se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti,
2.	ni mogoče zagotoviti realizacije kalkulativnih elementov cen v dogovorjeni višini,
3.	če so bistveno kršena določila pogodb o izvajanju glede kakovosti storitev in njihovega obsega in če niso doseženi standardi.
24.	člen
Vrednost kalkulativnih elementov cen po enotah storitev sprejme skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije za naslednje leto ob zaključku vsakega poslovnega leta.
25.	člen
Obveznost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, ki so kot uporabniki združeni v posebnih izobraževalnih skupnostih ali Izobraževalni skupnosti Slovenije, glede vplačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko j c dosežen planirani letni priliv sredstev in je obenem opravljen tudi letni program v predvidenem obsegu in kvaliteti.
26.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravljajo organi za samoupravni nadzor posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Organi iz prejšnjega odstavka spremljajo zlasti:
—	skladnost planov izobraževalnih skupnosti z določbami tega sporazuma,
—	uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog,
—	spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela,
—	združevanje, usmerjanje in poraba sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog.
Organi iz prvega odstavka tega člena sodelujejo med seboj in lahko sprejemajo tudi skupne ugotovitve.
Organi iz prvega odstavka tega člena sporočajo svoje ugotovitve, stališča in predloge skupščinam in drugim organom, kot to določa samoupravni splošni akt skupnosti, katerih organ so.
27.	člen
Ta sporazum sprejemajo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, udeleženkah samoupravnega sporazumevanja, na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi.
Sklep o sprejetju tega sporazuma pošlje udeleženka občinski izobraževalni skupnosti, na katere območju ima sedež.
Občinske izobraževalne skupnosti pošljejo te sporazume Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
28.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj dve tretjini delavcev udeleženk sporazumevanja.
Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SRS skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
1022.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 20. julija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1977	»
I
Finančni načrt Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1977 temelji na predvidenih prihodkih v skupnem znesku 1,866.169 dinarjev in določa odhodke v enakem skupnem znesku.
Predvidene prihodke po virih in njihovo razporeditev na odhodke po glavnih namenih vsebuje bilance finančnega načrta, ki je sestavni del tega sklepa.
n
Prihodki in odhodki se realizirajo v skladu z določbami:
—	samoupravnega sporazuma o osnovah pisna vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980,
—	samoupravnih sporazumov o osnovah planov občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980,
—	samoupravnega sporazuma o razmejitvi planskih nalog in sredstev za izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v letu 1977,
—	samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju 1976—1980 in
—	drugih samoupravnih splošnih aktov Izobraževalne skupnosti Slovenije.
III
Sredstev, predvidenih za izvedbo posameznega programa, ni mogoče porabiti za izvajanje drugih programov.
Nerazporejena sredstva lahko izvršni odbor razporeja za namene, ki so v skladu z nalogami Izobraževalne skupnosti Slovenije, do zneska 100.000 dinarjev v posameznem primeru.
IV
Ce bo realizacija prihodkov v posameznih mesecih zaostajala za predvidenim, lahko izvršni odbor skupščine začasno uporabi sredstva rezerve in najema premostitvena posojila. Če niti s temi ukrepi ne bi bilo mogoče zagotoviti sredstev za izplačilo predujmov vzgojno izobraževalnim organizacijam združenega dela v pogodbeni višini bo izvršni odbor začasno zmanjšal vse predujme v enaki meri in o tem obvestil skupščino.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Predsednik
skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Franc Braniselj 1. r.
1023.
Na temelju 19. in 20. člena statuta Raziskovalne skupnosti Slovenije in na temelju 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 sprejema skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije
SKLEP
e začetku veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980
1.	člen
Skupščina na temelju podatkov, zbranih od občinskih skupščin in občinskih raziskovalnih skupnosti ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 pričel veljati, ker je k njemu pristopilo več kot dve tretjini upravičenih podpisnikov.
2.	člen
Ta sklep in samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976 do 1980 se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Aleksandra Komhauser 1. r.
1024.
Z namenom, da bi v procesu nadaljnjega podružb-Ijanja oblikovanja in uresničevanja raziskovalne politike uveljavili ustavno vlogo in položaj delavcev in opredelili izhodišča za usmerjanje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ter na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980
1.	člen
Ta samoupravni sporazum ureja načine realizacije družbenega dogovora o temeljih aačrta SR Slovenije, kolikor opredeljuje raziskovalno dejavnost, ter obveznosti posameznih udeležencev, predvsem pa:
—	cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v tem obdobju in skupne obveznosti za njihovo realizacijo;
—	sestavine in obseg skupnega raziskovalnega programa ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog;
—	pogoje in merila, na katerih bo v navedenem obdobju temeljila svobodna menjava dela na področju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji;
—	materialne obveznosti udeležencev za izvedbo skupnega raziskovalnega programa;
—	dolžnosti in pristojnosti skupščin SIS na področju raziskovalne dejavnosti v zvezi z vsebino in načinom izvajanja tega sporazuma.
I.	OBSEG IN USMERITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI
2.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo večali delež znanja v strukturi dela in s tem uveljavljali raziskovalne dejavnosti kot:	j
—	pogoj za samoupravni družbeni razvoj, humanizacijo odnosov in osvobajanje človeka v samoupravni socialistični družbi;
—	neposredno proizvajalno silo in pomemben dejavnik pri razvoju upravljanja;
—	integralni del slovenske nacionalne kulture in ustvarjalnih naporov vseh delovnih ljudi;
—	obliko sodelovanja in povezovanja z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije;
'— način vključevanja in uveljavljanja v mednarodni delitvi dela.
Zato bomo vsak na svojem področju in v medsebojnem sodelovanju soustvarjali temu primerne programe za raziskovalno dejavnost ter pogoje in ustrezno družbeno ozračje za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Udeleženci upoštevamo vključenost raziskovalne dejavnosti kot enega bistvenih razvojnih dejavnikov v združeno delo in potrebo po novem znanju in njegovi uporabi, opredeljene v razvojnih načrtih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, zato se zavezujemo, da bomo usklajevali, medsebojno povezovali in dopolnjevali raziskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo.
4.	člen
V iskanju možnosti za nadaljnji družbeni razvoj SR Slovenije in v njegovem usmerjanju bomo ugotavljali celovito, družbeno ceno uvoza tujega znanja. V prizadevanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali prednost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Podpisniki se obvezujemo, da bomo raziskovalno dejavnost kot bistveni pogoj za naš dolgoročni razvoj usmerjali tako, da bo s svojimi rezultati neposredno prispevala k uresničevanju plana razvoja SR Slovenije, zlasti:
—	k uveljavljanju socialističnega samoupravljanja;
—	k stabilnejšemu, dinamičnemu in učinkovitemu gospodarskemu razvoju predvsem skozi večjo storil-
nost na vseh področjih dela in razvoju kvalitativnih elementov gospodarjenja, izraženih v boljši organizaciji in večji udeležbi znanja v izdelkih in tehnoloških postopkih in procesih;
—	k hitrejšemu in doslednejšemu usklajevanju razvoja posameznih področij in k zagotavljanju surovinskega, prometnega, živilskega, ekološkega in drugih ravnovesij v nadaljnjem razvoju, kar naj zagotovi skladnejši družbeni razvoj SR Slovenije v celoti;
—	k zagotavljanju zdravih pogojev za delo in življenje ljudi in ohranitev naravnih virov;
—	h krepitvi varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe.
Usmerjanje dejavnosti k tem ciljem bomo zagotovili z načrtovanjem in ustreznimi sistemi spodbujanja, izbire, organiziranja, financiranja in kreditiranja raziskovalnih projektov v delovnih organizacijah ter v raziskovalnih skupnostih.
5.	člen
Podpisniki sporazuma se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi zagotavljali materialno podlago in druge potrebne elemente (kadre, opremo, programe) za uresničitev načrtovanega programa raziskovalne dejavnosti in prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso.
Sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa se bodo oblikovala, v pretežnem delu, v okviru materialnih stroškov proizvodnje, sredstva za opremo in kadre pa iz amortizacije nematerialnih sredstev. Ta sredstva bodo uporabljena neposredno za raziskovalno delo v delovnih organizacijah, v okviru lastnih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila ra-zjskav v drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno ali v okviru menjave dela v občinski in področni raziskovalni skupnosti.
Sredstva za skupni raziskovalni program zagotavljajo TOZD iz svojega dohodka in jih v skladu z zakonom po enotni prispevni stopnji združujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije.
6.	člen
Obseg vlaganj v raziskovalne procese je na posameznih področjih dela različen in odvisen od potreb področja po novem znanju ter od mesta in vloge tega področja v razvojnih prizadevanjih slovenske družbe v celoti ali posamezne regije. Potrebe po raziskovalnih • rezultatih bodo v sedanji strukturi slovenskega gospodarstva ter na podlagi prednostnih opredelitev v petletnem razvojnem načrtu zahtevale naslednjo višino vlaganj v raziskovalno dejavnost na posameznem delovnem področju:
•/. od DP
Kar znaša za petletno obdobje približno mio
iz industrije in rudarstva	2,01	3846
iz kmetijstva	1,65	393
iz gozdarstva	1,30	49
iz gradbeništva	1,40	786
iz prometa	1,52	468
iz trgovine	1,11	877
iz gostinstva in turizma	0,80	93
iz obrti	0,70	122
iz družb, dejav. in uprave	1,50	1061
iz drugih dejavnosti	1,50	25
povprečje 1,59	skupaj (po cenah	7725 1975)
7.	člen
Načelo zasnavljanja razvojnih načrtov na rezultatih raziskovalne dejavnosti zahteva, da v pridobivanju ustreznih rezultatov vlagamo tako v okviru material« nih stroškov kot iz sredstev za preprosto in razširjeno reprodukcijo, zlasti pa kot vsakokrat posebej dogovorjeni delež investicij, ki so predvidene za naslednje obdobje. Določitev obsega teh investicij na glavnih razvojnih področjih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 omogoča, da hkrati predvidimo nujno potrebna vlaganja v raziskovalne procese, ki naj zagotove ustrezno družbeno oceno in izbiro predvidenih ter kasneje učinkovitost realiziranih investicij.
8.	člen
V želji, da' bi zagotovili neposredno usmerjanje raziskovalne dejavnosti na ključne potrebe delovnih področij, bomo v vseh samoupravnih sporazumih o temeljih načrtovanja oziroma v razvojnih načrtih teh področij, kakor tudi v načrtih razvoja TOZD opredelili potrebo po raziskavah in raziskovalnih rezultatih, osnove za usmerjanje teh raziskav ali raziskovalne projekte in predvideni obseg vlaganj v raziskovalno dejavnost. Ta vlaganja bodo v posameznih letih načrtovanega petletnega obdobja v skladu z opredelitvami v srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije dosegla naslednja razmerja od družbenega proizvoda:
1976	— 1,18 "/o ali 1019 mio din po cenah 1975
1977	— 1,34°/« ali 1227 mio din po cenah 1975
1978	— 1,53 °/o ali 1487 mio din po cenah 1975
1979	— 1,75 °/o ali 1804 mio din po cenah 1975
1980	— 2,00 %> ali 2188 mio din po cenah 1975
oziroma
v povprečju 1,59 "/o predvidenega družbenega proizvoda za celotno obdobje 1976-80, izračunano na podlagi stalnih cen iz leta 1975.
9.	člen
Sredstva za vlaganja v raziskovalne procese, opredeljena v 6. in 8. členu tega sporazuma, bomo združevali skladno s programi za uresničevanje skupnih nalog na podlagi pogodb in samoupravnih sporazumov v okviru sestavljenih organizacij združenega dela, njihovih asociacij, bančnih zavodov ter v občinskih in področnih raziskovalnih skupnostih, v Raziskovalni skupnosti Slovenije pa v skladu z določili drugega poglavja tega sporazuma.
II.	SKUPNI RAZISKOVALNI PROGRAM
10.	člen
Skupni raziskovalni program obsega predvsem tiste raziskave, ki imajo splošni družbeni pomen in ki jih je treba zastaviti in opredeliti na republiški ravni ter raziskave, ki so namenjene inovacijam v znanosti in izhajajo iz potrebe znanosti kot elementa nacionalne kulture in samobitnosti.
Njegov najpomembnejši del predstavlja financiranje, sofinanciranje in kreditiranje raziskav usmer-. jenih k:
1.	razvoju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega samoupravnega sistema na marksističnih izhodiščih; za obvladovanje in usmerjanje družbeno ekonomskih odnosov v socialistični družbi;
2.	racionalnem obvladovanju prostora kot enem najpomembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe, posebej glede na problem zdravega okolja in na upoštevanje naravnih ravnovesij;
3.	zagotavljanje energetskih in surovinskih virov za nemoten gospodarski razvoj in racionalnejši porabi teh virov;
4.	hitrejšemu razvijanju novih proizvodov in proizvodnih procesov, predvsem:
a)	razvoju sodobnih transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v SR Sloveniji, ki imajo za cilj skladnejši družbeni razvoj in boljše gospodarske učinke;
b)	razvoju tistih industrijskih proizvodov, proizvodnih tehnologij in reprodukcijskega materiala, ki ustrezajo našim dejanskim potrebam in možnostim našega razvoja ter vključevanja v mednarodno menjavo;
c)	povečanju proizvodnje zdrave in kakovostne hrane;
d)	izboljšanju proizvodne organizacije ter uvajanju avtomatizacije;
5.	preobrazbi vzgoje in izobraževanja, dvigu strokovne in samoupravne ravni delavcev v združenem delu in racionalizaciji zaposlovanja;
6.	smotrnejšemu in intenzivnejšemu razvoju znanosti kot elementa nacionalne samobitnosti in kulturne ter gospodarske neodvisnosti;
7.	hitrejšemu razvoju medicinske znanosti, učinkovitosti dela na področju zdravstva in socialnega varstva ter zagotavljanju zdravstveno ustreznih pogojev dela in življenja nasploh;
8.	smotrnejšemu in bolj poglobljenemu razvoju humanističnih in zgodovinskih strok s posebnim poudarkom na problematiki nacionalne kulture in zgodovine.
V	posameznih letih načrtovanega obdobja bodo imele prednost tiste raziskave, ki bodo v večji meri zagotavljale uresničevanje splošnih razvojnih ciljev slovenske družbe. Programi in sredstva za njihovo uresničevanje bodo usklajeni z raziskovalnimi programi drugih delovnih organizacij in interesnih skupnosti in bodo dopolnjevali sredstva, ki jih le-te v skladu s svojimi obveznostmi in družbenoekonomsko odgovornostjo namenjajo za razvoj svojega področja.
11.	Člen
V	vsakoletnih programih dela, ki jih bo oblikovala Raziskovalna skupnost Slovenije v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi ter uporabniki, bodo opredeljeni tudi pogoji za učinkovito uresničevanje dogovorjenih nalog. Med njimi so najpomembnejše:
1.	izpolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja kadrov po diplomi za ustvarjanje, prenos in uporabo dosežkov raziskovalnega dela, posebej za potrebe razvoja in neposredne proizvodnje;
2.	zagotavljanje sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav;
3.	zagotavljanje aktivnega vključevanja v mednarodno znanstveno dogajanje;
4.	sistematično uvajanje raziskav o dogajanju v raziskovalni dejavnosti ter o njenem mestu in vlogi v naši družbi;
5.	pospeševanje raziskav, ki so nujno potrebne za celovit in stalen razvoj raziskovalne dejavnosti same;
6.	razvoj, stabilizacija in večja obvladljivost celotnega sistema raziskovalne dejavnosti;
7.	izpopolnjevanje dokumentacijsko-informacij-skega sistema;
8.	organiziranje in izpopolnjevanje služb za svetovanje pri iskanju, uporabi in prenosu znanja in teh-
nologije ter pri sprejemanju investicijskih in drugih poslovnih in razvojnih odločitev;
9.	zagotavljanje prostorskega in drugih infrastrukturnih pogojev za uspešno raziskovalno delo.
12.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije si bo v obdobju uresničevanja načrta še posebej prizadevala za še načrtnejše in stabilnejše delovanje raziskovalnih zmogljivosti, ki so potrebne za Izvajanje skupnega programa.
V skladu z rastjo deleža sredstev za raziskave v neposredni menjavi dela morajo dobiti v združenih sredstvih potrebno prednost raziskave, ki so pomembne za narodno kulturo in zgodovino ter raziskave, ki so potrebne zn smotrn razvoj raziskovalne dejavnosti same.
13.	člen
Pri uresničevanju nalog solidarnosti bomo v skupnem raziskovalnem programu dali poseben poudarek skladnejšemu regionalnemu razvoju SR Slovenije in s tem hitrejšemu razvoju na manj razvitih in obmejnih območjih.
14.	člen
Finančna struktura skupnega raziskovalnega programa bo okvirno naslednja:
Programska usmeritev	v ,nl° dih
(|)o tv mi h ir,'5)
1.	financiranje raziskav	972
2.	kreditiranje raziskav	216
3.	vlaganja v izobraževanje raziskovalcev
(štipendije, soinvesticljc v domove, stažisti)	99
4.	vlaganja v raziskovalno infrastrukturo	315
od tega:
a)	vlaganja v znanstveno publicistiko	54
b)	vlaganja v znanstvena srečanja	18
c)	vlaganja v informatiko in dokumentac.	81
d)	vlaganja v specialno znanstveno opremo,
ki obratuje pod posebnim režimom	81
e)	kreditiranje investicij v raziskovalno opremo	6l
5.	vlaganja v stimulacijo in popularizacijo RD
(nagrade)	13
6.	investicijska vlaganja	54
7.	financiranje delovanja sistema raziskovalnih
skupnosti in vlaganje v program raziskav znanstvene sfere in politike	72
8.	ostalo	54
skupaj	1800
15.	člen
Vrednost skupnega raziskovalnega programa, za katerega bom<^ združevali sredstva v RSS in ki bo izdelan v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi na podlagi globalne razvojne usmeritve Slovenije, v 4. členu tega sporazuma postavljenih ciljev in letnih resolucij republiške skupščine o prednostih razvoja, ne sme presegati tretjine celotne vrednosti v raziskovalno dejavnost vloženih sredstev.
Z načrtovanimi ukrepi in gibanji v okvirih, navedenih v 6. in 8. členu tega sporazuma, bo relativna vrednost neposredne menjave naraščala, skupnega programa pa upadala. V letu 1976 so sredstva za skupni program predstavljala dobrih 30 odst. vrednosti vseh v raziskovalno dejavnost vloženih sredstev, v prihodnje
pa naj bi se gibala vzporedno z gibanjem družbenega proizvoda, tako da bodo leta 1980 predstavljala manj kot 20 odst. vrednosti vseh sredstev.
Podpisniki se Zavezujemo, da bomo po enotni prispevni stopnji združevali potrebna sredstva za uresničevanje skupnega programa v naslednji višini:
Leto	•/o od vseh sredstev za RD v Sloveniji	•/• od DP	Vrednost v mio po cenah 1975
1976	31,1	0,37	316,6
1977	27,5	0,37	337,0
1978	24,1	0,37	358,7
1979	21,2	0,37	381,7
1980	18,6	0,37	406,0
	23,3	0,37	1800,0
	16. člen		
V obdobju do leta 1980 :		so okvirno predvidena na-	
slednja investicijska vlaganja (v cenah leta 1975):
do mio
1.	Adaptacija starih in graditev novih
prostorov SAZU	40
2.	Začetne investicije v graditev stavbe
Centralne tehniške knjižnice in knjižnice tehniške visoke šole v Mariboru	10
3.	Investicijske raziskave in začetne
investicije v raziskovalne objekte v prednostnih smereh	14
A Oštalo	2
Skupaj	66
17.	člen
Uresničevanje skupnega raziskovalnega programa v letu 1977 bo potekalo v skladu z načr'om družbenega razvoja SR Clovenije in v obsegu, ki je tam opredeljen. Skupno vrednost tega uresničevanja sestavljajo naslednje postavke:
mio din
1.	vrednost tekočega programa po cenah
1977	437,3
2.	primanjkljaj združenih sredstev za
program v letu	1976	64,2
3.	dodatna sredstva za posebne naloge
(posebno financiranje investicij za SAZU, sistemski prenos in ureditev mednarodnega sodelovanja itd.)	14.0
4.	skupaj	515,5
18.	člen •
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje programa v letu 1977, bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji 2.96 od spremenjene davčne osnove (16.477.9 mio din). Ta prispevna stopnja je veljavna za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12 1977. Morebitne razlike ki bi nastale zaradi nepredvidenih gibanj kongi->-•'> davčne osnove ali družbenega produkta v letu '977, bomo poračunavali najkasneje v opredelitvi združevanja sjedstev za leto 1978,
19.	člen
S prehodom na nov sistem financiranja bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva za uresničevanje skupnega: programa v naslednjem obsegu (po cenah iz leta 1975):
v letu 1978 358,7 mio
v letu 1979 381,7 mio
v letu 1980 406,0 mio
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo do 30. 11. 1977 opredelili način (osnovo in prispevno stopnjo) združevanja teh sredstev v posebnem dodatku k temu sporazumu.	'
20.	člen
Odgovornost za oblikovanje in izvajanje skupnega raziskovalnega programa v skladu z določili tega sporazuma prevzema Raziskovalna skupnost Slovenije. K realizaciji tega programa bo z letnim razpisom raziskovalnih projektov in prednostnih usmeritev vabila vse raziskovalne organizacije in raziskovalce.
Udeleženci smo se sporazumeli, da bomo naloge izvajalcev skupnega raziskovalnega programa določali s pogodbami med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in izvajalci.
21.	člen
Te pogodbe bodo vsebovale zlasti naslednje sestavine:
—	programske naloge, ki jih bo izvajalec opravljal;
—	obseg nalog in dinamiko njihovega izpolnjevanja;
—	cilj in kakovost opravljanja dogovorjenih nalog;
—	ceno posameznih storitev;
—	način poročanja o izpolnjevanju pogodbenih
nalog;	-*	f
—	nadzor nad izvajanjem vseh elemefttov pogodbe, vključno z načinom in namenskostjo porabe sredstev;
—	določbe o sankcijah za primer kršitve neizvr-šitve ali neustreznega izpolnjevanja pogodbe;
—	obveznosti izvajalcev glede prenosa dosežkov v
prakso.
Obvezni sestavni deli vsake pogodbe bodo veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije.
22.	člen
Podpisniki tega sporazuma zagotavljajo vsem delavcem v raziskovalni dejavnosti načeloma enake pogoje glede zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb, kot jih imajo drugi delavci v Sloveniji.
23.	Člen
Izvajanje tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo nadzoroval odbor za samoupravni nadzor iz 45 Člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Pri tem so naloge tega odbora naslednje:
—	da spremlja izvajanje skupnega raziskovalnega programa po vsebini, obsegu in kakovosti;
—	da preverja upoštevanje dogovorjenih tehničnih, delovnih in stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb z izvajalci;
—	da spremlja združevanje sredstev iz prispevkov po tem sporazumu;
—	da .poroča o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije ter po potrebi republiškemu komiteju za raziskovalno dejavnost In udeležencem tega sporazuma.
24.	člen
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.
25.	člen
Če se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov programa ne izvaja tako kot je določeno v tem sporazumu in v sk.-pih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, ter da skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in Skupščino SR Slovenije. Šteje se. da se programa ne izvaja tako kot je predvideno, kadar
1.	se ne izvaja dogovorjenega skupnega programa v predvidenem obsegu in kakovosti;
2.	nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina RSS predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali pa družbeno političnim skupnostim predlaga sprejetje ustreznih ukrepov.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Podpisovanje tega sporazuma poteka s’pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije s posebnim sklepom.
Ko je samoupravni sporazum sprejet, ga je treba objaviti v Uradnem listu SRS.
27.	člen
Podpisani sporazum je mogoče spremeniti samo po postopku, po katerem je sprejet. Predlog za spremembo ali dopolnitev predloži V obravnavo organ oziroma skupnost, ki začne postopek.
1025.
Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma O ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/75) in v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/76) ter z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 20/76) sklenejo občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene skupnosti) v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980
1.	člen
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveni ji. s tem samoupravnim sporazumom določajo kazalce za opredelitev enotnega programa zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: enotni program), način zagotavljanja
sredstev za njegovo uresničevanje, program dejavnosti, ki so skupnega in splošnega pomena za prebivalstvo SR Slovenije, in druge skupne usmeritve pri načrtovanju razvoja zdravstvenega varstva v občinah v srednjeročnem obdobju 1976—1980.
2.	člen
Zdravstvene skupnosti bodo zagotovile izvrševanje določb tega sporazuma z uresničevanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti ter s sprejemom in uresničevanjem drugih sporazumov in ukrepov. Pri tem bodo izhajale zlasti iz:
—	interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti temeljnih organizacij združenega dela:
—	pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela;
—	iz prednostnih nalog in ciljev, določenih v družbenih planih občine in republike.
I. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV
ENOTNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
3.	člen
Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov. Pri tem so te storitve in pravice takšnega pomena za delavce ter druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini. Kazalci za določitev enotnega programa in za njegovo vrednotenje na podlagi cen iz leta 1975 so sestavni del tega sporazuma (priloga I in priloga II), objavljeni v delegatskem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije št. 3.
Občinske zdravstvene skupnosti- bodo zagotovile tekočo rezervo za nepredvideno povečanje izdatkov pri uresničevanju enotnega programa.
4.	člen
Na podlagi kazalcev, določenih s tem sporazumom, bodo zdravstvene skupnosti zbrale za zagotovitev enotnega programa prebivalstvu SR Slovenije sredstva v višini (v milijonih dinarjev):
— leta 1976	2.342,1
— leta 1977	2.397,9.
— leta 1978	2.454,6
— leta 1979	*	2.517,1
— leta 1980	2.581,0
Skupaj 1976—1980:	12.292,7
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdrav-	
stveno varstvo po kraju stalnega prebivališča (domicilni princip) bodo zdravstvene skupnosti pri zbiranju sredstev za enotni program upoštevale tudi razliko med številom prebivalcev in zavarovanih oseb.
Skupna sredstva po 1. in	2. odstavku tega člena
znašajo:	
— leta 1976	2.590,4
— leta 1977	2.652,1
— leta 1978	2.714,8
— leta 1979	2.783,9
— leta 1980	2.854.6
Skupaj v letih 1976—1980	13.595,8
5.	člen
V samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti so delavci v organizacijah združenega dela odločili, da bodo v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva po enotnih prispevnih stopnjah (na bruto osebne dohodke):
—	leta	1976	4,59
—	leta	1977	4,56
—	leta	1978	4,51
—	leta	1979	4,49
—	leta	1980	4,45
Občinske zdravstvene skupnosti bodo zagotovile, da bodo kmetje in drugi delovni ljudje na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma prispevali ustrezen delež sredstev za uresničevanje enotnega progra-ma zdravstvenega varstva.
Občinske zdravstvene skupnosti bodo preračunale stopnje iz prvega odstavka tega člena na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. To velja tudi za prispevne stopnje po 9. členu tega sporazuma.
6.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti, ki s' sredstvi, zbranimi po enotnih merilih iz 5. člena tega sporazu-" ma, presežejo potrebna sredstva za uresničitev enotnega programa na svojem območju, združujejo presežna sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarnostno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva.
Zdravstvene skupnosti soglašajo, da sc solidarnostna sredstva, združena v Zdravstveni skupnosti Slovenije, namenijo občinskim zdravstvenim skupnostim, ki z zbranimi sredstvi po enotnih merilih iz 5. člena . tega sporazuma ne morejo zagotoviti izpolnitve enotnega programa (priloga IV), objavljena v delegatskem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije št. 3).
Obveznost za združevanje oziroma upravičenost / do prejemanja po prejšnjih odstavkih tega člena nastopi, ko gre za zneske, ki so za 5 °/o večji ali manjši ud vrednosti enotnega programa občinske zdravstvene skupnosti.
Če se ugotovi, da je zdravstvena skupnost zaradi napačnih podatkov prispevala za solidarnost v republiki premalo ali preveč sredstev ali pa je iz solidarnostnih sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije prejela . premalo ali preveč sredstev, se razlika poračuna.
II.	DOLOČITEV SKUPNIH NALOG IN NJIHOVO URESNIČEVANJE
7.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih, bodo uresničevali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena (v nadaljnjem besedilu: skupni program) v Zdravstveni skupnosti Slovenije po načelu vzajemnosti. Te naloge
2.	Sofinanciranje naložb v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih v višini 50 % predračunske vrednosti investicije.
3.	Izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva, in sicer za:
—	plačilo stroškov zdravljenja gmotno nepreskrbljenih tujih državljanov ter oseb neznanega prebivališča;
—	sofinanciranje dogovorjenega programa Zavoda za socialno medicino in higieno SR Slovenije na podlagi sporazuma o izvajanju svobodne menjave dela;
—	financiranje zdravstvene dejavnosti za potrebe splošne ljudske obrambe oziroma splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in sicer na podlagi posebnih programov;
—	sofinanciranje ustreznih programov republiških zdravstvenih organizacij, družbenih organizacij ter strokovnih in humanitarnih društev.
4.	Sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog.
5.	Obveznosti, ki sledijo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij, mladinski periodični tisk, itd.).
6.	Zagotavljanje sredstev za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost zdravstvene skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb.
7.	Sredstva za delovanje organov Zdravstvene skupnosti Slovenije in njene strokovne službe.
8.	člen
Vrednost celotnega skupnega programa iz 7. člena tega sporazuma znaša (v milijonih dinarjev) za:
—	leta	1976	171,5
—	leta	1977	148,2
—	leta	1978	150,6
—	leta	1979	116,3
—	leta	1980	98,8
Skupaj	685,4
Konkretna opredelitev posameznih dejavnosti skupnega programa ter njihova vrednost je sestavni del tega sporazuma (priloga III).
9.	člen
V samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti so delavci v združenem delu odločili, da bodo občinske zdravstvene skupnosti združevale sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za naloge skupnega pomena iz 8. člena tega sporazuma. Za ta namen bodo občinske zdravstvene skupnosti zbirale sredstva po enotnih prispevnih stopnjah:
—	leta 1976
—	leta 1977
—	leta 1978
—	leta 1979
—	leta 1980
0,46
0,34
0,33
0,25
0,20
1. Dokončanje izgradnje predkliničnih inštitutov medicinske fakultete v Ljubljani, prve faze »TRT« objekta onkološkega inštituta v Ljubljani in Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov.
10.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo v Zdravstveni skupnosti Slovenije združevale sredstva za nepredvidene rizike (iz 6. točke prvega odstavka 7. čle-
na tega sporazuma), in sicer po stopnji 0,125 od skupnega ugotovljenega dohodka zdravstvenih skupnosti.
- Zdravstvene skupnosti bodo obračunavale in združevale sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena, dokler vsota združenih sredstev ne bo znašala 5 •Vo poprečnih mesečnih izdatkov zdravstvenih skupnosti za zdravstveno varstvo v preteklem letu; neporabljena sredstva se prenesejo v naslednje leto.
Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v občinskih zdravstvenih skupnostih. Te jih v ustreznem znesku nakažejo zdravstveni skupnosti Slovenije, ko so izpolnjeni pogoji iz 15. člena tega sporazuma.
11.	člen
Vrednost zneskov za enotni in skupni program iz tega sporazuma je zagotovljena na podlagi cen iz leta 1975.
Zdravstvene skupnosti bodo ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladile zneske za programe iz prejšnjega odstavka tega člena z gospodarskimi gibanji in tako preračunale nominalne zneske po cenah iz leta 1975 na cene za naslednje koledarsko leto. Pri tem bodo upoštevale:
—	doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v SR Sloveniji in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa;
—	materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini iz meseca decembra preteklega leta:
—	cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa.
Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije združenega dela določijo s sporazumom o izvajanju svobodne menjave dela pogoje za morebitno spremembo cen zdravstvenih storitev med letom zaradi povečanja cen materialnih stroškov, na katere zdravstvena organizacija ni mogla vplivati.
12.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo na svojem območju spremljale gospodarske in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje. Upoštevajoč ta gibanja, bodo zdravstvene skupnosti preverjale obveznost oziroma upravičenost posameznih skupnosti do združevanja sredstev za solidarnostne naloge in skupni program oziroma upravičenost občinskih zdravstvenih skupnosti do prejemanja solidarnostnih sredstev.
13.	člen
. Občinske zdravstvene skupnosti, ki z lastnimi dohodki ne morejo zagotoviti uresničevanja enotnega programa, prejmejo solidarnostna sredstva pod pogojem, da:
—	porabijo solidarnostna sredstva izključno za izvedbo dogovorjenega enotnega programa;
—	skrbijo za racionalno porabo solidarnostnih sredstev in za smotrn razvoj zdravstvenega varstva v občini;
—	zagotovijo normalni dotok dohodkov za enotni in skupni program na svojem območju.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena preverja komisija za solidarnostna sredstva skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije.
14.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo solidarnostna sredstva po merilih iz 5. in 9. člena tega sporazuma nakazovale Zdravstveni skupnosti Slovenije vsak mesec najpozneje do 15.
Zdravstvena skupnost Slovenije bo nakazovala solidarnostna sredstva občinskim zdravstvenim skupnostim iz drugega odstavka 6. člena tega sporazuma vsak mesec do 25., upravičencem iz 7. člena pa v rokih, ki bodo določeni s sporazumi o izvajanju svobodne menjave dela.
Obveznost iz prejšnjih odstavkov preneha, ko je dosežen planirani znesek za enotni ali skupni program.
15.	člen
Posamezna zdravstvena skupnost je upravičena do dela združenih sredstev za nepredvidene rizike v primeru večje elementarne nesreče, epidemije nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb, če:
1.	so se zaradi tega stroški zdravstvenega varstva toliko povečali, da je bistveno ogroženo uresničevanje enotnega programa;
2.	ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev iz združenih rezervnih sredstev v občini.
Upravičenost iz prvega odstavka tega člena preverja komisija za solidarnostna sredstva skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, o dodelitvi sredstev pa sklepa skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
III.	DRUGE SKUPNE USMERITVE
16.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skupnosti, so se odločili, da se bodo skladno s svojimi možnostmi in interesi sporazumevali tudi o dodatnem programu zdravstvenega varstva in si pri tem z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti v oblini in regiji:
—	najprej zagotavljali uresničevanje zakonsko do-
ločenih pravic iz zdravstvenega zavarovanja (nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni, pogrebnine in posmrtnine);	,
—	nato pa se sporazumevali o zagotavljanju drugih oblik zdravstvenega varstva in dejavnosti.
' 17. člen
Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu zdravstvenega varstva bodo skupnosti v letu 1977 in po potrebi .tudi v naslednjih letih določile v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustijo ali jih financirajo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničile. Pri tem bodo najprej ustavile ali skrčile obseg investicijskih vlaganj, nato pa skrčile ali zaostrile merila za uveljavljanje pravic do:
—	nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje;
—	neobvezna cepljenja;
—	reševalnih prevozov;
—	zdravil;
—	snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del;
—	specialistična zdravljenja;
—	drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva.
Zdravstvene skupnosti bodo s samoupravnim sporazumom določile pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bodo zagotavljale uporabnikom.
18.	člen
V mejah dogovorjenih sredstev bodo občinske zdravstvene skupnosti sklepale sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo prebivalstvu občine. S temi sredstvi se zagotavlja tudi uresničevanje drugih dejavnosti in pravic po enotnem in dodatnem programu, za katere se sporazumejo delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti.
Za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno kot tudi za dogovorjeni skupni program občin v regiji združujejo občinske zdravstvene skupnosti ustrezna sredstva v regionalni zdravstveni skupnosti. S temi sredstvi zagotavljajo prek sporazumov o izvajanju svobodne menjave dela, sklenjenih z zdravstvenimi organizacijami v regiji ali izven nje, prebivalstvu na svojem območju ustrezne oblike zdravstvenega varstva. S tako združenimi sredstvi uresničujejo občinske zdravstvene skupnosti v regionalni zdravstveni skupnosti tudi dogovorjeni skupni program občinskih skupnosti v regiji.
Občinske zdravstvene skupnosti bodo združevale v Zdravstveni skupnosti Slovenije sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali superspecialističnlh zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije, ko bo sklenjen samoupravni sporazum o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji in opredeljen pojem ter določen obseg vrhunskih oziroma kliničnih storitev.	i
19.	člen
Zdravstvene skupnosti sc bodo v sporazumih o izvajanju svobodne menjave dela sporazumevale z zdravstvenimi organizacijami le o opravljanju tistih zdravstvenih storitev, za katere izpolnjujejo izvajalci zahtevane kadrovsko-Tcvalifikacij ske, tehnične in materialne pogoje, upoštevaje tudi nomenklaturo in kodeks zdravstvenih storitev ter določbe sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela.
20.	Člen
Zdravstvene skupnosti bodo s posebnim samoupravnim splošnim aktom določile enoten sistem samoupravnega in strokovnega nadzorstva nad uresničevanjem svobodne menjave dela. IV.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Skupščine zdravstvenih skupnosti bodo ob periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirale vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejele oziroma predlagale udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe.
22.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo pri preračunavanju enotnega in skupnega programa za leto 1976 upoštevale izvršeno valorizacijo.
Solidarnostna sredstva, ki so po občinah navedena za L 1977 v prilogi IV, so štejejo kot akontacija, ta sc poračuna, ko bodo uvedene nove osnove in merila za prispevke za zdravstveno varstvo.
23.	člen
Vrednost enotnega in skupnega programa iz tega sporazuma se za leto 1977 izračuna po 11. členu tega sporazuma na podlagi podatkov o gospodarskih gibanjih v letu 1976.
24.	člen
Za avtentično razlago tega Sporazuma je pristojna skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
25.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme tri četrtine občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Št. 15-12-3-77
Datum, dne 30. junija 1977.
Samoupravni sporazum so sprejele skupščine zdravstvenih skupnosti občin:
Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Žalec, Brežice, Sevnica, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Koper, Izola, II. Bistrica, Piran, Postojna, Sežana, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Trbovlje, Logatec, Vrhnika, Zagorje, Idrija, Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona, Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje
1026.
Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/1976) in 2. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/75) sklenejo občinske zdravstvene skupnosti SR Slovenije v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o skupnih osnovali in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji
X. člen
Upoštevajoč usmeritve iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1976—1980, opredelijo občinske zdravstvene skupnosti s tem sporazumom skupne osnove in merila ter druge pogoje; na podlagi katerih se ovrednoti opravljeno družbeno potrebno delo delavcev v zdravstvu z namenom uresničevanja njihovega enakega družbenoekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem delu po načelih svobodne menjave dela.
2.	člen
Okvirne skupne osnove in merila za ovrednotenje dela delavcev v zdravstvu so:
1.	kadrovski normativi, ki .opredeljujejo sestav delovne ekipe po zahtevani izobrazbi, po številu prebivalstva oziroma populacije na ekipo oziroma na posameznega zdravstvenega delavca;
2.	delovni oziroma časovni normativi, izraženi v relativnih enotah dela F oz. K (faktorski normativ), ki predstavlja delovno obvezo ekipe ali posameznega zdravstvenega delavca;
3.	' normativ posteljnega fonda v bolnišnicah, ki pomeni zgornje možno število bolniških postelj na 1000 prebivalcev;
4.	standardi hospitalizacije, ki pomenijo število sprejetih na posamezni oddelek bolnišnice v enem letu, preračunanih na 1000 prebivalcev;
5.	normativ ležalne dobe, ki predstavlja poprečno ležalno dobo po bolnišničnih oddelkih;
6.	standard zasedenosti bolnišničnih postelj po posameznih oddelkih, ki pomeni poprečni odstotek zasedenih postelj v primerjavi z obstoječimi;
7.	normativ materialnih stroškov na enoto storitve, ki pomeni materialne stroške, potrebne za izvršitev zdravstvenih storitev, preračunane in ovrednotene po enoti storitve.
Osnove in merila iz tega člena so sestavni del tega sporazuma in so njegova priloga I., ki je bila objavljena v delegatskem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije, št. 3.
Časovni in delovni oziroma faktorski normativi so podrobneje razčlenjeni v nomenklaturi in kodeksu zdravstvenih storitev, ki jih na predlog komisije Zdravstvene skupnosti Slovenije za normative in standarde v zdravstvu sprejme izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije.
3.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti so sporazumne, da se v tistih skupnostih, v katerih si delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo le enotni program neposrednega zdravstva, upoštevajo:
—	faktorski normativ in normativ poprečne ležalne dobe v višini, ki je določena v 2. členu tega sporazuma;
—	normativ materialnih stroškov v višini, kot jo določa samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev plana zdravstvenih skupnosti v letih 1976—1980;
—	70°/o poprečnega kadrovskega normativa v os-
novnem in dispanzerskem zdravstvenem varstvu otrok (do 6 let), šolske mladine (od 7—18 let), aktivnega prebivalstva (nad 19 let), dispanzerskega varstva žena (nad 15 let) pri specialističnem zdravstvenem varstvu otrok in šolske mladine;	#
—	60 °/» poprečnega kadrovskega normativa pri osnovnem zdravstvenem varstvu drugega odraslega prebivalstva (nad 19 let), pri pnevmoftiziološkem in dispanzersko-specialističnem kožno-veneričnem, psihiatričnem varstvu, patronaži in specialističnem zdravstvenem varstvu aktivnega prebivalstva in žensk ter v zobozdravstvenem varstvu šolske mladine;
—	50 »/o poprečnega kadrovskega normativa pri zobozdravstvenem varstvu otrok, aktivnega in drugega odraslega prebivalstva;
—	80 °/o poprečne stopnje hospitalizacije pri specifičnem zdravstvenem varstvu žensk;
—	60 °/o poprečne stopnje hospitalizacije pri varstvu otrok, šolarjev, aktivnega prebivalstva;
—	50 % poprečne stopnje hospitalizacije pri pnevmoftiziološkem kožno-veneričnem in psihiatričnem varstvu;
—	40 %> poprečne stopnje hospitalizacije pri zdravstvenem varstvu drugega odraslega prebivalstva.
V	občinskih zdravstvenih skupnostih, v katerih se delavci in drugi delovni ljudje sporazumejo o dodatnem programu neposrednega zdravstvenega varstva, določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izhodišča osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela.
4.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo pri opredelitvi normativov za potrebe specialističnega in bolniškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti zavodov za socialno medicino ip higieno usklajevale svoje potrebe in možnosti v okviru regionalnih zdravstvenih skupnosti.
5.	člen
V	zdravstvenih organizacijah, kjer nudijo zdravstveno varstvo otrokom, šolski mladini, ženskam in delavcem v ambulantah splošne medicine in ne v ustreznih dispanzerjih, sc lahko načrtuje v skladu s politiko zdravstvene skupnosti namesto specialistov pediatrov, ginekologov in specialistov medicine dela ustrezno več splošnih zdravnikov ali specialistov splošne medicine.
Zdravstvene skupnosti lahko v svojih programih kadrovske politike obenem z ustvarjanjem materialnih in tehničnih pogojev za hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti določijo tudi večje število splošnih zdravnikov, kot ga opredeljuje kadrovski normativ iz lega' sporazuma, če načrtujejo ob tem manjše število specialistov za specialistične dejavnosti.
Primeri iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo za odstppanjc od kadrovskega normativa iz 3. člena tega sporazuma.
6.	člen
Zdravstvene organizacije pripravijo svoje delovne in finančne načrte na podlagi razpoložljivih zmogljivosti in kadrov ob upoštevanju v tem sporazumu določenih faktorskih normativov za posamezne profile zdravstvenih delavcev oziroma normativa poprečne ležalne dobe v hospitalni dejavnosti.
Zdravstvene organizacije usklajujejo srednjeroč-i ne in letne načrte s programi skupnosti in drugih uporabnikov zdravstvenih storitev, s katerimi sklepajo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela na podlagi skupaj dogovorjenih meril.
Za vrednotenje zdravstvenih storitev uporabljajo zdravstvene organizacije naslednje elemente:
—	materialni stroški,
—	amortizacija,
—	zakonske in na pot^lagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti, ■ "
—	osebni dohodki in sredstva skupne porabe delavcev,
—	sredstva za obvezne rezerve.
7.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti se sporazumejo, da bodo pri oblikovanju cene zdravstvenih storitev upoštevale:
—	materialne stroške na podlagi materialnih normativov na enoto storitve v višini, ki jo določa sa-
moupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti oziroma sporazum o izvajanju svobodne menjave dela;
—	sredstva minimalne amortizacije v višini, ki jo določa zakon, povečano pa le v primeru, če je tako opredeljeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti;
—	zakonske in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti;
—	sredstva obvezne rezerve;
• — osebne dohodke delavcev v zdravstvu v višini poprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu v občini, če ni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti določeno drugače;
—	sredstva skupne porabe v enaki višini, kot so poprečno dosežena na enega delavca v združenem delu v občini.
8.	člen
Sredstva za razširjeno reprodukcijo se praviloma oblikujejo z združevanjem sredstev delavcev in drugih delovnih ljudi na podlagi posebnih sporazumov ali s samoprispevkom ter niso kalkulativni element cen zdravstvenih storitev. Lahko pa se sredstva razširjene reprodukcije vkalkulirajo v ceno storitev za tiste uporabnike zdravstvenih storitev zunaj skupnosti, ki za investicijski program zdravstvene organizacije ne prispevajo sredstev iz dohodka TOZD na podlagi posebnih sporazumov ali iz neto osebnih dohodkov občanov. V tem primeru se sredstva za razširjeno reprodukcijo upoštevajo pri določitvi cene zdravstvenih storitev na podlagi sporazuma o izvajanju svobodne menjave dela. Pri tem se k ceni, preračunani na podlagi kalkulativnih elementov iz 7. člena tega sporazuma, doda znesek, ki se ugotovi tako, da se deli letni znesek načrtovanih sredstev za razširjeno reprodukcijo v skupnosti z letnim številom faktorjev oziroma storitev tiste zdravstvene organizacije, za katero delavci in drugi delovni ljudje s posebnim sporazumom ali na podlagi samoprispevka združujejo namenska sredstva.
9.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti so sporazumne, da se pri določanju cen zdravstvenih storitev upoštevajo osebni dohodki za delavce v zdravstvu glede na:
—	število zdravstvenih delavcev, ki se določi na podlagi kadrovskih normativov občinske zdravstvene skupnosti;
—	potrebno število administrativno-tehničnih in pomožnih delavcev v zdravstvenih organizacijah; pri tem se v sporazumu o izvajanju svobodne menjave dela izvrši konkreten izračun ter korektura osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu, če se ugotovi, da je njihovo število v skladu z normativi občinske zdravstvene skupnosti, a je sestava ekipe drugačna, kot je predvidena po ustreznih kadrovskih normativih iz tega sporazuma.
Občinske zdravstvene skupnosti soglašajo, da ni sprejemljiv obseg zdravstvenega varstva nad optimalno določenimi kadrovskimi normativi iz tega sporazuma. Zato v takih primerih ne bodo vkalkulirale v ceno zdravstvenih storitev sredstev za delo prek polnega delovnega časa.
10.	člen
V občinski zdravstveni skupnosti določijo delavci in drugi delovni ljudje ter občani tudi program zagotavljanja neprekinjene zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo zdravstveni delavci praviloma z uvajanjem
izmenskega dela v polnem delovnem času. Le v skupnostih, kjer je kadrovska zasedba znatno nižja od poprečne normativne, se uporabniki in izvajalci sporazumejo o zagotavljanju neprekinjene zdravstvene dejavnosti tudi izven polnega delovnega časa v zdravstvenih organizacijah.
V	primerih iz prejšnjega odstavka tega člena nameni skupnost zdravstveni organizaciji dodatna sredstva za pokrivanje stroškov v zvezi z zagotavljanjem neprekinjene zdravstvene dejavnosti.
11.	člen
Zaradi uresničevanja svobodne menjave dela bodo občinske zdravstvene skupnosti zagotovile, da bodo zdravstvene organizacije obračunavale izvršeno delo v relativnih enotah zdravstvenih storitev ter le izjemoma v obliki izvršenega programa za posamezne naloge.
Sredstva za plačevanje neprekinjene zdravstvene dejavnosti na podlagi programa skupnosti se zagotavljajo v dejanski višini stroškov in se to delo ne obračunava po opravljenih storitvah.
12.	člen
V	osnovni in dispanzerski zdravstveni dejavnosti ter v zobozdravstvu se storitve načrtujejo in obračunavajo v:
—	relativnih enotah faktorjev F,
—	kilometrih in faletorjih v reševalni službi oziroma z zagotavljanjem stroškov za izvršeni program.
13.	člen
Osnove za načrtovanje in vrednotenje dela delavcev v zdravstvu in v bolnišnicah so:
—	faktorji (F) v specialističnih ambulantah ter pri relativnem vrednotenju storitev pri hospitaliziranih bolnikih kot tudi v laboratorijih, rentgenoloških oddelkih, fizioterapiji in bolnišničnih lekarnah;
—	faktorji (K) pri vrednotenju dela v operacijskih dvoranah in pri delu operativnih strok na hospitaliziranih bolnikih;
—	bolniško-oskrbni dnevi.
14.	člen
Bolniško-oskrbni dan je sestavljen iz medicinskega ter nemedicinskega dela.
Medicinski del oskrbe zajema:
—	delo zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja na diagnostiki ter terapiji, razen storitev laboratorijskih, fizioterapevtskih, rentgenskih in lekarniških enot,
—	delo medicinskih sester pri negi,
—	zdravila in sredstva za zdravljenje,
Nemedicinski del oskrbe pa vsebuje:
—	materialne stroške v zvezi z nastanitvijo v bolnišnici,
—	amortizacijo za osnovna sredstva v bolnišnici,
—	zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti,
—	strošek administrativno-tehničnega in pomožnega osebja.
Bolniško-oskrbni dnevi se delijo na:
—	bolniško-oskrbni dnevi v intenzivni terapiji,
—	bolniško-oskrbni dnevi v intenzivni negi,
—	bolniško-oskrbni dnevi v navadni negi.
Bolniško-oskrbni dan v intenzivni terapiji sc lahko zaračunava le na posebej organiziranih oddelkih, v katerih je zagotovljena neprekinjena oskrba zdravnikov in sester po normativih.
Bolniško-oskrbni dan v intenzivni negi sc lahko zaračunava le na posebej organiziranih oddelkih, ki nudijo bolniku najmanj 8 ur nege na dan in je zagotovljena kadrovska zasedba po normativih za intenzivno nego.
15.	člen
Relativne enoto za vrednotenje dela lekarniških delavcev so faktorji (F), pri čemer zaračunavajo lekarne k storitvi, izraženi v številu F, vrednost izdanega zdravila po nabavni ceni.
16.	člen
Zavodi za socialno medicino in higieno načrtujejo in obračunavajo svojo dejavnost v relativnih enotah (faktorji F) oziroma v številu delovnih ur posameznih profilov zdravstvenih delavcev za dejavnosti, ki niso faktorsko ovrednotene.
17.	člen
Zdravstvene skupnosti bodo v sporazumih o izvajanju svobodne menjave dela poleg kazalcev po tem sporazumu obračunavale tudi stroške zdravstvenih organizacij' za:
—	kri in krvne derivate;
—	filme in kontrastna sredstva;
—	radioizotope;
—	material, ki se vgrajuje v telo bolnika;
—	katetre;
—	filtre pri dializatorjih;
—	kovino, vijake in polzila v zobozdravstvu;
—	obvezilni in sanitetni material za enkratno uporabo;
—	druga zdravila po specifikaciji, določeni v sporazumu o izvajanju svobodne menjave dela.
Občinske zdravstvene skupnosti so sporazumne, da je obračunavanje stroškov iz 1. odstavka tega člena mogoče:
—	v okviru normativa materialnih stroškov;
—	tudi izven normativa materialnih stroškpv, če to vpliva na skrajševanje poprečne Igralne dobe ali če to tudi sicer pomeni racionalizacijo zdravstvenega varstva;
—	pod drugimi pogoji in na način, določen v samoupravnem sporazumu o izvajanju svobodne menjave dela.
18.	člen
Pri določanju cen zdravstvenih storitev bodo skupnosti spodbujale prizadevanja zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev po humanosti, učinkovitosti, uspešnosti ter racionalnosti zagotavljanja zdravstvenih storitev. V ta namen bodo zlasti:
—	povečale ceno od 20 do 40 °/o za prevoženi kilometer v reševalni službi, če hkrati prepeljejo dva ali več bolnikov;
—	povečale ceno bolniško-oskrbnih dni v bolnišnici od 5 do 10 "/o, če je ta v preteklem letu zaradi intenziviranja procesa zdravljenja skrajšala povprečno ležalno dobo za 5°/o ali 10 %> pod normirano oziroma znižala ceno bolniško-oskrbnega dne, če je bila v bolnišnici poprečna ležalna doba 10 ali več odstotkov nad normirano poprečno ležalno dobo; "
—	povečale cene storitev izvajalcev v skupnosti, če so uspeli zmanjšati neupravičeno porabo zdravil kot tudi izostajanje z dela zaradi bolezni, če so odpravile ali bistveno skrajšale čakalno dobo in drugo.
Skupščine zdravstvenih skupnosti opredelijo konkreten način stimuliranja zdravstvenih organizacij.
19.	člen
Upoštevajoč določbe sporazumov o temeljih planov zdravstvenih skupnosti, bodo zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije vsako leto sklepale sporazume o izvajanju svobodne menjave dela, v katerih bodo podrobneje opredelile:
—	vrsto nalog, njihov obseg in časovno opredelitev;
—	pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom;
—	obveznosti izvajalcev, da zagotovijo ustrezno kvaliteto storitev v mejah sprejetih normativov in standardov;
—	cene storitev in njihovo določanje ter način in roke njihove valorizacije;
—	nadzor nad izvajanjem sporazuma in sankcije;
—	dejavnosti in naloge, ki jih izvajalci lahko opustijo, če dohodkovne možnosti ne omogočajo uresničitve v začetku leta* zastavljenega delovnega načrta;
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Zdravstvena organizacija ni v celoti izpolnila svoje obveznosti iz sporazuma o izvajanju svobodne menjave dela, če je sicer opravila dogovorjeno količino zdravstvenih storitev, ni pa uresničila drugih nalog iz programa zdravstvenega varstva skupnosti.
Zdravstvene skupnosti se sporazumejo, da ne bodo plačevale zdravstvenim organizacijam nekvalitetnih zdravstvenih storitev kot tudi ne storitev mimo osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela, ki niso opravljene skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami,
20.	člen
Zdravstvene skupnosti bodo v procesu nepretrganega načrtovanja sproti ugotavljale ustreznost normativov in standardov iz tega sporazuma, zlasti pa tistih, ki se v letu 1977 prvič uporabljajo v procesu svobodne menjave dela.
Komisija za normative in standarde Zdravstvene skupnosti Slovenije bo:
—	spremljala ustreznost in uporabnost skupnih osnov ter meril iz tega sporazuma in predlagala ustrezne ukrepe za njihovo dopolnitev oz. spremembo;
—	predlagala dopolnitev ali spremembo tega sporazuma glede določitve normativov in standardov za določene dejavnosti, kjer teh še ni, ali tudi glede spremembe normativov in standardov v primeru, če se ugotovi, da ti ne ustrezajo;
—	v sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami in občinskimi zdravstvenimi skupnostmi izpopolnila nomenklaturo ter kodeks zdravstvenih storitev in pripravila nove normative ter standarde na podlagi ugotovljenega družbeno potrebnega dela zdravstvenih delavcev oziroma materialnih stroškov.
21.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo spremljale izvajanje konkretnih osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinskih zdravstvenih-skupnosti ter pri tem:
—	korigirale normativ materialnih stroškov pri tistih zdravstvenih organizacijah, pri katerih se na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji oziroma samoupravnega sporazuma o merilih in
pogojih za razvrščanje bolnišnic v ustrezne kategorije ugotovi, da se je bistveno spremenila struktura in kvaliteta zdravstvenih storitev oziroma dejavnosti;
—	v sporazumih o izvajanju svobodne menjave dela ustrezno korigirale cene zdravstvenih storitev pri tistih zdravstvenih organizacijah, za katere se na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji ugotovi, da uvajajo in preverjajo nove metode dela in doktrinarna načela v zdravstvu;
—	predlagale ustrezno spremembo faktorskih normativov za tiste zdravstvene dejavnosti, za katere ugotovijo, da trajno v okviru republike prekoračujejo faktorski normativ iz tega sporazuma za več kot 10 "/o, in če to ni posledica epidemij ali drugih večjih elementarnih nesreč.
22.	člen
Zdravstvene skupnosti bodo s sporazumom o izvajanju svobodne menjave dela določile višino povračila za tiste zdravstvene dejavnosti, za katere v tem sporazumu ni normativov in standardov, vendar le v obsegu, ki je družbeno potreben in je v interesu delavcev ter drugih delovnih ljudi.
23.	člen
Lekarne in zdravstvene skupnosti bodo sklepale sporazume o izvajanju svobodne menjave dela, ko se bodo ustrezno spremenili predpisi, ki bodo lekarnam omogočili pridobivati prihodek po načelu svobodne menjave dela.
24.	člen
Uresničevanje tega sporazuma spremlja koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja svobodne menjave dela skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki sproti analizira stanje na tem področju in pripravlja predloge ustreznih ukrepov.
25.	'člen
Skupne osnove, merila in pogoji iz tega sporazuma uporabljajo TOZD tudi v neposredni menjavi dela, pri čemer pa lahko opredelijo drugačne kadrovske, tehnične in materialne normative, kot sledijo iz tega samoupravnega sporazuma.
26.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme tri četrtine občinskih 'zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 54-7-3-77
Datum, dne 30. junija 1977,
Samoupravni sporazum so sprejele skupščine zdravstvenih skupnosti občin:
Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Žalec, Brežice, Sevnica, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Koper, Izola, II. Bistrica, Piran, Postojna, Sežana, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Trbovlje, Logatec, Vrhnika, Zagorje, Idrija, Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona, Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje.
1027.
Na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 59. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76), skleneta Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in Republiški odbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti opravljajo to dejavnost po pogodbi, v skupnosti otroškega varstva
1.	člen
7.	člen samoupravnega sporazuma (Uradni list SRS, št. 9/77) se dopolni tako, da se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Osnova za plačevanje prispevkov v letu 1977, za delovne ljudi za katere se ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru v skladu z določili zakona o davkih občanov (pavšalisti), je 60°/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1976.
2.	člen
Dopolnitve tega samoupravnega sporazuma začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 193-1/77-13-3
Ljubljana, dne 16. junija 1977.
Republiški zbor samostojnih obrtnikov GZ Slovenije Predsednik Matko Kavtičnik L r.
St. 193-13/76-77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Zveza skupnosti
otroškega varstva SR Slovenije Predsednik skupščine Marjeta Potrč 1. r.
1028.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem osmem rednem zasedanju dne 30. junija 1977 na osnovi 17. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73) in 8. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela
PRAVILNIK
o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo:
—	splošni dobavni pogoji za dobavo električne energije,
—	obveznosti in odgovornosti elektrogospodarskih organizacij (v nadaljnjem besedilu »dobavitelj«) do
uporabnikov v zvezi z zagotavljanjem dobave dogovorjene kakovostne električne energije,
—	obveznosti in odgovornosti uporabnikov električne energije (v nadaljnjem besedilu »uporabnik«) nasproti elektrogospodarskim organizacijam v zvezi s predpisanim ali dogovorjenim režimom odjema električne energije,
—	pogoji ob katerih je dolžan plačati odškodnino
dobavitelj ali uporabnik, če krši pogodbene obveznosti.	j
2.	člen
Dobavitelj po tem pravilniku so TOZD elektrogospodarstva v SR Slovenjji.
Uporabniki po tem pravilniku so pravne ali fizične osebe, katerim dobavlja dobavitelj električno energijo:
1.	na osnovi pogodbe o dobavi in odjemu električne energije, sklenjeni v pismeni obliki,
2.	na osnovi pristopne pogodbe.
3.	člen
Elektroenergetski objekti po tem pravilniku so vodi, postroji, napeljave oziroma njih deli in porabniki, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, razdelitev, odjem in porabo električne energije.
4.	člen
Novi uporabniki, ki želijo priključitev svojih elektroenergetskih objektov na elektroenergetske objekte dobavitelja in uporabniki, ki nameravajo povečati odobreno priključno moč, morajo zahtevati od dobavitelja elektroenergetsko soglasje.
Pogoji in način izdajanja elektroenergetskih soglasij so določeni s pravilnikom o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij. II.
II.	PRIKLJUČITEV IN PRIKLJUČKI UPORABNIKOV
5.	člen
Elektroenergetski objekti uporabnikov se priključujejo na elektroenergetske objekte dobavitelja preko priključkov.
6.	člen
Elektroenergetski objekti uporabnika morajo biti projektirani, izvedeni in vzdrževani po veljavnih predpisih tako, da rte povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije in pri ravnanju z njimi.
7.	člen
Za priključitev elektroenergetskih objektov, za katere se po veljavnih predpisih ne izdaja uporabno dovoljenje, mora uporabnik predložiti dobavitelju potrdilo pooblaščenega izvajalca del, dp je objekt izveden po ustreznih tehničnih predpisih in jugoslovanskih standardih.
8.	člen
Priključitev elektroenergetskih objektov uporabnika na omrežje opravi dobavitelj. Isto velja za od-ključitev, če dobavitelj iz utemeljenih razlogov prekine dobavo električne energije.
Ne elektroenergetske objekte uporabnika ni dovoljeno brez posebnega soglasja dobavitelja priključevati instalacij oziroma porabnikov drugih uporabnikov.
9.	člen
Priključek je sestav električnih vodov in naprav visoke ali nizke napetosti, s katerimi so elektroener-
getski objekti uporabnika povezani z elektroenergetskimi objekti dobavitelja.
Priključek je praviloma sestavljen iz zunanjega in notranjega priključka.
Spremembe in rekonstrukcije na priključkih so dopustne le v soglasju z dobaviteljem.
10.	člen
Visokonapetostni zunanji priključek je:
1.	nadzemni zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod od elektroenergetskega objekta dobavitelja do napeljalniji izolatorjev na uporabnikovem objektu vključno tudi izolatorje,
2.	kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta do kabelske glave v uporabnikovem objektu vključno tudi kabelsko glavo.
Visokonapetostni zunanji priključek je lahko tudi skupinski zunanji priključek, ki napaja dve ali več transformatorskih postaj ali eno transformatorsko postajo, ki napaja dva ali več uporabnikov. Dobavitelj odloča v katerih primerih gre za skupinske priključke.
V	sklop zunanjih priključkov se štejejo tudi progovna stikala, prenapetostni odvodniki in ozemljitve.
11.	člen
Visokonapetostni notranji priključek je priključek, ki obsega vode in naprave od zunanjega priključka do visokonapetostnih sponk transformatorja.
12.	člen
Nizkonapetostni zunanji priključek je:
1.	posamezni nadzemni priključek, ki obsega vod od omrežja dobavitelja do izolatorjev na uporabnikovem objektu (stavbi ali drogu) vključno izolatorji,
2.	posamezni nadzemni zunanji priključek s sa-
monosnim kablom, ki pričenja na omrežju dobavitelja in končuje v hišni priključni omarici, oziroma glavni hišni varovalki,	*
3.	posamezni zemeljski kabelski priključek oziroma del zunanjega priključka, ki končuje s kabelskim končnikom na objektu uporabnika,
4.	skupinski zunanji priključek, ki napaja več posameznih priključkov.
V	sklop zunanjih priključkov spadajo tudi varovalke odcepov, prenapetostni odvodniki in ozemljitve.
Ce rabijo strešni nosilci, stenski nosilci ali konzole, kabelske razdelilne omarice ali kabelske omarice tipa »vhod—Izhod« tudi za omrežje dobavitelja, so sestavni del njegovega omrežja ali pa skupinskega priključka.
13.	člen
Nizkonapetostni notranji priključek je:
1	električni vod in druge naprave od zunanjega priključka do obračunskih merilnih naprav pri uporabniku. Obračunsko merilne naprave pri uporabniku so posebni del notranjega priključka,
2.	notratiji priključek se lahko deli v primarni in sekundarni del. Primarni notranji priključek vodi od zunanjega priključka do vključno glavnih hišnih varovalk. Sekundarni priključek zajema ostali del notranjega priključka,
3.	strešni nosilci, stenski nosilci ali konzole so sestavni del notranjega priključka razen v primerih, če šo sestavni del omrežja dobavitelja ali skupinskega priključka.
14.	člen
Za vzdrževanje zunanjega priključka v tehnično brezhibnem stanju skrbi dobavitelj oziroma uporabnik, kar je odvisno od tega, čigav je priključek.
15.	člen
Uporabnik oziroma investitor krije stroške gradnje posameznih zunanjih priključkov ali sorazmerni del skupinskega priključka. Isto velja, če so potrebne na zunanjem priključku spremembe oziroma rekonstrukcije zaradi potreb uporabnika.
Projekt za zunanji priključek mora odobriti dobavitelj. Zunanje priključke gradi dobavitelj ali drugi pooblaščeni izvajalec po tehničnih pogojih, navedenih v elektroenergetskem soglasju.
16.	člen
Uporabnik oziroma investitor lahko sklene z dobaviteljem pogodbo, s katero prevzame dobavitelj zunanji priključek v svoja osnovna sredstva. Enako velja tudi za prevzem skupinske transformatorske postaje.
Dobavitelj ne prevzame v svoja osnovna sredstva tistih elektroenergetskih objektov, ki so za predajnim mestom.
Uporabnik oziroma investitor ima pravico, da si v pogodbi o prenosu posameznega zunanjega priključka1 v osnovna sredstva dobavitelja pridrži pravico do povračila ustreznega deleža stroškov tega priključka od novega uporabnika oziroma investitorja, katerega elektroenergetski objekti naj bi se priključili na ta priključek. Pogodba določa tudi kdaj in v katerih primerih ugasne pravica do povračila dela stroškov.
17.	člen
Notranji priključek je last uporabnika oziroma upravljavca zgradbe. Obračunske merilne naprave ali deli teh naprav so lahko v osnovnih sredstvih doba- , vitelja.
18.	člen
Za brezhibno tehnično stanje notranjega priključka (brez merilnih naprav) je odgovoren uporabnik oziroma upravljavec zgradbe.
Dela na notranjem priključku so dopustna le s soglasjem dobavitelja.
Glavne hišne in glavne varovalke uporabnika ter njih varovalni vložki in avtomate sme zamenjati oziroma nastavljati samo od dobavitelja pooblaščena oseba. Stroške krije uporabnik oziroma upravljavec zgradbe.
'	19.. člen
Dobavitelj ima pravico in dolžnost ugotavljati motnje, ki jih povzročajo uporabniki s svojim odjemom električne energije drugim uporabnikom in zahtevati njihovo odpravo, če bi motnje prekoračile tehnične norme o kvaliteti električne energije.
Uporabnik oziroma investitor ali upravljalec zgradbe je dolžan omogočiti osebi, ki ima pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov zunanjega in notranjega priključka.
Uporabnik, investitor oziroma upravljalec zgradbe je dolžan omogočiti pooblaščenim osebam dobavitelja dostop do vsgh delov instalacije in do vseh porabnikov, če obstoja sum povzročanja motenj, nepravilne zaščite ali nekontroliranega odjema električne energije.
20.	člen
Dobavitelj ima pravico neoviranega dostopa do delov objekta in zemljišča, na katerih je izvedeno oporišče, kabelska omarica, ozemljitev ali zaščita s prenapetostnimi od vodniki, kot tudi do izvajanja potrebnih del. Isto velja tudi za prostore, v katerih je nameščena transformacija.
Določbe iz prvega odstavka tega člena veljajo za posamezne in skupinske priključke ter za tista dela na ostalem omrežju, ki neposredno omogočajo izvedbo priključkov.
Pravice iz tega člena pridobi dobavitelj na osnovi soglasja lastnika-oziroma upravljalca nepremičnine.
21.	člen
Odgovornost za tehnično stanje priključkov, za posledice pomanjkljivega vzdrževanja in stroški vzdrževanja so med dobaviteljem in uporabnikom razmejeni na mestu razmejitve lastništva priključka, če ni s pogodbo o vzdrževanju drugače določeno.
III.	ZAŠČITA ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV
22.	člen
Zaščita elektroenergetskih objektov uporabnika in zaščita elektroenergetskih objektov dobavitelja morata biti med seboj tehnično usklajeni.
Za zaščito elektroenergetskih objektov iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe ustreznih tehniških predpisov in jugoslovanskih standardov.
Za zagotovitev uspešne zaščite uporabnikov elektroenergetskih objektov lahko daje dobavitelj uporabniku navodila o uporabi posameznih vrst zaščite.
23.	člen
Na zahtevo je dobavitelj dolžan dati uporabniku podatke o jakosti pričakovanega toka zemeljskega stika in moči kratkega stika na uporabnikovem priključku.
Dobavitelj je dolžan sporočiti uporabniku povečano jakost toka zemeljskega stika in povečano moč kratkega stika na uporabnikovem priključku, če te vrednosti presegajo vrednosti, za katere so zaščita in naprave na priključku dimenzionirane.
24.	člen
Dobavitelj lahko uporabniku predpiše vrsto zaščite in njeno nastavitev.
Na zahtevo je dobavitelj dolžan dati uporabniku obvestila glede vrste zaščite.
S spremembo vrste zaščite in njene nastavitve na uporabnikovem priključku mora soglašati dobavitelj.
25.	člen
O uporabi posameznih vrst zaščite ter o njenih nastavitvah, o mestu zaščite in o njenih spremembah pri uporabnikovih elektroenergetskih objektih odločata dobavitelj in uporabnik sporazumno.
26.	člen
Dobavitelj lahko po potrebi namesti pri uporabniku podfrekvenčne releje in jih uravna potrebam in pogojem električnega omrežja.
27.	' člen
Pri nameščanju naprav, ki omogočajo ponovno hitro vključitev elektroenergetskih naprav in postro-
jev, dobavitelj in uporabnik sporazumno izbirata in naravnavata naprave za ponovno hitro vključitev.
28.	člen
Dobavitelj in uporabnik sporazumno uravnavata vrste prenapetostne zaščite na svojih elektroenergetskih objektih, zlasti glede usklajevanja izolacije.
29.	člen
Uporabnik lahko zahteva od dobavitelja, dobavitelj pa mu je dolžan na zahtevo dati vse podatke za izbiro zaščite pred previsoko napetostjo dotika in
koraka.
30.	člen
Zalivko z zaščitne naprave na mestu predaje električne energije, sme odstraniti le za to pooblaščeni delavec dobavitelja.
IV.	POGODBE O DOBAVI IN ODJEMU ELEKTRIČNE ENERGIJE
81. člen
Pogodbeno razmerje med dobaviteljem'- in uporabnikom v zvezi z dobavo in odjemom električne energije nastane s sklenitvijo pismene pogodbe o dobavi In odjemu električne energije ali po pristopni pogodbi. ,
32.	člen
Pismene pogodbe se sklepajo za določen čas:
1.	z uporabniki na visoki napetosti,
2.	z uporabniki na nizki napetosti z močjo preko 33 kV A, če to zahteva dobavitelj ali uporabnik.
33.	člen
Pogodba za določen čas obsega zlasti:
1.	energetske veličine (moč, energija ter dinamika),
2.	kvaliteto električne energije,
3.	predajno in merilno mesto,
4.	ceno oziroma tarifne postavke,
5.	način obračunavanja in plačevanja,
6.	primere in pogoje, ob katerih se sme omejiti dobava dogovorjene količine oziroma spremeniti dogovorjena kakovost električne energije ter obveznosti dobavitelja in uporabnika v času, ko se električna energija ne dobavlja oziroma ne prevzema,
7.	pogoje, ki jih predpisuje ta pravilnik, tarifa za prodajo električne energije in drugi predpisi,
8.	pogoje, ki vplivajo na prodajno ceno,
9.	odgovornost za škodo in druge odgovornosti zaradi neizpolnjevanja ali nerednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, višino odškodnin oziroma pena-lov,
10.	druge pogoje, ki so specifični za uporabnika oziroma dobavitelja,
11.	čas veljavnosti pogodbe.
'	34. člen
Dobavitelj in uporabnik, ki sta sklenila pogodbo o dobavi in odjemu električne energije za določen čas, morata najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe skleniti novo pogodbo.
35.	člen
Uporabnik lahko odpove pogodbo pismeno v roku 30 dni, če v pogodbi ni določen drugačen odpovedni
rok.
Dobavitelj lahko odpove pogodbo pismeno v roku 30 dni, če uporabnik krši pogodbo, druge splošne akte dobavitelja in splošne akte Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije ter samoupravnih interesnih skupnosti na preskrbovalnih območjih, ki se nanašajo na dobavo in odjem električne energije ter v primerih, če uporabnik neutemeljeno odklanja zahtevane spremembe pogodbe.
36.	člen
Uporabniki na nizki »napetosti, razen uporabnikov po drugi točki 32. člena tega pravilnika in 4. členu pravilnika o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij, sklenejo z dobaviteljem pristopno pogodbo za nedoločen čas.
Pristopna pogodba za nedoločen čas velja za sklenjeno, ko dobavitelj na osnovi uporabnikove prijave priključi uporabnika na svoje omrežje.
37.	člen
Pristopna pogodba preneha veljati v naslednjih primerih:
1.	če uporabnik pismeno odjavi odjem električne energije — s sedemdnevnim odpovednim rokom,
2.	če dobavitelj prekine dobavo električne energije v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi in če uporabnik krši določbe splošnih aktov dobavitelja in drugih splošnih aktov Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije ter samoupravnih interesnih skupnosti na preskrbovalnih območjih, ki se nanašajo na dobavo in odjem električne energije.
38.	člen
Uporabnik je dolžan pismeno sporočiti dobavitelju morebitne nastale spremembe imena, naziva ali prebivališča (sedeža) in to najkasneje v 7 dneh po nastali spremembi.
Uporabnik je dolžan sporočiti dobavitelju svojo vselitev vsaj 3 dni vnaprej.
39.	člen
Pogodbeno razmerje preneha veljati, če uporabnik ne odvzema električne energije dalj od enega leta.
40.	člen
Uporabniki, katerim se na osnovi 6. člena pravilnika o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij ne izdaja elektroenergetsko soglasje, sklenejo z dobaviteljem pristopno pogodbo za določen čas.
Pristopna pogodba za določen čas velja za sklenjeno, ko je dobavitelj potem, ko je ugotovil, da so izpolnjeni njegovi pogoji, pričel dobavljati električno energijo.
41.	člen
Dobava električne energije po pristopni pogodbi za določen čas preneha:
1.	če uporabnik pismeno odjavi odjem električne energije s 7-dnevnim odpovednim rokom,
2.	če uporabnik ne izpolnjuje pogojev o dobavi električne energije ali krši veljavne predpise v zvezi z dobavo električne energije,
3.	če na zahtevo dobavitelja zaradi spremenjenih okoliščin ne sklene pismene pogodbe ali pristopne pogodbe za nedoločen čas,
4.	ko poteče rok veljavnosti pristopne pogodbe za določen čas.
V.	DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE
42.	člen
Dobavitelj je dolžan dobavljati električno energijo uporabnikom trajno v mejah energetskih in tehničnih možnosti skladno z zakonom o elektrogospodarstvu, s splošnimi akti, ki jih je sprejela Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva, s tem pravilnikom in pogodbo o dobavi in odjemu električne energije.
43.	člen
Dobavitelj dobavlja uporabnikom električno energijo nazivne napetosti in frekvence.
Dopustno odstopanje od nazivne napetosti pri normalnih energetskih in tehničnih razmerah je:
—	za visoko napetost do 110 kV+ 5 "/o,
—	za nizko napetost v mejah od + 5 "/o do —6 °/o.
Izjemoma, Če zaradi okvar na elektroenergetskih
objektih dobavitelja, ki so nastale brez krivde dobavitelja, ni bilo mogoče izpostaviti napetosti iz drugega odstavka tega člena, so dovoljena tudi večja odstopanja napetosti. V takih primerih je dobavitelj dolžan v čim krajšem času odpraviti okvaro in ponovno izpostaviti navedeno napetostno stanje.
Nazivna frekvenca mreže dobavitelja je 50 Hz. Dopustno odstopanje pri normalnih energetskih in tehničnih razmerah je 4; 0,1 Hz, če se frekvenca regulira avtomatsko in 42 0,2 Hz, če se frekvenca regulira ročno.
Izjemoma se zaradi okvar, nastalih brez krivde dobavitelja, nazivna frekvenca lahko zniža največ do 49,5 Hz. V takih primerih se mora frekvenca regulirati na vrednost iz predhodnega odstavka najkasneje v roku 1 ure. Ce iz istih razlogov pade frekvenca izpod 49,5 Hz. jo je treba regulirati na vrednost 49,5 Hz najkasneje v roku 15 minut.
44.	člen
Dobava in odjem električne energije se prekine v primeru:
1.	okvar na elektroenergetskih objektih,
2.	pomanjkanja električne energije,
3.	planiranih odklopov oziroma omejitev zaradi vzdrževanja, remontov, preureditev, raznih kontrolnih meritev in preiskusov na elektroenergetskih objektih,
4.	ko je neposredno ogroženo Življenje oziroma zdravje ljudi ali imovina.
45.	člen
Dobava električne energije se sme ustaviti uporabniku v naslednjih primerih:
1.	če na opomin dobavitelja uporabnik ne zniža odjemne moči na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
2.	če v primeru pomanjkanja električne energije ne upošteva predpisov ali dogovorov o omejevanju odvzema električne energije,
3.	če odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do elektroenergetskih naprav in napeljav uporabnika, kadar obstaja sum, da povzročajo te naprave motnje,
4.	če onemogočajo pravilno registriranje obračunskih veličin ali če uporablja električno energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
5.	če z obratovanjem svojih elektroenergetskih objektov, napeljav in naprav ogroža življenje in zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
6.	če v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma' pristojna elektroenergetska inšpekcija ne zniža dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi elektroenergetski objekti, napeljave in naprave ali porabniki,
7.	če brez soglasja dobavitelja priključi na njegovo omrežje svoje elektroenergetske objekte, naprave ali napeljave, oziroma če omogoči preko svojih elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav priključitev takih naprav in napeljav drugih uporabnikov,
8.	če v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma pristojna elektroenergetska inšpekcija ne odpravi pomanjkljivosti na svojih elektroenergetskih objektih, ki so posledica neupoštevanja veljavnih tehničnih in drugih predpisov,
9.	če ne zagotovi plačila ali ne plača dobavljene električne energije v roku, določenem v tem pravilniku oziroma v roku, določenem v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije. Kljub neplačanim računom in preteku roka plačila dobave ni mogoče ustaviti TOZD za objekte in naprave, če bi ustavitev dobave električne energije pomenila nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
Dobavitelj sme v primerih iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke tega člena ustaviti dobavo električne energije šele po predhodnem opozorilu uporabniku in če ta v roku, določenem v opozorilu, ne Izpolni svoje obveznosti.
46.	člen
Dobavitelj prične ponovno dobavljati električno energijo, ko prenehajo vzroki prekinitve ali ustavitve dobave.
Stroške za ponovno priključitev zaradi prekinitev dobave po 44. členu tega pravilnika nosi dobavitelj.
Stroške za ponovno priključitev zaradi ustavitve dobave po 45. členu tega pravilnika je dolžan poravnati uporabnik.
47.	člen
Ce pristojna elektroenergetska inšpekcija ugotovi, da je dobavitelj neutemeljeno ustavil dobavo električne energije, mora dobavitelj na svoje stroške znova izvesti priključitev in sicer v roku 24 ur po izročitvi pismene zahteve, če v tej zahtevi ni določen daljši rok.
48.	člen
Ce pride do prekinitve ali omejitve dobave električne energije zaradi defektov ali planiranih del na objektih, je dobavitelj dolžan take prekinitve oziroma omejitve skrčiti do najmanjše upravičene mere.
Ce pride do prekinitve ali omejitve dobave električne energije zaradi planiranih del na objektih, je dobavitelj dolžan o tem obvestiti uporabnike oziroma upravljalce objektov in sicer:
1.	uporabnika, s katerim ima sklenjeno pismeno pogodbo, vsaj 48 ur vnaprej pismeno, kolikor v pogodbi ni drugače določeno,
2.	ostale uporabnike, če je potreben odklop posameznih transformatorskih postaj, 24 ur vnaprej preko sredstev javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način,
3.	posamezne uporabnike, ki ne spadajo pod 1. in 2. točko tega člena vsaj neposredno pred pričetkom del.
Ce nastane prekinitev ali omejitev dobave električne energije zaradi okvare na elektroenergetskih ob-
jektih ali zaradi nepredvidenih vzrokov in bo prekinitev oziroma omejitev trajala predvidoma več kot 2 uri, je dobavitelj' dolžan obvestiti uporabnike, s katerimi ima sklenjene pismene pogodbe, koliko časa bo predvidoma trajala prekinitev oziroma omejitev.
Ostale uporabnike je dobavitelj dolžan obvestiti preko sredstev javnega obveščanja, če je s prekinitvami oziroma omejitvami zajeto širše konzumno področje več kot 2 uri.
49.	člen
Uporabnik, katerega porabniki in naprave odvzemajo iz omrežja večji jalovi tok, kot to ustreza povprečnemu faktorju moči cos fi = 0,95, je dolžan na poziv dobavitelja izvršiti ustrezno kompenzacijo jalovega toka.
Ce uporabnik v sporazumno dogovorjenem roku ne izvede kompenzacije, ima dobavitelj pravico prepovedati rabo oziroma odklopiti porabnike in naprave, ki obratujejo s faktorjem moči slabšim od cos fi = = 0,90.
50.	člen
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja o opaženih napakah na elektroenergetskih objektih.
51.	člen
Uporabnik lahko ugovarja zaradi neredne dobave ali dobave nekvalitetne električne energije, zlasti:
1.	če meni, da traja prekinitev dobave električne energije neupravičeno dolgo časa,
2.	če se prekinitve pogosto ponavljajo,
3.	če napetost na preključku v normalnih razmerah toliko odstopa od nazivne vrednosti, da otežkoča rabo porabnikov električne energijo.
Ugovor sporoči uporabnik dobavitelju, ki je dolžan dati pojasnilo na ugovor.
Ce uporabnik ni zadovoljen s pojasnilom, lahko zahteva pojasnilo pri pristojni elektroenergetski inšpekciji.
VI. MERILNE NAPRAVE IN MERJENJE DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
52.	člen
Dobavljena in prevzeta električna energija (delovna in jalova) ter delovna moč se meri z ustreznimi merilnimi napravami.
Merilne naprave, merilni' transformatorji in stikalne ure morajo biti umerjene in žigosane od pristojnega organa.
Dobavitelj ima pravico preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo. Ob pričetku uporabe merilnih naprav žig ne sme biti starejši od enega leta.
53.	člen
Dobavitelj in uporabnik sporazumno določita vrsto, razred točnosti in število merilnih naprav ter mesto in način namestitve."
Uporabnikom na nizki napetosti je dobavitelj dolžan predlagati za uporabnika najugodnejši način ugotavljanja moči.
Dobavitelj sme po potrebi oprayiti občasne tehnične kontrole naprav iz prvega odstavka tega člena.
54.	člen
Uporabnik na visoki napetosti ima pravico zahtevati, da se na njegove stroške in sporazumno z do-
baviteljem vgradi na merilnem mestu poleg obračunske tudi kontrolna merilna naprava.
55.	člen
Stroški nakupa, namestitve, zamenjave in popravila merilnih naprav, merilnih transformatorjev in stikalnih ur (MTK sprejemnikov) gredo na račun uporabnika oziroma investitorja.
Stroški redne zamenjave električnih števcev in stikalnih ur zaradi žigosanja, razen števcev v sklopu merilnih garnitur, gredo na račun dobavitelja.
56.	člen
Uporabnik lahko zahteva od dobavitelja kontrolni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da ne registrirajo pravilno porabljene energije oziroma moči.
Ce se pri kontrolnem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju porabe električne energije večje napake, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imčti, nosi dobavitelj stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montiranje. Ce se ugotovi, da se gibljejo napake v dovoljenih mejah, nosi te stroške uporabnik.
57.	člen
Dobavitelj lahko zahteva naknadno vgraditev števca za jalovo energijo, če ugotovi, da ima uporabnik faktor moči slabši od cos fi = 0,95.
58.	člen
Uporabnik odgovarja za poškodbo in izgubo merilnih naprav ter stikalnih ur (MTK sprejemnikov), ki so nameščeni v njegovih prostorih oziroma skupnih prostorih kakor tudi za posledice poškodb in izgube.
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja o vseh napakah in poškodbah merilnih naprav, merilnih transformatorjev in. stikalnih ur, varovalk v merilnem tokokrogu ter plomb takoj, ko take napake in poškodbe opazi oziroma meni, da obstajajo.
Dobavitelj odgovarja za poškodbe in izgube merilnih naprav, merilnih transformatorjev in stikalnih ur uporabnika nameščenih pri dobavitelju.
Dobavitelj je dolžan obvestiti uporabnika o nastalih napakah na omenjenih napravah inštaliranih pri dobavitelju.
Pri odpravljanju napake ali nepravilnosti ima uporabnik pravico biti prisoten.
59.	člen
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja, če stikalna ura, ki krmili njegov dvotarifni števec, prehiteva ali zaostaja za več kot eno uro.
Stikalno uro, ki je last uporabnika in za katero ugotovi dobavitelj, da dosega odstopanje v pravilnem kazanju časa plus-minus 30 minut na mesec, je uporabnik dolžan na svoje stroške dati v popravilo oziroma nadomestiti z novo stikalno uro.
60.	člen
Merilne naprave, merilni transformatorji, stikalne ure, glavne varovalke in stikalne plošče morajo biti plombirane z dobaviteljevo plombo, oziroma zaklenjene z dobaviteljevo ključavnico.
Merilne naprave odčitavajo osebe, ki jih za to » pooblasti dobavitelj. Uporabnik ima pravico prisostvovati odčitavanju merilnih naprav.
Ce posamezne merilne naprave nabavi dobavitelj, ima pravico zaračunavati za te merilne naprave uporabniku ustrezno najemnino.
VII.	OBRAČUN IN NAČIN PLAČEVANJA DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
61.	člen
Dobavitelj obračunava uporabniku dobavljeno električno energijo po veljavni tarifi za prodajo električne energije.
62.	člen
Obračunsko obdobje za dobavljeno električno energijo uporabniku, s katerim ima dobavitelj sklenjeno pismeno pogodbo, določita sporazumno dobavitelj in uporabnik.
Obračunsko obdobje za dobavljeno električno energijo po pristopnih pogodbah določa dobavitelj.
63.	člen
Datum dobave električne energije, ki se šteje za nastanek dolžniško-upniškcga razmerja, sc določi v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
Kot datum dobave električne energije po pristopnih pogodbah, se šteje datum obračuna.
64.	člen
Ce se ugotovi, da so merilne naprave brez krivde uporabnika napačno registrirale porabo električne energije oziroma moči, je treba na podlagi podatkov, sporazumno popraviti	obračun za	čas	od	zadnjega
umerjanja merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev nazaj	od dneva, ko
so bile nepravilnosti	ugotovljene.	Pri	tem	je treba
upoštevati vse okoliščine, v katerih je uporabnik porabljal električno energijo v času, ko merilne naprave niso registrirale dobave oziroma, ko se je energija dobavljala brez potrebnega merjenja.
Enako velja tudi	za primere,	ko	se	ugotavlja
obračunska moč posredno.
Dobavljena električna energija, ki se registrira ločeno glede na dnevni čas (dvotarifno merjenje), se pri obračunavanju upošteva vedno tako, kot jo je merilna naprava registrirala.
65.	člen
Ce ne pride do drugačnega sporazumnega popravka obračuna v primerih iz 1. in 2. odstavka prejšnjega člena, se popravek izvede tako, da se vrednosti veličin za obračunsko razdobje, v katerem posamezne merilne naprave niso pravilno registrirale, določi na osnovi srednjih vrednosti posameznih veličin registriranih v preteklem in naslednjem obračunskem razdobju.
66.	člen
Ce uporabnik uporablja električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav oziroma mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih veličin, je dobavitelj ne glede na kazensko odgovornost uporabnika upravičen zahtevati in uporabnik dolžan poravnati:
1.	odškodnino za ocenjeno odvzeto električno energijo,
2.	stroške odklopa in ponovnega priklopa ter stroške v zvezi z ugotavljanjem neupravičenega odvzema.
Ce ni mogoče ugotoviti kdaj se je pričel neupravičeni odvzem električne energije, se računa čas 12 me-
secev nazaj od dneva ugotovitve neupravičenega odvzema. •
Kolikor v konkretnih primerih ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov, se ocenitev neupravičenega odjema električne energije izvede na naslednje načine:
1.	za uporabnike na visoki napetosti:
a)	če je bila vplivana registracija maksimalne (obračunske moči), se obračuna instalirana moč transformacije kjer se enačijo kV A z kW,
b)	če števci niso registrirali vse odvzete energije, se število kWh določi tako, da se instalirana moč transformacije množi z mesečnimi obratovalnimi urami in sicer:
—	pri enoizmenskem obratovanju 300 ur,
—	pri dvoizmenskem obratovanju 450 ur,
—	pri troizmenskem obratovanju 550 ur.
Za tako izračunane kWh se uporablja večja dnevna tarifna postavka (VT),
c)	če je bila vplivana samo stikalna ura, se vsa poraba električne energije obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah.
2.	Za uporabnike na nizki napetosti:
a)	če števci niso registrirali vse odvzete električne energije, se število kWh določi tako, da se obračunsko moč (zmnožek vsote nazivnih tokov glavnih varovalnih patron in napetosti 220 V) množi z mesečnimi obratovalnimi urami in sicer:
—	v mesecih od 1. oktobra do 1. aprila 200 ur,
—	v ostalih mesecih leta 130 ur.
Za tako izračunane kWh se uporablja večja dnevna tarifna postavka.
b)	če je energija odvzemana pred glavno varovalko, se pri izračunu neopravičeno odvzetih kWh upošteva nazivni tok, ki ustreza vrsti in prerezu vodnikov notranjega sekundarnega priključka.
c)	če je bila vplivana samo stikalna ura ali MTK sprejemnik, se vsa poraba energije obračuna po večjih dnevnih tarifnih postavkah.
d)	če je bilo vplivano na obračunsko varovalko oziroma registracijo moči, se le-ta določi tako, da se upoštevajo nazivni toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov preko katerih je bil ta odjem izveden.
Pri končnem obračunu vrednosti posameznih obračunskih veličin za neupravičen odvzem električne energije, sc odštejejo dejansko registrirane vrednosti.
Določbe tega člena veljajo tudi za fizične in pravne osebe, ki po tem pravilniku niso uporabniki.
67.	člen
Dobavitelj je dolžan odbrati števec najkasneje v 3 dneh od prejema prijave vselitve ali izselitve uporabnika. Uporabnik, ki se izseli, je dolžan plačati vso porabljeno energijo do tega odbirka.
Uporabnik, ki se vseli, plača vso porabljeno električno energijo od zadnjega branja na merilni napravi uporabnika, ki se je izselil.
68.	člen
i
Uporabnik, ki je obenem tudi uporabnik družbenih sredstev, mora zavarovati plačilo za prevzeto električno energijo na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Ce uporabnik ne predloži dobavitelju instrumentov za zavarovanje plačila, je dolžan plačati prevzeto električno energijo najkasneje v 15 dneh po datumu dobave.
Ostali uporabniki morajo plačati račun ali obrok pri letnem obračunu električne energije ob predložitvi oziroma do roka zapadlosti plačila.
Ce uporabnik, s katerim dobavitelj nima sklenjene pismene pogodbe, ne plača računa ali obroka pri letnem obračunu ob predložitvi oziroma do zapadlosti plačila, ga dobavitelj pismeno opomni. Kolikor ne plača računa ali obroka niti v 15 dneh od predložitve računa ali obroka oziroma zapadlosti plačila, mu dobavitelj lahko ustavi dobavo električne energije po
9.	točki 45. člena tega pravilnika.
Ce uporabnik ne plača računa v določenem roku, ima dobavitelj pravico ?aračunati uporabniku 12°/e letne zamudne obresti.
69.	člen
Uporabnik lahko sporoči dobavitelju pripombe oziroma ugovor na prejeti račun in to najpozneje v 8 dneh po prejemu računa.
Dobavitelj je dolžan odgovoriti v 15 dneh po prejemu pripomb oziroma ugovora.
Uporabnikove pripombe oziroma ugovor na prejeti račun ne odlagajo plačila računa za nesporni del.
Ce se ugotovi, da je bila dobavljena električna energija nepravilno obračunana, mora dobavitelj pri naslednjem obračunskem obdobju obračunati preveč ali premalo zaračunani znesek. Glede tega naknadnega obračuna se lahko dobavitelj in uporabnik tudi drugače dogovorita. V primeru letnega obračuna električne energije uporabnikom na nizki napetosti, dobavitelj obračunava dobavljeno električno energijo po spremenjeni tarifi ali tarifnih postavkah za prodajo električne energije sorazmerno s številom dni v letu, v katerih veljajo nove tarifne postavke.
Uporabnik lahko zahteva od dobavitelja posebno branje števca na svoje stroške.
VIII.	ODŠKODNINE
70.	člen
Ce pride do omejevanja porabe električne energije v SR Sloveniji zaradi splošnega pomanjkanja električne energije, so upravičeni do odškodnine tisti uporabniki in v takšnem obsegu, kakor to določa ustrezni družbeni dogovor ali sklep Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije.
71.	člen
Uporabnik ima pravico zahtevati preko pristojnega sodišča ustrezno odškodnino, kolikor mu je dobavitelj neutemeljeno prekinil dobavo električne energije oziroma če traja prekinitev dobave neupravičeno dolgo ali če se prekinitev dobave neupravičeno često ponavlja.
72.	člen
Uporabnik na nizki napetosti lahko zahteva od dobavitelja povračilo škode, ki bi nastala na njegovih napeljavah in porabnikih zaradi nenormalno visokih napetosti ali preboja visoke napetosti na omrežje nizke napetosti, razen v primerih udara strele.
73.	člen
Uporabnik na visoki napetosti ima pravico zahtevati, da mu dobavitelj prizna odškodnino v primerih, ko je registrirana napetost in frekvenca na priključku izven tolerančnih vrednosti, če znižanje napetosti ni
bilo namerno v času omejevanja porabe zaradi splošnega pomanjkanja električne energije.
Pravica do odškodnine se lahko uveljavi, če je dana objektivna možnost ugotavljanja trajanja in višine odstopanja napetosti in frekvence od nazivne vrednosti.
Uporabnik in dobavitelj lahko v pogodbi določita tudi odškodnino oziroma penale za neizdobavljeno in neprevzeto električno energijo, za prekoračitev prevzema pogodbenih količin, za prekoračitev pogodbene moči in za neizvršitev kontinuitete dobave.
Pogoji za določitev odškodnin oziroma penalov sc določijo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva.
74.	člen
Uporabnik je odgovoren za motnje oziroma škodo, povzročeno z motnjami, ki jih povzroča s svojimi elektroenergetskimi objekti in porabniki drugim uporabnikom.
Uporabnik, ki ima pri rabi električne energije občutne motnje in tudi morebitno škodo zaradi nepravilnega načina rabe električne energije nekega drugega uporabnika, ima pravico zahtevati od povzročitelja odškodnino. Ce s posredovanjem dobavitelja ne pride do sporazuma med strankama, rešuje spor na zahtevo oškodovanca pristojno sodišče.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Dobavitelj obvesti uporabnike, s katerimi ima sklenjene pismene pogodbe o dobavi in odjemu električne energije, da najkasneje do 1. maja tekočega leta predvidijo svoje potrebe po električni energiji in moči za naslednje leto.
76.	člen
Uporabnik ne sme preprodajati električne energije. V izjemnih primerih dobavitelj lahko pooblasti uporabnika za nadaljnjo prodajo električne energije drugemu uporabniku s svojih elektroenergetskih objektov.
Za preprodajo električne energije po prejšnjem odstavku se ne šteje zaračunavanje porabo električne energije sostanovalcem ali podstanovalcem.
77.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo smiselno tudi za upravljavce elektroenergetskih objektov oziroma naprav in napeljav, preko katerih so posredno vezani elektroenergetski objekti ter porabniki uporabnika na omrežje dobavitelja.
78.	člen
Pismene pogodbe po 32. in 33. členu tega pravilnika skleneta uporabnik in dobavitelj najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika.
79.	člen
Določbe drugega odstavka 52. člena tega pravilnika se uporabljajo za tiste merilne transformatorje in tiste stikalne ure, ki se vgradijo po uveljavitvi tega pravilnika.
80.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dobavi električne energije, ki ga je sprejel
delavski svet Združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije 20. aprila 1972.
81.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva, uporabljati pa se prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije Janez Šter, dipl. oec. 1. r.
1029.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem osmem rednem zasedanju dne 30. junija 1977 na osnovi 17. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73), 8. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in 4. člena pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije sprejela
PRAVILNIK
o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij uporabnikom električne energije
1 člen <
Ta pravilnik določa način izdajanja elektroenergetskih soglasij uporabnikom električne energije (v nadaljnjem besedilu uporabnik).
Elektroenergetsko soglasje izda uporabnikom dobavitelj električne energije (v nadaljnjem besedilu dobavitelj).
2.	člen
:
Elektroenergetsko soglasje je akt dobavitelja, v katerem so navedeni pogoji za priključitev oz. povečanje priključne moči uporabnika.
3.	člen
Za priključitev elektroenergetskih objektov novih uporabnikov ali za povečanje priključne moči obstoječih uporabnikov je potrebno elektroenergetsko soglasje.' Elektroenergetska soglasja daje dobavitelj v mejah svojih energetskih in tehničnih možnosti.
Dobavitelj mora dati elektroenergetsko soglasje, če so za to dane energetske in tehnične možnosti in če je povečanje potrošnje električne energije v skladu s programi razvoja in planirano izgradnjo elektroenergetskih objektov.
Elektroenergetsko soglasje se ne izda, če nista zagotovljena energija in moč in če bi bili s tem oškodovani obstoječi uporabniki v zadostni in kakovostni oskrbi z električno energijo.
4.	člen
Elektroenergetsko soglasje je potrebno tudi v primerih :
—	spremembe priključka,
—	spremembe transformacije pri uporabnikih na visoki napettisti,
—	spremembe namena porabe električne energije.
5.	člen
Ne glede na določila 3. člena tega pravilnika elektroenergetsko soglasje ni potrebno za začasno priključitev elektroenergetskih objektov uporabnika preko začasnega priključka do enega leta (npr. manjša gradbišča, sejmi, cirkusi, razne prireditve ipd.).
V	takih primerih se priključitev izvede na podlagi prijave za določen čas in izpolnitve pogojev dobavitelja za priključitev.
„	*'6. člen
Dobavitelj daje elektroenergetsko soglasje na osnovi vloge:
1.	novemu uporabniku, ki ga lahko zastopa tudi investitor,
2.	lastniku oz. upravljavcu zgradbe, v kateri bo več novih uporabnikov,
3.	obstoječemu uporabniku ali obstoječemu lastniku oz. upravljavcu zgradbe.
7.	člen
Pismena vloga za izdajo elektroenergetskega soglasja mora vsebovati naslednje podatke:
—	lokacijo objekta,
—	čas priključitve,
—	namen porabe električne energije,
—	konično moč,
—	nazivno moč posameznih večjih električnih porabnikov in skupine manjših porabnikov,
—	faktor moči,
—	režim koriščenja moči in energije,
—	letno potrošnjo električne energije.
8.	člen
Dobavitelj lahko zahteva, da uporabnik predloži še dodatne podatke, če ugotovi, da so dodatni podatki, zaradi posebnega značaja ali pomena porabnika, potrebni za izdajo elektroenergetskega soglasja.
9.	člen
Dobavitelj je dolžan izdati ali zavrniti izdajo elektroenergetskega soglasja uporabnikom na nizki napetosti v roku 30 dni in uporabnikom na visoki napetosti v roku 60 dni od prejema pismene vloge po
7.	členu tega pravilnika.
10.	Člen
V	elektroenergetskem soglasju morajo biti navedeni zlasti energetski, tehnični in ekonomski pogoji, lokacije prodajnih in merilnih mest, čas priključitve in čas začetka dobave električne energije, drugi pogoji, ki jih mora izpolniti uporabnik ter rok veljavnosti elektroenergetskega soglasja.
11.	člen
Ce obstaja možnost, da bi bili s priključitvijo novega porabnika oškodovani obstoječi uporabniki v zadostni in kakovostni oskrbi z električno energijo, mora dobavitelj pred izdajo elektroenergetskega soglasja izvršiti ustrezne meritve.
12.	člen
V	energetskih pogojih morajo biti navedeni zlasti naslednji podatki:
—	dovoljena naročena moč,
—	nazivni tok varovalnih naprav priključka,
—	nazivna moč največjeea porabnika ali skupine porabnikov,
—	odjemna skupina,
—	faktor moči,
—	režim koriščenja moči in energije,
—	letna poraba električne energije.
13.	člen
V	tehničnih pogojih mora biti določeno zlasti:
—	vrsta, dolžina in prerez vodnikov priključka,
• — začetno mesto priključka,
—	ostali tehnični pogoji.
14.	člen
Z elektroenergetskim soglasjem predpiše dobavitelj še vrsto dodatnega zaščitnega ukrepa pred napetostjo dotika.
15.	člen
V	elektroenergetskem soglasju določi dobavitelj tudi vrsto in osnovne karakteristike merilnih naprav, merilnih transformatorjev in krmilnih naprav ter mesto namestitve,
16.	člen
V	elektroenergetskem soglasju morajo biti navedene finančne obveznosti uporabnika za priključitev elektroenergetskih objektov novega uporabnika ali za povečanje priključne moči obstoječega uporabnika.
17.	člen
Elektroenergetsko soglasje velja 2 leti od dneva izdaje, če ni v soglasju določen daljši rok njegove veljavnosti.
18.	člen
Dobavitelj izroči elektroenergetsko soglasje uporabniku, ko ta poravna oziroma zagotovi poravnavo finančnih obveznosti iz 16. člena tega pravilnika.
19.	člen
Ce dobavitelj zavrne izdajo elektroenergetskega soglasja, je dolžan navesti vzroke zavrnitve.
Proti zavrnitvi izdaje elektroenergetskega soglasja ima uporabnik pravico pritožbe in sicer neposredni uporabniki pri arbitraži določeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ISE, ostali uporabniki pa pri arbitražah, določenih s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvah interesnih skupnosti preskrbovalnih območij.
20.	člen
Ce elektroenergetski objekti uporabnika v roku veljavnosti elektroenergetskega soglasja niso bili priključeni na elektroenergetske objekte dobavitelja iz razlogov, ki so nastali iz razlogov na strani uporabnika, mora uporabnik zaprositi za novo elektroener-geteko soglasje.
21.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva, uporabljati pa se prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije
Janez Ster, dipl. oec. 1. r.
1630.
Na podlagi prvega odstavka 9. člena uredbe o pogojih za poslovanje predstavništev tujih firm v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 38/68) in na podlagi drugega odstavka 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ih o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74)
sklepata
Republiški odbor sindikata delavcev trgovine Slovenije in firma ANDREA JAKIL, MILANO — predstavništvo Ljubljana
KOLEKTIVNO POGODBO
o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v firmi Andrea Jakil, Milano — predstavništvo Ljubljana
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S to kolektivno pogodbo sc v skladu z ustavo in zakonom podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice in obveznosti iz delovnih razmerij delavcev — državljanov SFRJ, ki delajo v firmi Andrea Jakil, Milano, predstavništvo za Jugoslavijo, Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: firma).
Kolikor posamezna vprašanja s to pogodbo niso urejena, se uporabljajo določbe veljavnih predpisov o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, neposredno.
2.	člen
Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja:
—	nastanek delovnega razmerja;
—	razporejanje delavcev;
—	varstvo delavcev pri delu;
—	posebno varstvo žena, mladine in invalidov v delovnem razmerju;
—	trajanje in razporeditev delovnega časa;
—	odmore, počitke, dopuste in druge odsotnosti delavcev z dela;
—	osebne dohodke in nadomestila;
—	zagotavljanje sredstev za skupno porabo delavcev in zneskov za posamezne namene, do katerih ima delavec pravico;
—	povračilo stroškov, ki imajo značaj povračila stroškov v zvezi z delom;
—	spopolnjevanjc sposobnosti delavcev;
—	delovne dolžnosti in materialno odgovornost delavcev;
—	pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata;
—	prenehanje delovnega razmerja;
—	uveljavljanje pravic delavcev iz delovnega
razmerja;
—	trajanje, dopolnjevanje, spreminjanje ter izvajanje koliktivne pogodbe.
II. NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA, NASTOP DELA IN RAZPOREDITEV DELAVCA
3.	člen
Delavec in firma Andrea Jakil skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in te kolektivne pogodbe, preden delavec nastopi delo.
4.	tien
Poskusno delo ne more trajati več kot 30 dni.
*5. člen
Delavec, ki po končani srednji, vtšji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavca, se lahko sprejme kot pripravnik.
Pripravnik dela na delih, katera odgovarjajo stopnji in smeri njegove izobrazbe.
Pripravniki imajo enake pravice in obveznosti kot drugi delavci.
Pripravniška doba za opravila, za katera se zahteva srednja izobrazba, traja šest mesecev; za opravila, za katere se zahteva fakultetna izobrazba, pa eno leto. Program, organizacijo in vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem in ob koncu pripravniške dobe se napravi za vsak primer posebej. Vsekakor pa mora biti pripravnikom zagotovljeno, da se v organiziranem prak-tičntem delu in usposabljanju seznanijo z vsemi deli ter si tako pridobijo izkušnje za samostojno delo.
6.	člen
Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v petih izvodih, od katerih enega zadrži ob registraciji pristojni občinski upravni organ za delo, po enega zadržita delavec in firma, po enega pa pošlje firma v roku osmih dni po registraciji pristojni skupnosti zdravstvenega varstva in občinskemu odboru sindikata delavcev trgovine Ljubljana Center.
7.	člen
Ob spremenjenih pogojih sta delavec in firma dolžna spremeniti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi na način, ki velja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali pa skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
Delavec in firma skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če traja izvršitev določenega dela po svoji naravi določen čas ali če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca, ki je pri vojakih, ki opravlja javne dolžnosti ali je daljši čas odsoten z dela..
Ce je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, pa delavec po preteku tega časa s pristankom firme nadaljuje z delom, se šteje, da je nastalo delovno razmerje za nedoločen čas, delavec in firma pa sta dolžna v roku 8 dni skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
8.	člen
Delavec je dolžan stopiti na delo v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni drugače določeno. Ce delavec brez opravičljivega vzroka v določenem času ne nastopi dela, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
9.	člen
Firma mora razporediti delavca na delo, na katero sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi.
Samo s pristankom delavca lahko firma razporedi delavca na drugo delo s pogojem, da v primeru, ko taka razporeditev traja dalj kot mesec dni, primerno spremenita ali dopolnita pogodbo o zaposlitvi.
Izjemoma lahko zaradi višje sile, ki je nastala ali se jo pričakuje, firma brez pristanka delavca začasno razporedi na drugo delo, ki ne odgovarja strokovni izobrazbi delavca, vendar le za toliko časa, kolikor trajajo Izredne okoliščine, ki so zahtevale razporeditev delavca na drugo delo. V primeru razporeditve v
prejšnjem stavku osebni dohodek delavca ne more biti nižji, kot ga je prejemal pred razporeditvijo.
III.	VARSTVO DELAVCEV PRI DELU
10.	člen
Firma je dolžna, upoštevajoč zakonske predpise o varstvu pri delu'in druge predpise na tej osnovi, s posebnimi ukrepi in sredstvi zagotoviti varne delovne pogoje in osebno varnost delavcev pri delu, njihove preventivne zdravstvene preglede in prvo pomoč delavcem ob nesreči pri delu.
Pred nastopom delavca na deio ga je delodajalec dolžan natančneje seznaniti z delom, z delovnimi pogoji in nevarnostmi dela, z organizacijo dela ter z določenimi pravicami in dolžnostmi.
Delavec se mora pred nastopom dela seznaniti s predpisi, ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa dopolnjevati svoje znanje s tega področja.
Delavec mora z vso pazljivostjo opravljati svoje delo, upoštevati predpisane ukrepe, uporabljati vsa varstva, sredstva in naprave za osebno varnost pri delu in pazljivo ravnati z njimi.
Delavec, ki namenoma ali iz velike malomarnosti poškoduje osebno zaščitno sredstvo ali opremo za varstvo pri delu, jo izgubi, jo odtuji ali predela, je odškodninsko odgovoren.
IV.	POSEBNO VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV
11.	člen
Več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne sme delati delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta.
Nosečnost se ugotovi na podlagi zdravniškega potrdila, starost otroka pa na podlagi otrokovega rojstnega lista.
12.	člen
Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
13.	člen
Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni ima delavka, če to zahteva, pravico, firma pa ji mora omogočiti:
1.	nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali
2.	delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti.
Svojo izjavo o tem, katero obliko podaljšanega porodniškega dopusta bo izkoristila, mora dati delavka delodajalcu pismeno najmanj 8 dni pred nastopom podaljšanega porodniškega dopusta, to je najkasneje 8 dni pred potekom porodniškega dopusta 105 dni.
Podaljšan dopust po prvem odstavku tega člena ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka negu^ je in če sta se roditelja tako sporazumela.
Delavka, ki izrabi porodniški dopust po prvem odstavku prve točke tega člena, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
14.	člen
Delavka, ki dela 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti, ima pravico do osebnega dohodka za 4 ure na dan, za delovni čas nad 4 ure na dan pa pravico nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
Delavka, ki dela 4 ure na dan od 12 mesecev do 3 let otrokove starosti, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu.
15.	člen
Delavki, ki ima zaradi hranjenja ali nege otroka pravico do 4-urnega delovnega časa, in delavcu, ki ima zaradi zmanjšane zdravstvene ali delovne zmožnosti pravico do skrajšanega delovnega časa, se ta dnevni delovni čas tudi v 5-dnevnem delovnem tednu ne poveča.
16.	člen
Delavcu, ki še ni star 18 let, se ne sme naložiti, da dela dalj kot poln delovni čas, niti se mu ne sme naložiti, da dela ponoči med 22. in 6. uro naslednjega
dne
V.	DELOVNI CAS
17.	člen
Poln delovni čas. delavca traja 42 ur tedensko. Ta delovni čas se razporedi na šestdnevni ali petdnevni delovni teden.
Glede razporeditve delovnega časa se delavec in firma dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
18.	člen
Delavec je dolžan delati prek polnega delovnega časa (nadurno delo) v primerih:
1.	potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene delavce in firmo ali pa se tako nesrečo neposredno pričakuje;
2.	ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da se konča delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo;
3.	ko je nujno, da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela.
Delo delavca prek polnega delovnega časa sme trajati:
—	v primerih po prvi točki prvega odstavka tega
člena samo toliko časa, kolikor je nujno, da se reši človeška življenja ali obvaruje materialna sredstva,
—	v primerih po drugi in tretji točki pa samo to-
liko, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice.	y
Pristojni občinski upravni organ za delo lahko določi omejitev ali ustanovitev dela prek polnega delovnega časa v primerih po drugi in tretji točki prvega odstavka tega člena, če ugotovi nedosledno uporabo določb tega člena.
Za delo prek polnega delovnega časa v primerih po prvi točki prvega odstavka tega člena delavcu ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku zu nadurno delo.
VI.	ODMORI, POČITKI
19.	člen
Ce delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času, mu pripada 30-minutni plačani odmor, praviloma med 4. in 5. uro dela.
Ce je polni delovni čas deljen, ima delavec pravico do vmesnega počitka, ki ne more biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas, prebit na delu.
20.	člen
Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur.	*
Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka.
Tedenski počitek pripada delavcu praviloma v nedeljo.
Delo v nedeljo lahko firma odredi le takrat, ko je delavec dolžan delati dalj kot polni deloVni čas. V tem primeru mora delavcu zagotoviti za počitek eti drug dan v naslednjem tednu.
VII.	DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
21.	člen
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 dni, največ pa do 30 delovnih dni.
Delavec dobi pravico izrabiti svoj letni dopust po 6 mesecih nepretrganega dela.
Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, firma pa ga ne more zanj prikrajšati.
Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni.
Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez presledka nadaljuje tudi v naslednjem koledarskem letu.
22.	člen
Dodatno k najmanj 18 delovnim dnem letnega dopusta pripada delavcu določeno število delovnih dni dopusta tudi glede na:
—	delovne pogoje,
—	delovno dobo.
—	delovne uspehe,
—	socialne razmere.
Letni dopust mora delavec koristiti vsako leto. če si je pridobil pravico do dopusta.
Cas koriščenja dopusta določita delavec in firma sporazumno,
23.	člen
Glede na delovne pogoje — težo dela. pripadajo delavcu, ki neposredno opravlja težje delo od normalnih delovnih pogojev, dodatne 4 delovni dnevi letne ga dopusta.
24.	člen
Glede na delovno dobo oz. dobo, ki je izenačena z delovno dobo, pripada delavcu, starejšemu od 18 let. dodatno:
—	po 5, letih delovne dobe 2 delovna dneva letnega dopusta,
—	po 10 letih delovne dobe 4 delovni dnevi letnega dopusta,
—	po 15 letih delovne dobe 6 delovnih dni letnega dopusta.
—	po 20 letih delovne dobe 8 delovnih dni letnega dopusta, ■ • ■
—	po 25 letih delovne dobe 10 delovnih dni letnega dopusta.
Kot merilo za letnij dopust šteje delovna doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem koristi dopust.
25.	člen
Glede na posebne socialne razmere pnpacta delavcu dodatno:
—	delavcu, ki še ni star 18 let — 7 delovnih dni letnega dopusta,
—	materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobveznimi otroki — 3 delovni dnevi letnega dopusta,
—	delavcu, udeležencu NOB in delavcu-invalidu in delavcu, ki je sicer bolan — 3 delovni dnevi letnega dopusta.
26.	člen
Glede na delovne uspehe, ki jih delavec dosega pri delu, firma prizna delavcu toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavec, in dopustom, ki mu pripada po osnovah in merilih te kolektivne pogodbe.
27.	člen
Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, pripada šestintrideset delovnih dni letnega dopusta.
28.	člen
Delavcu pripada izredni dopust do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico nadomestila osebnega doehodka v naslednjih primerih:
—	ob poroki >
—	očetu ob rojstvu otroka
—	ob smrti v ožji družini
—	za selitev
—	ta strokovni izpit
—	ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA
—	ob prizadetosti delavca ob hujši nesreči (npr. požar, elementarna nesreča)
3 dni izrednega dopusta 1 dan izrednega dopusta 3 dni Izrednega dopusta 3 dni izrednega dopusta 7 dni izrednega dopusta
2 dni Izrednega dopusta
5 dni izrednega dopusta
Delavec in firma se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico nadomestila osebnega dohodka v primeru strokovnega ali kakšnega drugega izpita tudi več kot 7 delovnih dni.
din
2.	skupina — za delo polkvalificiranega ozi-
roma priučenega delavca, brez strokovne izobrazbe	136
3.	skupina — za delo, ki zahteva delavca oz-
kega profila s končano osnovno šolo. To je za specializirano delo in manj zahtevno delo v strokovnih službah	150
4.	skupina — za delo, ki zahteva delavca s
poklicno šolo in	z	2-letno	strokovno	šolo	188
5.	skupina — za delo, ki zahteva delavca s
poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, ki pa je usmerjen na bolj zahtevna opravila, za katera se je usposobil	na	delovnem	mestu	214
6.	skupina — za delo, ki zahteva delavca,
usmerjenega v vodenje, ki ima srednješolsko izobrazbo	235
7.	skupina — za delo, ki zahteva delavca s 4-letno srednješolsko izobrazbo in opravlja zahtevna strokovna dela pod neposrednim vodstvom 250
8.	skupina — za delo, ki zahteva delavca s 4-
letno srednješolsko izobrazbo v stroki in ki opravlja zahtevna in odgovorna strokovna dela brez neposrednega vodstva in nadzora. Za to delo je zahtevana srednja šola in specializacija na podlagi začetnega in nato občasnega dopolnilnega izpopolnjevanja	300
9.	skupina — za delo, ki zahteva delavca z
diplomo višje šole ali s I. stopnjo visokošolskega študija	340
10.	skupina — za delo, ki zahteva delavca z
visokošolsko izobrazbo	400
Osnova 100 predstavlja 60 “/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko, valoriziranega za tekoče leto zaradi zvišanja življenjskih stroškov in drugih vplivov na osebne dohodke po stopnji družbeno priznane valorizacije osebnih dohodkov v gospodarskih dejavnostih.
29.	člen
Delavec in firma se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavca z dela brez pravice nadomestila osebnega dohodka (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega privatnega opravka).
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena se delovno razmerje ne prekine, vse dolžnosti in pravice delavca po delu in iz dela v tem času mirujejo.
VII. OSEBNI DOHODKI IN NADOMESTILA
a)	Osebni dohodek
30.	člen
O osebnem dohodku delavca se delavec in firma dogovorita s pogodbo o zaposlitvi glede na naravo in zahtevnost delovnih nalog, strokovno izobrazbo delavca, delovne pogoje, delovni čas, uspehe dela In minulo delo.
31.	člen
Najnižji osebni dohodek delavca za delo ob normalnih razmerah, v polnem delovnem času (182 ur na mesec) in pri doseganju normalnega delovnega uspeha je izražen v razmerjih na osnovo 100 naslednji:
1.	skupina — za najbolj enostavno delo ne- din kvalificiranega delavca	125
32.	člen
Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v SRS ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko, firmo in delavce pa bosta o tem obveščala podpisnika te kolektivne pogodbe.
33.	člen
Naj višji osebni dohodek delavca za poln delovni čas ne sme biti višji od naj višjega osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo prejema za poln delovni čas delavec v združenem delu v republiki po določilih samoupravnega sporazuma ustrezne dejavnosti.
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in firmo vsako leto pred zaključkom leta obvestila o višini naj višjega dovoljenega izplačanega osebnega dohodka po določilih samoupravnega sporazuma.
Izjemoma lahko, zaradi specifičnosti dela, najvišji osebni dohodek delavca za poln delovni čas odstopa od naj višjega osebnega dohodka delavca v združenem delu po prvem odstavku tega člena za največ 20% navzgor.
34.	člen
Osebni dohodek delavca za poskusno delo, ki ne sme biti daljše kot 30 dni, je lahko največ do 20% nižji od osebnega dohodka, ki pripada delavcu določene skupine po tem členu kolektivne pogodbe. S po-
godbo o zaposlitvi mora biti dogovorjeno, za koliko se v takih primerih osebni dohodek zniža.
35.	člen
Delavcu-pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini:
—	pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 °/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
—	pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 °/o povprečnega msečnega osebnega dohodka na zaposlenega slenega v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	pripravniku z visoko izobrazbo največ 105 °/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
36.	člen
Najmanjši osebni dohodek delavca, do katerega ima pravico delavec po zakonu o najmanjšem osebnem dokodku, znaša najmanj 55% od povprečnega, za poln delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v preteklem letu. Ta povprečni osebni dohodek v republiki ugotovi vsako leto Zavod SR Slovenije za statistiko, delavce in firmo pa bosta o tem sproti obveščala podpisnika te kolektivne pogodbe. Najmanjši osebni dohodek se izplačuje delavcem v roku in na način, kot je dogovorjeno v tej kolektivni pogodbi za izplačevanje osebnega dohodka.
37.	člen
Delovna doba sc vrednoti kot kriterij minulega dela. Glede na to delavcu na dogovorjeno mesečno akontacijo osebnega dohodka pripada poseben dodatek, ki znaša v odstotkih največ:1
najvišji •/• obračunske osnove delovna doba	mesečnega osebnega dohodka
delavca
od 2 do 5 let	1
nad 5 do 10 let	2
nad 10 do 15 let	4
nad 15 do 20 let	6
nad 20 do 25 let	8
nad 25 do 30 let	10
nad 30 let	12
38.	člen
Za delo preko polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in v dneh zveznih in republiških praznikov gre delavcu poseben dodatek, in sicer:
—	za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo) gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal preko polnega delovnega časa,
—	zsi delo v nočnem delovnem času (čas od 22. do 5. ure) gre delavcu dodatek v višini najmanj 35 % in največ 50 % obračunske osnove osebnega dohodka za redni delovni čas,
—	za delo na dan nedelje gre delavcu dodatek v višini najmanj 35% in največ 50% obračunske osnove osebnega dohodka za redni delovni čas,
—	za delo na dan zveznega ali republiškega praznika gre delavcu dodatek v višini najmanj 50% od obračunske osnove osebnega dohodka za redni delovni
čas (poleg zakonsko določenega nadomestila in osebnega dohodka za delo na ta dan),
—	delavcu, ki dela v deljenem času pripada poseben dodatek. Dodatek za deljen delovni čas znaša največ bruto 320 din mesečno, če traja prekinitev delovnega časa nad eno uro, in največ 640 din bruto mesečno, če ta prekinitev traja 2 uri ali več.
Dodatki se med seboj ne izključujejo.
b)	Nadomestila
39.	člen
Firma mora izplačati delavcu nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih in višini:
—	za čas letnega dopusta — nadomestilo, izračunano na osnovi dnevnega povprečja njegovega osebnega dohodka za poln delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem koristi letni dopust,
—	za čas odsotnosti z dela na državne praznike — nadomestilo, izračunano na osnovi povprečnega osebnega dohodka za poln delovni čas v mesecu, v katerem je praznik,
—	za čas odsotnosti z dela po 23., 24., 25., 26., 27.,
28.,	58. in 59. členu te pogodbe — nadomestilo, izračunano na osnovi povprečnega dnevnega osebnega dohodka za poln delovni čas v mesecu, v katerem je koristil te pravice,
—	za čas prekinitve dela, do katere pride brez krivde delavca — nadomestila za ure in dneve, v katerih ni delal, v višini dogovorjcnga osebnega dohodka za poln delovni čas,
—	za čas odpovednega roka, ko ima delavec pravico še ostati na delu, pa firma zahteva, da preneha z delom pred določenim rokom — nadomestilo v višini dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka,
—	za čas odsotnosti z dela med odpdvednim rokom zaradi iskanja nove zaposlitve — nadomestilo v višini dogovorjenega osebnega dohodka za poln delovni čas,
—	za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, pred vojaškega pouka, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij ali zaradi pozivov Vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde — nadomestilo, izračunano na osnovi povprečnega osebnega dohodka v preteklih treh mesecih — nadomestilo po tem naslovu izplača firma na račun organa, ki je delavca poklical,
—	za čas odsotnosti z dela do 30 dni zaradi bolezni 90 % od osnove, zaradi nesreče pri delu pa 100 % od osnove.
V tem primeru je osnova za nadomestilo osebnega dohodka povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel za poln delovni čas v letu pred letom, v katerem je nastal primer, ko ima pravico do nadomestila oz. drugi krajši čas, ko je delavec prvič nastopil delovno razmerje.
Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva Slovenije v prilogi Delavski enotnosti »Vzajemnost«.
/	40. člen
Firma je dolžna izplačati delavcu osebni dohodek oz. nadomestilo osebnega dohodka najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Izplačilo osebnega dohodka oz. nadomestila se izvrši proti podpisu na plačilni listi.
Pri vsakem izplačilu je firma dolžna vročiti delavcu pismeni obračun osebnega dohodka oz. nadomestila ter prikaz vseh davkov in prispevkov, ki se plačujejo iz delovnega razmerja.
41.	člen
Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora firma vsako leto izplačati delavcu pred odhodom na dopust delno nadomestilo stroškov med letnim dopustom (regres), in sicer v višini najmanj 1.100 din in največ 1.400 din.
Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta. Pri določanju konkretne višine se upošteva socialni in zdravstveni položaj delavca.
42.	člen
Glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela delavcu pripada povračilo v višini cene mesečne vozovnice javnih prevoznih sredstev, zmanjšane za 40 dinarjev. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,75 din za km.
43.	člen
Kadar delavec po nalogu firme opravi službeno potovanje ali dela na terenu izven običajnega kraja zaposlitve oz. bivališča, mu pripada dnevnica, terenski dodatek ali dodatek za ločeno življenje od družine ter povračilo stroškov potovanja.
44.	člen
Višina dnevnic za potovanje po SFRJ je za vse delavce enaka. Za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur znaša največ 110 din, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa največ 170 din. Stroški prenočevanja na terenu znašajo na podlagi računa največ 195 din. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada največ 85 din.
Višina dnevnice za potovanje v inozemstvo pa znaša toliko, kolikor je določeno s predpisom za republiške upravne organe.
45.	člen
Terenski dodatek znaša največ 80 din na dan.
Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu.
Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
Terenski dodatek gre delavcu v primeru, da mu je firma zagotovila organizirano prehrano in prenočišče na terenu — sicer ima delavec pravico do povračila stroškov prenočevanja in dnevnic po 44. členu te pogodbe.
Terenski dodatek pripada delavcu za vse dni, ko po nalogu firme dela izven kraja običajne zaposlitve oz. prebivališča.
Terenski dodatek gre delavcu od prvega dneva dela na terenu, če je tako delo daljše od enega dneva.
46.	člen
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta.
47.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša največ 1.425 din mesečno.
Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zapolitve pri firmi ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je veselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
48.	člen
Firma je dolžna povrniti selitvene stroške delavcu ali njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja dosedanjega bivališča v drugi kraj zaradi dela in če je preselitev v interesu firme. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih.
49.	člen
Stroške potovanja povrne firma v višini cene vozovnice za prevozno sredstvo, določeno v potnem nalogu.
Če delavec v zvezi z delom uporablja lastno motorno vozilo, mu pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 2,00 din za dejansko prevoženi kilometer. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
50.	člen
Delavcem v firmi se mora zagotoviti med delom organizirana topla prehrana. Za takšno se šteje prehrana, organizirana 'v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih, ali prehrana, ki je po dnevnih obrokih zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom.
Firma regresira prehrano med delom, upoštevaje pogoje in težavnost dela, največ v višini 285 din mesečno na delavca.
Izjemoma se delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku tega člena, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Za to obliko prehrane je potrebno priskrbeti soglasje Zveze sindikatov Slovenije.
Regres za prehrano v nobenem primeru ni mogoče izplačevati v gotovini.
Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci za tiste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in v prostih dneh.
51.	člen
Ob upokojitvi ali smrti delavca je firma dolžna izplačati delavcu oz. njegovi družini odpravnino oz. posmrtnino v višini najmanj dvakratnega in največ trikratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v, preteklem letu.
52.	člen
Firma je dolžna izplačati tudi:
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Ta pomoč je enaka višini razlike med pogrebnimi' stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih za ta namen priznavajo zdravstvene skupnosti v svojih samoupravnih sporazumih;
—	denarno pomoč delavcu v primerih daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, in to največ v višini neto povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji v preteklem letu;
—	enkratno pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
—	enkratno letno obdaritev upokojencev;
—	enkratno pomoč ob nastanku težje invalidnosti;
—	druge solidarnostne pomoči.
53.	člen
Dodatki, nadomestila in drugi prejemki delavcev po tej pogodbi so primerno vsklajeni s sindikalno listo ki velja v SR Sloveniji, in se vsklajujejo vsako leto glede na spremembe v sindikalni listi oz. glede na okoliščine, ki vplivajo na te prejemke.
54.	člen
Firma je dolžna plačevati za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prispevek od skupnega zneska izplačanih dohodkov delavcev v solidarnostni stanovanjski sklad po stopnji, ki jo določi občinska samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center.
Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša najmanj 6V0 od bruto osebnega dohodka.
55.	člen
Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev, ki jih zajema ta kolektivna pogodba, znaša 1,5 °/o od obračunskih bruto osebnih dohodkov delavcev. .
56.	člen
Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev vplačuje firma v sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju ljubljanske regije.
Del sredstev tega prispevka v višini 1 °/e je dohodek namenskega sklada za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v individualnem sektorju. Del sredstev tega prispevka v višini 0,5 °/o se obračunava in odvaja iz sredstev sklada v sorazmerju z vplačanim prispevkom na posebni račun na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev.
57.	člen
Iz sredstev sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev se na podlagi programov, pravil in statuta skupščine tega sklada financira izredno ali dodatno splošno izobraževanje delavcev, dodatno in dopolnilno strokovno izobraževanje delavcev, družbenopolitično izobraževanje delavcev in druge namene v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV, KI OPRAVLJAJO FUNKCIJO DELEGATA
58.	člen
Delavci, ki opravljajo funkcije delegata ali člana delegacije v organih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter v samoupravnih skupnostih, imajo pravico:
—	biti odsotni z dela za čas, ko opravljajo funkcijo delegata oz. člana delegacije,
—	pravico do osebnega dohodka — kakor da bi bili ta čas prisotni na delu.
59.	člen
Pravico do osebnega dohodka in odsotnosti z dela po prejšnjem členu ima delavec tudi za čas, ko v funkciji delegata ali člana delegacije določen del svojega delovnega časa dela na stalnem delu v telesih teh
skupnosti. Firma ima pravico do povračila sredstev za osebne dohodke od družbenopolitičnih oziroma samoupravnih skupnosti za čas, ko je delavec delal v njenem telesu.
X.	OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA
60.	člen
Delavec je dolžan izpolnjevati vse obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in zakona.
Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih dolžnosti je delavec odgovoren neposredno firmi.
61.	člen
Kot kršitev delovnih obveznosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja delovnih obveznosti šteje tudi:
—	neracionalno koriščenje sredstev in materiala za delo ter malomaren odnos delavca do imovine firme;
—	izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavec ne javi firmi v roku 24 ur, če bi to lahko storil;
—	vsak neupravičen izostanek z dela;
—	ponovno prihajanje na delo po začetku delovnega časa ali zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja firme;
—	povzročanje nereda, žaljenje sodelavcev, izzivanje medsebojne mržnje;
—	prihajanje na delo oz. delo v opitem stanju;
—	izdajanje poslovnih tajnosti.
V primru kršitve delovnih obveznosti po prvem odstavku tega člena, kadar še ni podan razlog za odpoved delovnega razmerja, ima firma pravico izreči delavcu enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin,
—	javni opomin,
—	razporeditev na drugo delo oz. k drugi nalogi za določen čas v skladu z zakonom,
—	denarno kazen,
—	prenehanje delovnega razmerja.
Proti pismenemu opominu pred odpovedjo delovnega razmerja po prejšnjem odstavku ima delavec pravico pritožbe v roku 8 dni na arbitražno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik podpisnikov te kolektivne pogodbe in pristojnega občinskega upravnega organa za delo.
Pritožbo na arbitražno komisijo vloži delavec pri pristojnem odboru sindikata. Odločitev arbitražne komisije je dokončna.
62.	člen
Delavec, ki namenoma iz velike nepazljivosti povzroči na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povrniti povzročeno škodo.
Ce povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Ce ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih.
Ce delavec noče povrniti škode, ki jo je dolžan povrniti, lahko firma uveljavlja odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču.
Zahtevek firme, da delavec povrne škodo, ki jo je povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti, zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina, oziroma od dneva povzročene škode, če je škoda povzročena neposredno firmi.
XI.	PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
63.	člen
Če se delavec in firma dogovorita za prenehanje delovnega razmerja, s pismenim sporazumom določita, kdaj in ob kakšnih pogojih bo delavec prenehal z delom.
64.	člen
Delavec lahko ob vsakem času brez obrazložitve odpove delovno razmerje.
Firma lahko odpove delavcu delovno razmerje brez njegove privolitve, če delavec po nastopu dela ne izpolnjuje več posebnih pogojev, ki so določeni za sprejem na delo, ali če ne izpolnjuje delovnih nalog in obveznosti, določenih v pogodbi o zaposlitvi.
65.	člen
Če delavec odpove delovno razmerje, mora še ostati na delu ali, če firrria odpove delovno razmerje, ima delavec še pravico delati na delu. Razen v primeru odpovedi po trikratnem pismenem opominu ali po opominu pred odpovedjo, je odpovedni rok naslednji:
za delavca, ki ima
—	do 10 let delovne dobe: 1 mesec,
—	nad 10 let do 20 let delovne dobe: 2 meseca,
—	nad 20 let delovne dobe: 3 mesece.
Odpovedni rok teče od dneva vročitve odpovedi.
Glede na pomembnost dela, ki ga delavec opravlja, ali druge pogoje, se delavec in firma lahko s pogodbo d zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 6 mesecev.
Pri določanju odpovednega roka se v pogodbi o zaposlitvi priznava ves čas, ki je vpisan v delovni knjižici, vključno čas do dneva oddajanja odpovedi. Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, preneha takemu delavcu delovno razmerje z dnem, ko opravi delo, s pretekom določnega časa, ali z dtiem, ko se vrne odsotni delavec.
66.	člen
Delavec lahko izstopi iz dela brez poprejšnje odpovedi:
—	če mu firma ne izplača dogovorjenega osebnega dohodka do 15. dne v mesecu za prejšnji mesec,
—	če firma sili delavca k opravljanju dela v za življenje in zdravje nevarnih okoliščinah ali dela, ki niso bila dogovorjena,
—	čc mu firma kljub opozorilu krati dogovorjene ali z zakonom določene pravice.
Kadar delavec brez opravičljivega razloga 3 dni zaporedoma ne pride na delo se šteje, daje samovoljno izstopil iz dela, vse pravice iz dela pa mu prenehajo z dnem, ko je nehal delati.
V primeru po drugem odstavku tega člena lahko firma s civilnim pravdnim postopkom zahteva od delavca, da ji povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo.
Če preneha delovno razmerje z istopom zaradi primerov iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je firma odpovedala delovno razmerje. Delavec ima pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska osebnega dohodka za ves čas odpovednega roka.
67.	člen
Na zahtevo delavca mu mora firma med odpovednim rokom dovoliti, da je med delovnim časom odso-
ten z dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskal drugo zaposlitev.
68.	člen
Za odpoved, ki ni pismena, in v primeru, ko jo po. da firma, tudi ni obrazložena, se smatra, da ne obstoji.
69.	člen
Odpoved delovnega razmerja s strani firme mora biti vročena delavcu osebno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno vsebovati pouk delavcu, da se v roku 30 dni priglasi pristojni službi Skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih primerih uveljavljati pravice v primeru brezposelnosti.
70.	člen
Firma je dolžna dostaviti kopijo ali prepis odpovedi delovnegd' razmerja pristojnemu občinskemu pravnemu organu za delo in občinskemu sindikalnemu svetu z dnem, ko je bila odpoved oddana.
V	primeru, ko je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regularne pismene odpovedi, je firma dolžna v vsakem primeru posebej in po enakem postopku pismeno obvestiti imenovane.
XII.	UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
71.	člen
Delavec — član sindikata, se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za posredovanje na pristojni občinski sindikat, ki ga bo na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo tudi zastopal.
Sindikalna organizacija bo tudi uveljavila pravico, ki jo ima po zakonu, ter bo poleg delavca tudi sama zahtevala uvedbo postopka o prekršku firme, če bo to smatrala za potrebno.
Firma mora omogočiti delavcem — predstavnikom sindikalne organizacije, ki se predstavijo s posebnim pooblastilom sindikalne organizacije, da proučijo pogoje, v katerih delavci delajo, in kako se v praksi uresničujejo njihove pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse tozadevne dokaze.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.	člen
Določbe te kolektivne pogodbe veljajo 5 l#t, računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo.
Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto, in to mesec pred potekom leta, računajoč od dneva uveljavitve pogodbe, proučila določbe te pogodbe in ugotovila njihovo ustreznost in skladnost s predpisi.
V	primeru, da nastopi potreba po spremembah ali dopolnitvah določb te pogodbe, se za spremembe in dopolnitve podpisnika dogovorita v pismeni obliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe. Spremembe ali dopolnitve so, potem ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe.
73.	člen
Vsak od podpisnikov te pogodbe ima pravico ob kateremkoli času sprožiti postopek za spremembo ali dopolnitev te pogodbe. Za spremembo in dopolnitev velja enak način in enak postopek kot velja za sklenitev te pogodbe.
74.	člen
Najkasneje 3 mesece pred iztekom te pogodbe morata podpisnika skleniti novo pogodbo.
Podpisnika te pogodbe se lahko sporazumeta tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju veljavnosti dosežen najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.
Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni obliki in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem ie registrirana ta pogodba.
75.	člen
Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanem z zakonom.
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe.
76.	člen
Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem le kolektivne pogodbe opravlja pristojni občinski organ za inšpekcijo dela.
77.	člen
Pogodbe o zaposlitvi med delavci in firmo morajo biti vsklajene z določbami te kolektivne pogodbe najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Ob spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta delavec in firma dolžna, 3a v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev ustrezno vskla-dita pogodbp o zaposlitvi.	i
78.	člen
Ta kolektivna pogodba je izdelana v 4 izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po 1 izvod, 1 izvod pa se nahaja na Republiškem sekretariatu za delo, pri katerem je ta pogodba registrirana, 1 izvod pa pri firmi Andrea Jakil, Milano.
79.	člen
Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
Ta kolektivna pogodba je registrirana pri Republiškem sekretariatu za delo, z odločbo št. 11-2/77 z dne
17.	junija 1977 in je vpisana v register kolektivnih pogodb, ki ga vodi ta sekretariat, pod zaporedno št. 11.
Za firmo Andrea Jakil Milano
Predstavništvo Ljubljana Viktor Japelj 1- r.
Republiški odbor sindikata delavcev trgovine Slovenije Predsednik Franc Koščak 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
1031.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Velenje za obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31'76 in 12/77) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 23. junija 1977. Mozirje na seji dne
28.	junija 1977, Radlje ob Dravi na seji dne 22. junija 1977, Ravne na Koroškem na seji dne 20. junija lf,77, Slovenj Gradec na seji dne 22. junija 1977 in Velenje na seji dne 27. junija 1977, sprejele
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem v letn 1977
1.	člei
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo zavarovancev — kmetov sc določi:
40 ”/e od katastrskega dohodka in dohodka od gozda
550 din pavšalni prispevek na zavarovano gospodarstvo.
2.	člen
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena ZZV	80
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV	200
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za Vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 80
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	80
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	86
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV
Uiti
7.	Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki
niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člena ZZV	200
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	200
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV	200
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	200
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odstavek 58. člena ZZV	200
Osebam naštetim od 1. do 11. točke tega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primere nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
3.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	33
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	80
4.	člen	'
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih
splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in	drugimi	nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve
in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju	kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkciie	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji	33 ■
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
5.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesgeu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
6.	člen
Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi), 5. odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 •/• neto.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene posebni sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
7.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10»/* neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
I
8.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,	plačujejo	prispevek od naslednjih bruto pavšalnih	mesečnih	osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.090
II.	se zahteva po osnovnem šolanju pri-
učitev za določena dela in poklic	8.730
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	10.180
IV.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma
izpit za pridobitev srednje strokovne izobtazbe 11.460
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	13.630
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	17.090
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih bruto stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovani e
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo, oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 2. člena — organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 2. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 2. člena — organizator javnih delali mladihskih delovnih akcij
—	po 4. točki 2. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 2.-člena — plačniki še določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 2. člena — kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek
organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke
preživnine
—	po 8. točki 2. člena — organ — izplačevalec
—	po 9. točki 2. člena.— sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 2. člena — zavezance določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 3. člena — organizacije, zasebni delodajalci, oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 3. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, organizacija ali zasebni delodajalci, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodajalcih
—	po 4. členu — orgAiizator dejavnosti
—	po 8. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
—	organizacije zn delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko te upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 7,93"/o za OZS Dravograd, 8,69 %> za OZS Mozirje, 7,79 "/o za OZS Radlje ob Dravi, 7,90 “/o za OZS Ravne na Koroškem, 7,46»/» za OZS Slovenj Gradec in 6,05 »/o za OZS Velenje od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec, dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem,
ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
11.	člen
Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 40/0 od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
12.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člane njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6%> od bruto izplačanega zaslužka.
Zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
13.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s' kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu ZZV. prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete.
14.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen ■če skupnost s sklepom ne določi drugače.
,15. člen
Delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek s sredstvi v zasebni lastnini občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki so jih s samoupravnim sporazumom sprejeli delavci v združenem delu.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. 8. 1977 dalje, razen stopnje po 1. členu, ki se uporabljajo od 1. januarja 1977. dalje.
St. 01-420-11/77
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd podpredsednik Drago Kokolj 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje predsednik Vili Platovšck 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene
skupnosti Radlje ob Drav1 predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene
skupnosti Ravne na Koroškem predsednik
Ivan Prislan, inž. 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec predsednik Ivo Sišemlk 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r.
1032.
Na podlagi 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd na seji obeh zborov dne 23. junija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977 I
din
—	skupni dohodki	38,097.000
—	izločitev v obvezno	rezervo	381.000
—	izločitev za skupne	potrebe v SRS	770.000
—	čisti dohodek	36,946.000
—	skupni izdatki	36,946.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-2/77 Mozirje, dne 28. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje predsednik
,	Vili Platovšek 1. r.
1034.
Na podlagi 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi na seji obeh zborov dne 22. junija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977
Finančni načrt dohodkov in izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Dravograd za leto 1977 izkazuje:
din
—	skupni dohodki	23,629.000
—	izločitev v obvezno	rezervo	236.000
—	izločitev za skupne	potrebe v SRS	693.000
—	izločitev za razvoj zdravstvene
službe	2,103.000
—	čisti dohodek	20,597.000
—	skupni izdatki	20,597.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-1/77 Dravograd, dne 23. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd podpredsednik Drago Kokolj 1. r.
I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi za leto 1977
izkazuje:
din
—	skupni dohodki	43,952.000
—	izločitev v obvezno	rezervo	440.000
—	izločitev za skupne	potrebe v SRS	941.000
—	izločitev za razvoj zdravstvene
službe	2,898.000
—	čisti dohodek	39,673.000
—	skupni izdatki	39,673.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-3/77
Radlje ob Dravi, dne 22. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi predsednik Ivan Hajnc 1. r.
1033.
Na podlagi 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji obeh zborov dne 28. junija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977 I
Finančni načrt dohodkov in Izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za leto 1977 izkazuje:
1035.
Na podlagi 14. ‘člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem na seji obeh zborov dne 20. junija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977 I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za leto 1977 izkazuje:
din
—	skupni dohodki	97,224.000
—	izločitev v obvezno rezervo	972.000
—	izločitev za skupne potrebe v	SRS	2,852.000
—	izločitev za razvoj zdravstvene	službe 8,648.000
—	čisti dohodek	84,752.000
—	skupni izdatki	84,752.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-4/77
Ravne na Koroškem, dne 20. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem predsednik
Ivan Prislan, inž. 1. r.
1036.
Na podlagi 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec na seji obeh zborov dne 22. junija 1977 sprejela
I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Velenje za leto 1977 izkazuje:
din
—	skupni dohodki
—	izločitev v obvezno rezervo
—	izločitev za skupne potrebe v SRS
—	izločitev za solidarnostna sredstva za enotni program
—	izločitev za razvoj zdravstvene službe
—	čisti dohodek
—	skupni izdatki
183.278.000
1.833.000
6.290.000
6.712.000 24,312.000
144.131.000 144,131.000
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-6/77 Velenje, dne 27. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA—SOTLA
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977 I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec za leto 1977 izkazuje:
din
—	skupni dohodek	48,730.000
—	izločitev v obvezno rezervo	487.000
—	izločitev za skupne potrebe v	SRS	1,384.000
—	izločitev za razvoj zdravstvene	službe 4,355.000
—	čisti dohodek	42,504.000
—	skupni izdatki	42,504.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 06-40-10-5/77
Slovenj Gradec, dne 22. junija 1977.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec predsednik
Ivo Sisemik 1. r.
1037.
Na podlagi 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 39/74, 1/75 in 31/76) in 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji obeh zborov dne 27. junija 1977 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1977
1038.
Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 14. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 je skupščina Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla na 5. seji dne 11. januarja 1977 sprejela
SKLEP
o povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1977 za 10 °/o glede na tarife, veljavne v letu 1976
1
Po tem sklepu veljajo v letu 1977 naslednje osnovne tarife vodnega prispevka:
Splošni vodni prispevek	i,o %>
od davčne osnove
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo
—	za proizvodnjo električne energije
y din/KWh	0,0033
—	za izkoriščeno ali uporabljeno vodo
polna tarifa v din/m'J	0,770
Popustniki v din/m8
Železarna Store	0,077
Cinkarna Celje. TOZD METALURGIJA 0,220 Metka Celje	o,385
Volna Laško	0,385
Tekstilna tovarna Prebold	0,385
Vodni prispevek za onesnaženo vodo din/E
Polna tarifa	26,40
Popustniki:
Železarna Store	14,08
Tovarna usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanj	•	14,08
Pivovarna Laško	9,68
Vodni prispevek od kmetijstva	2,0 "/o
od katastrskega dohodka
Vodni prispevek za pitno vodo v din/m3	0,33
Vodni prispevek za naplavine v din/m3	11,00
2
Po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo vsi člani Območne vodne skupnosti Savinja— Sotla poleg osnovnega vodnega prispevka še dodatni delež za temeljno vodno skupnost v višini 40 °/o (v Temeljni vodni, skupnosti Mozirje 55 °/o) od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa.
3
Prav tako po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na območju Krajevne skupnosti Rogaška Slatina, namensko za izgradnjo čistilne naprave s kanalskim kolektor jem v Rogaški Slatini, še poseben dodatni vodni prispevek v višini 100 "/o od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od
1.	januarja 1977. Objavi se v Uradnem listu SRS.
Območna vodna skupnost Savinja—Sotla Predsednik skupščine
Vinko Kolenc, kmet. inž., 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1039.
Na osnovi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za potek nove ceste ob železnici od Delavskega doma do trga MDB v Ljubljani
1.	člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta, Glasnik, št. 6/66) razvoja mesta se dopolni tako, da se 3. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»Opusti se obojestranski rezervat za avtocesto ob železniški progi v odseku od Delavskega doma do Tobačne ulice. Zahodni odsek obodne ceste mestnega jedra poteka po trasi stare železniške proge (pred rekonstrukcijo leta 1962) od Delavskega doma do nove železniške proge Ljubljana—Postojna ter nato vzdolž te proge, dokler v radiju ne pride na traso obstoječe Tobačne ulice in do Trga mladinskih delovnih brigad.«
2.	člen
Dokumentacijo, ki ponazarja spremembo in dopolnitev GUP iz drugega odstavka 1. člena odloka, je Izdelal LUZ v merilu 1 :5000 pod šifro projekta 2266/A v aprilu 1977.
3.	člen
Urbanistična dokumentacija iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri upravnih organih skupščin občin (Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška) in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-5/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1040.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75), prve alinee prvega odstavka 24. ter 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
ZAČASNI ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za oddajo in prodajo plina iz plinarne Ljubljana
.1. člen
V odloku o pogojih za oddaj6 in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana (Uradni list SRS, št. 6-241/75 z dne
19.	3. 1975) se spremeni 15. člen, ki se pravilno glasi:
»Stroški prve nabave in namestitve plinomcra bremenijo investitorja.
Zamenjavo dotrajanih plinomerov izvrši na zahtevo urada za kontrolo meril in plemenitih kovin Plinarna iz sredstev prispevka za vzdrževanje in zamenjavo.«
2.	člen
16.	člen se spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Za stroške kontrolnih pregledov plinomerov vsaki 2 leti, rednih pregledov in popravil vsakih 5 let ter zamenjavo dotrajanih plinomerov plačuje potrošnik Plinarni mesečni prispevek za vzdrževanje in zamenjavo. Višina prispevka za vzdrževanje in zamenjavo se določa po enakem postopku kot prodajne cene plina.«
3.	člen
Ta začasni odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do ustanovitve
zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin oziroma najkasneje do 31. 12. 1977.
St. 38-5/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
1041.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 4. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) in
2.	člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37-1079/74) je Izvršni svet SML na 258. redni seji dne 12. julija 1977 sprejel
ZAČASNI SKLEP
o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije
I
I.	točka sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 29/76) se v prvem odstavku za besedami »ki znašajo« spremeni tako, da se glasi:
—	poprečna prodajna cena — 302,53 din/G cal
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov — 290,40 din/G cal
—	ogrevanje poslovnih prostorov — 314,55 din/G cal
—	ogrevanje potrošne vode z nazivno temperaturo 60” za gospodinjstvo — 18,20 din/m3
—	ogrevanje potrošne vode z nazivno temperaturo 60° za ostale potrošnike — 23,50 din/m3
II
Ta začasni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do ustanovitve zveže komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin oziroma najkasneje do 31. decembra 1977. leta.
St. 796/1-77
Ljubljana, dne 29. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
I
k a območju mesta Ljubljane veljajo naslednje ce-
ne za avtotaksi storitve:	dln
—	startnina	10
—	s potnikom prevoženi (polni) km v času
od 5. do 22. ure	8
—	s potnikom prevoženi (polni) km v noč-
nem času od 22. do 5. ure ter na dan nedelj in praznika	io
—	čakalna obratovalna ura	60
—	kos prtljage	2
II
Cene za avtotaksi storitve iz prve točke tega sklepa veljajo za taksi vožnje v mestu Ljubljana in do razdalje 30 km izven nje. Za vožnje iz Ljubljane v kraje nad 30 km razdalje se cena lahko poviša do 50 ”/o, v primerih ko vozilo vozi polno v eno smer.
. 111
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na „Cbmočju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 27/75).
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREZICE
1043.
Na podlagi 23. člena zakona o financitanju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Brežice za leto 1976, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Brežice za leto 1976.
1042.
Na podlagi III. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnoti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane
2.	člen
I.	Po proračunu:
—	dohodki
—	izdatki
—	primanjkljaj dohodkov nad izdatki
II.	Rezervni sklad
—	dohodki
—	izdatki
—	saldo 31. 12. 1976
3.	člen
Proračunski primanjkljaj v znesku din 1,541.986 sc krije iz rezervnega sklada občine Brežice.
din
29.972.518
31,514.504
1,541.986
1.753.271 100.000
1.653.271
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 1,653.271 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada v leto 1977.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dovodkov proračuna občine Brežice za leto 1976
A. DOHODKI
	3 C & £ a a		doseženo
1	Davki iz dohodka in		
	davki iz osebnega do-		
	hodka	11,589.000	11,802.024
2	Prometni davek, davek		
	na premoženje in dohod-		
	ke od premožena	12,938.000	15,900.949
3	Takse	1,750.000	1,645.393
4	Dohodki upravnih orga-		
	nov	808.000	68.020
5	Dohodki po posebnih		
	predpisih	90.000	2.710
6	Dohodki drugih družbe-		
	nopolitičnih skupnosti	168.200	349.891
7	Sredstva prenesena iz		
	prešnjega leta	203.350	203.531
	SKUPAJ DOHODKI	27,546.550	29,972.518
B.	RAZPORED DOHODKOV		
01	Dejavnost organov DPS po proračunu		doseženo
	1. sredstva za redno de-		
	javnost	11,127.800	12,419.191
	2. posebni nameni	2,281.500	2,550.851
02	Dejavnost ljudske obrambe	437.500		1,040.000
03	Dejavnost družbenopolitič-		
	nih organizacij	1,249.300	1,189.300
04	Negospodarske investicije		
	1. sredstva za tekoča vla-		
	ganja	625.000	865.000
	2. sredstva za odplačilo	/	
	anuitet	2,110.700	1,890.875
05	Kulturna prosvetna dejav-		
	nost	109.540	109.540
08	Socialno skrbstvo	1,274.400	1,668.585
09	Zdravstveno varstvo	83.000	50.665
10	Komunalna dejavnost	240.000	371.676
11	Dejavnost krajevnih skup-		
	nosti	738.600	645.636
13	Odstopljeni dohodki	1,300.000	920.000
14	Iritervencije v gospodar-		
	stvu	958.000	600.302
15	Tekoča proračunska re-		
	zerva	20.000	14.500
16	Obveznosti iz prejšnjih let	953.345	938.172
18	Krediti, vezana in izločena		
	sredstva rezerv	273.780	296.211
19	Izplačana posebna sredstva		
	1. ureditev partizanskih		
	grobišč		38.000
	2. solidarnostno prelivanje		
	med proračuni DPS	3,764.185	5,906.000
	SKUPAJ RAZPOREJENI		
	DOHODKI	27,546.550	31,514.504
St. 400-9/77-1			
Brežice, dne 7. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Franc Skinder L r.
1044.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1977 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Brežice za leto 1977
1.	člen
Proračun občine Brežice za leto 1977
—	dohodek v znesku
—	razporejene izdatke
—	nerazporejeni dohodki
—	presežek dohodkov nad izdatki
2.	člen
Samoupravni interesni skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice se od 1. julija 1977 odstopajo naslednji dohodki:
—	davek od dohodkov doseženih s prodajo premičnin;
—	davek na promet z nepremičninami;
—	davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov, garaž ali počitniških hišic ter dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov;
—	davek od stavb;
—	dohodki iz naslova komunalnih taks.
3.	člen
V rezervni sklad proračuna se vlaga poleg obveznega 1 % še dodatno 1 %>, skupaj 2 %> od vseh ustvarjenih dohodkov proračuna v letu 1977.
Dodatni 1 »/o se vlaga toliko časa, dokler iz posebnega izločanja ne nadomesti proračunski primanjkljaj iz leta 1976.
4.	člen
Dohodek od taks na promet parklarjev m kopitarjev, del, ki pripada občini se v celoti uporablja za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni.
5.	člen
Sredstva, ki so določena za redno dejavnost družbenopolitičnih skupnosti se dodeljujejo na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom skupščine občine in drugim organom kot so občinsko sodišče, medobčinsko javno pravobranilstvo Celje, sodišče združenega dela Brežice, javno tožilstvo Brežice, družbeni pravobranilec Krško, medobčinska inšpekcija Krško, UJV Celje, Skupnost slovenskih občin in krajevnih skupnosti.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo po dvanajstinah, odnosno skladno s prilivom proračunskih dohodkov, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
Sredstva v višini 250.000 din, ki so predvidena za redno dejavnost KS, se dodelijo KS po merilih zbora KS.
6.	člen
Razporejena sredstva za financiranje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev ter skladov se odvijajo na žiro račune uporabnikov po dvanajsti-
e
obsega:
din
34,962.000
32,378.687
165.000
2,418.313
nah, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov.
7.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu preračuna v določenem znesku za redno dejavnost državnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene z njihovimi finančnimi načrti.
8.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini na prvi naslednji seji.
9.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Za odredbodajalca proračuna se določi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice.
V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako kot je predvideno v tem odloku, lahko Izvršni svet Skupščine občine Brežice zmanjša višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ do 10°/o. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna na prvi naslednji seji.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice se pooblašča, da V upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenesejo sredstva iz ene na drugo postavko.
11.	člen
Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada proračuna.
12.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 200.000 din.
13.	člen
Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev proračuna občine Brežice za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Na račun občinskega proračuna ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1977 in, tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun naslednjih let.
14.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Brežice v prvem polletju 1977 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, so sestavni del tega odloka.
15.	člen
Pregled' dohodkov občinskega proračuna za leto 1977 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1977, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-6/77-1
Brežice, dne 15. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr I. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Brežice za leto 1977
	Vrste dohodkov	Znesek	namen	Razpored dohodkov		Znesek
1	Sredstva prenešena iz' preteklega leta	—	01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
2	Davek iz osebnega dohodka in davek			skupnosti	20,093.729
	iz dohodka	12,067.000	02	Dejavnost ljudske obrambe	2,305.000
3	Prometni davek, davek na premoženje		03	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
	in na dohodek od premoženja	19,148.000		zacij	1,530.180
4	Takse	1,764.000	04	Negospodarske investicije	2,650.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	153.000	06	Socialno skrbstvo	3,000.900
6	Dohodki upravnih organov in drugi		06	Nekatere naloge s strani zdravstvo-	
	dohodki	1,830.000		nega varstva	90.000
	/		•7	Dejavnost v zvezi s pripravo urbani-	
	/			stične dokumentacije	5691000
	/		06	Nekatere investicije v gospodarstvu	314.000
	/		09	Financiranje požarnega varstva	104.000
	/		10	Vzdrževanje pokopališč borcev NOV	
	/			in spominskih obeležij	12.000
	/		11	Preživninsko varstvo kmetov	140.000
	/		14	Ostali izdatki	651.000
	/		15	Tekoča proračunska rezerva	491.678
	/		16	Krediti, vezana in izločena sredstva	
	/			rezerv	592.200
	SKUPAJ DOHODKI	34,962.000		SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI	32,543.673
	i'KtS&JSZ.tiK. LKJHUJJKOV NAD IZDATKI ZNAŠA				2,418.313
1045.
Na podlagi določb 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 7/73 in 16/74) ter 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na sejah Zbora združenega dela in Zborp krajevnih skupnosti dne 7. julija 1977 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnost udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na obrpočju občine Brežice.
. 2. člen
Javne prometne površine v naseljih po določbah tega odloka so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste oz. površine k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom.
II.	PROMETNI REŽIM
3.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, ureja zadeve po določbah tega odloka in skrbi za zagotovifev in izvajanje ustreznega prometnega režima v naseljih na območju občine.
V ta namen lahko odredi naslednje ukrepe:
1.	določi prednostne in stranske ceste;
2.	določi enosmerne ceste;
3.	omeji hitrost vožnje skozi naselje;
4.	prepove promet na posameznih cestah, ali drugi prometni površini, ki ni javna cesta, za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil,
5.	določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti;
6.	uredi promet pešcev in promet z vprežnimi vozili;
7.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu;-
8.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol;
9.	uredi gonjenje in vodenje živali;
10.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu;
11.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se mora občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami, krajevno skupnostjo in komisijami pri svetu za preventiva in vzgojo v cestnem prometu.
4.	člen
Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni.
Splošni parkirni prostori so na javnih prometnih površinah, kjer parkiranje ne prepoveduje prometni znak.
Posebni parkirni prostori so:
—	kjer je parkiranje z znaki posebej urejeno,
—	kjer je parkiranje časovno omejeno,
—	pošebej rezervirani parkirni prostori.
5.	člen
Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na za to določenih krajih in morajo biti označena z ustreznim napisom oz. znakom.
Avtobusno postajališče mora biti zgrajeno zunaj vozišča na cestah, kjer je promet gostejši. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. člena tega odloka v soglasju z upravljalcem cest.
6.	člen	v
Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in po potrebi z označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati in čas dovoljenega parkiranja.
Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin.
7.	člen
Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem mestu na notranji strani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihoda na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati.
8.	člen
Ne glede na omejitve prometa oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po »določbah tega odloka smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometne ovire, za opravljanje komunalnih in drugih nujnih del ter za opravljanje PTT dejavnosti. Ta vozila morajo biti vidno označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev ob obiskih bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečencem ter za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
9.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora.
Izjeme od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko je oskrba možna samo z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju, nakladanju oz. odstranitvi blaga mora naročnik oz. uporabnik javno prometno površino temeljito očistiti.
V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več ket tri minute.
1C Men
Prepovedano je parkirati, čeprav ■ ni posebnega v znaka o prepovedi parkiranja, na peš poteh, pločnikih, .zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo, v hišnem prehodu za pešce, na prostoru, določenem za odlaganje posod za smeti,, na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot tri metre proste širine in med komunalnimi napravami (hidranti, jaški itd.), kjer je to posebej označeno.
11.	člen
Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oz. na splošnih in parkirnih prostorih v naseljih, če imajo možnost parkiranja na dvoriščih ali v garažah.
12.	člen
V	naseljih je prepovedano voziti s kolesi z motorjem in s kolesi po pločnikih oz. jih prislanjati ob pločnike.
V	naseljih je prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine.
Ob zgradbah in drugih objektih ali pločnikih prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa, ki predstavljajo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo na zahtevo delavca milice na stroške lastnika.
13.	člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za notranje zadeve, zlasti:
—	ureditev prometa pešcev in kolesarjev,
—	ureditev dostavnega prometa,
—	ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi ustanovami,
. — določitev lokacij za avtobusna postajališča.
—	ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov,
—	ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in pro-> metne varnosti udeležencev v prometu.
Krajevna skupnost v lastni pristojnosti ureja promet pešcev, kolesarski promet in parkiranje ter ga-ražiranje izven javnih prometnih površin in določa na teh prometni režim (odprta dvorišča, s katerimi upravljajo hišni sveti in druge površine). III.
III.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
'	14. člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje.
Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameiravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvozne smeri, če dela terjajo začasno zaporo prometa.
V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občin-
skemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve o posebni uporabi javne prometne površine.
Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali z- asedbo javne prc —ctne pov-šin izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.
V dovoljenju se določi rok za izvedbo del, način zavarovanja ter obvozna smer.
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega organa drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
Pristojni upravni organ lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem času.
15.	člen
Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami.
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, stezo ah del vozišča tako, da se postavi ,oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan preu padan.^m materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo.
Takoj ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del.
16.	člen
Za izvedbo občasnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na predlog organizatorja prireditve dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve.
Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa.
Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve.
17.	člen
Organizator športne ali druge javne prireditve z motornimi vozili mora imeti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditve, čeprav se prireditev odvija ua cestah in prostorih, ki niso javne ceste ah javni prostori.
IV.	POSEBNI VARNOSTNI UKREPI
18.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, lahko na predlog oziroma v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak ukrep narek- e nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa.
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, po enakem postopku i odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire za 70 cm višine, če ograja živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča na določeni točki ceste
Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz
1.	in 2. odst. tega člena na stroške lastnika, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile z odločbo naložene.
19.	člen
Investitor za gradnjo javnih in drugih prometnih površin mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti še soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
•
20.	člen
Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradbe.
21.	člen
Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv in praviloma tudi opravljanje trgovinske ter obrtne dejavnosti ali storitev.
Izjemoma lahko upravljalec prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve,, dovoli njihovo uporabo za opravljanje trgovske ter obrtne dejavnosti ali storitev.
Na javnih prometnih površinah je prepovedano prekladanje tovora z vozila na vozilo, razen v primeru okvare vozila.
22.	člen
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah z družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, j. treba namestiti ustrezne snegobrane ali kako drugače preprečiti možnost nenadnega sesutja snega s streh.
Zgradbe iz 1. odst. tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na podlagi predlogov, ki jih po predhodnem ogledu na kraju samem soglasno posredujeta komisija za prometno varnost občanov v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela ter svet pristojne krajevne skupnosti.
V.	POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
23.	člen
Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestnoprometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov, za opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa v naseljih, skrbijo organizacije, ki so pooblaščene za urejanje, vzdrževanje in opremljanje javnih prometnih površin.
24.	člen
Postavitev nove ali nadomestitev cestno-prometne signalizacije financirajo inestitorji ali upravljale prometnih površin.
25.	člen
Odredbo o postavitvi, spremembi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
Splošni nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem cestno-prometne signalizacije opravlja občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
26.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija register prometnih znakov.
Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke:
1.	tekočo številko prometnega znaka,
2.	uro in datum postavitve prometnega znaka,
3.	vrsto postavljenega cestno-prometnega znaka,
4.	številko in datum odločbe in naziv organa, po kateri je bil cestno-prometni znak postavljen,
5.	naziv organa, številko in datum odločbe, s katero je bil cestno-prometni znak spremenjen ali odpravljen,
6.	rubriko za opombe.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ravna v nasprotju s prometnimi znaki oz. ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, v skladu z določili 3. člena tega odloka,
2.	če ustavlja vozilo na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, če je avtobusno postajališče zgrajeno ali opremljeno brez soglasja pristojnega upravnega organa ali če avtobusno postajališče ni ustrezno označeno (5. člen),
3.	če njeno vozilo nima posebne označbe, ki predstavlja oviro na cesti, ali če tako označeno vozilo stoji na javni prometni površini, kjer parkiranje ni dovoljeno in ne izvršuje namenskih opravil (8. člen),
4.	če ne oskrbuje z dvorišča ali drugega podobnega prostora, kjer obstaja ta možnost (1. odst. 9. člgna),
5.	če razkladanje ali nakladanje ne opravi hitro in brez odlašanja ali če uporabljeno javno prometno površino temeljito ne očisti (2. odst. 9. člena),
6.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja dela na javnih prometnih površinah ali če se ne ravna po dovoljenju za zaporo ceste ali dela ne opravi v določenem roku (14. člen),
7.	če dela na vozišču ali pločniku predpisano ne označi, razsvetli ali po prenehanju uporabe takoj ne odstrani prometnih znakov, branikov, drugih ograj ali ovir (1., 2. in 5. odst. 15. člena),
8.	če v določenem roku ne vzpostavi na vozišču, stezi ali pločniku prejšnje stanje in ga do takrat
, redno ne vzdržuje (3 odst. 15. člena),
9.	če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli oz. ne uredi za varno hojo pešcev (4. odst. 15. člena),
10.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve (16. člen),
11.	če brez dovoljenja izvede športno ali drugo javno prireditev z motornimi vozili na cestah in drugih prostorih, ki niso javne ceste ali javni prostori (17. člen)
12.	če opravlja trgovinsko ali obrtno dejavnost oziroma storitve na javni prometni površini brez dovoljenja (1. odst. 21. člena),
13.	če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (3. odst. 21. člena),
14.	če ne namesti na poslovni ali stanovanjski zgradbi ustrezni snegobran (1. odst. 22. člena),
15.	če redno ne vzdržuje cestno-prometno signalizacijo ali parkirne prostore (23. člen),
16.	će ne postavi, spremeni ali odpravi prometni znak po odločbi pristojnega upravnega organa oz. če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odredbe (1. odst. 25. člena),
17.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoče register prometnih znakov (26. člen)
Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela 9li drugi pravni osebi, ki stori kakšen prekršek iz
1.	odst. tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev sc kaznuje za prekršek takoj na mestu samem:
1.	kdor ravna v nasprotju s prometnimi znaki oziroma ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, v skladu z določili 3. člena tega odloka,
2.	kdor parkira vozilo v nasprotju z določili 6. člena tega odloka,
3.	kdor nima parkirne ure, jo ne uporabi ali po izteku dovoljenega časa za parkiranje ne odpelje '-ožilo (7. člen),
4.	kdor pri nakladanju ali razkladanju blaga ovira promet (2. odstavek 9. člena)
5.	kdor pri ustavljenem motornem vozilu pusti motor v teku več kot tri minute (3. odstavek 9. člena),
6.	kdor parkira vozilo v nasprotju z določili 10. člena odloka,
7.	stanovalec, ki pusti vozilo v nasprotju z določili
1.	člena tega odloka,
8.	kdor se vozi s kolesom z motorjem ali s kolesom po pločniku ali kdor kolo z motorjem oziroma kolo prisloni ali pusti ob zgradbi ali drugem objektu, ki meji na javno prometno površino (1. in 2. odstavek
12.	člena),
9.	kdor po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, vozi tako, da onesnažuje druge udeležence v prometu ali pročelja zgradbe (20. člen).
Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem delavec milice. VII.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Obveznosti, določene s tem odlokom, morajo ustrezni organi in organizacije ter občani izvrševati najkasneje v roku 90 dni od dneva, ko začne veljati ta odlok.
Organizacija iz 26. člena tega odloka mora opraviti popis prometnih znakov na cestah, ulicah, trgih in na drugih javnih površinah ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje do 31. decembra 1977.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o časovni omejitvi parkiranja motornih vozil v mestu Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/67 in 19/68).
St. 34-10/77-1
Brežice, dne 15. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
CELJE
1046.
Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 1. členu odloka o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, ki določa pristojbine za veterinarsko-^ sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 10-425/76), na seji dne 13. jplija 1977 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede
1
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede so naslednje:
1.	za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine in mesa se določi pr:-‘ojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in ^a pregled mesa, vključno s skladiščenjem, nakladanjem mesa in mesnih izdelkov:
po urnem plačilu v bruto znesku, ki ga določi izvršni svet občinske skupščine;
2.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mleka in mlečnih izdelkov v mlekarni (vključno z odvzemom vzorca mleka in mlečnih izdelkov za laboratorijske preglede higienske kakovosti in antibiotikov) se določi pristojbina:
od zbranega mleka po litru 0,0085 dinarjev.
V to pristojbino je vključen tudi veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju mlečnih izdelkov za medobčinski promet;
3.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled svežega mleka v zbiralnicah, odvzem in laboratorijsko kontrolo vzorcev mleka na higiensko kakovost s prevozom, se določi pristojbina:
od zbranega mleka po litru 0,013 dinarjev,
4.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled na tržnici, v skladiščih in trgovinah ob dostavi, se določa pristojbina:
din
— za pregled zaklanih odojkov, zaklane drobnice in zaklane ali žive perutnine od 1 kg
do 800 kg	0,05
—	za pregled jelenov in košut, od komada 10,00
—	za pregled divjih prašičev s trihino-
skopskim pregledom,	od	komada	25,00
—	za pregled srn, od komada	5,00
—	za pregled zajcev, od komada	1,00
—	za pregled divje perutnine, od komada 0,50
—	za pregled rib, rakov, žab in školjk,
od kg	0,05
—	za pregled jajc,	od	komada	0,001
—	za pregled mlečnih in mesnih izdelkov,
od 1 kg do 800 kg	0,05
5.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in pri gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine oziroma mesta ali goni več kot 20 km, se določijo tele pristojbine:
din
—	za vagonske, kamionske pošiljke do
10 ton	100,00
—	za vsako nadaljnjo tono	2,00
—	za komadne pošiljke
za vsako veliko žival oziroma za vsakih začetih 10 majhnih živali ali 50 kosov perutnine	20,00
6.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled po-pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa in mesnih izdelkov, ki se odpravljajo s prevoznimi sredstvi izven občine, se določijo pristojbine:
din
—	za vagonske-kamionske pošiljke do
10 ton	100,00
—	za vsako nadaljnjo	tono	2,00
—	za komadne pošiljke:
za pregled vsakega tovora	3,00
7.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk, živine, mesa, mesnih izdelkov, živinorejskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali ki se uvozijo, se za pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju zaračunajo pristojbine:
din
—	za vagonske kamionske pošiljke do
10 ton	100,00
—	za vsako nadaljnjo tono	2,00
—	za komadne pošiljke:
za vsako veliko žival, oziroma za vsakih začetih 10 majhnih živali ali 50 komadov perutnine	20,00
—	za živinorejske proizvode, surovine in
odpadke, za vsak tovorek	3,00
2
Skupna pristojbina za posamezne komadne pošiljke živine, mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, rib in jajc, surovin in odpadkov ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka.
3
Obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz 1. do
6.	točke pod 1 te odredbe opravlja Veterinarski zavod Celje — poslovna enota Celje po posebni pogodbi z občino, preglede iz 7. točke pod 1 te odredbe pa občinski veterinarski inšpektor.
4
Pristojbine se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa.
5
Izvršni svet občinske skupščine lahko v sporazumu z organizacijo združenega dela določi, da se posamezne pristojbine plačujejo v letnem pavšalu.
6
Ce pošiljatelj ne pripravi prijavljenega blaga pravočasno za pregled, delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pa pride ob določeni uri na nakladališče, razkladališče ali prckladališče, mora pošiljateli nlačati od vsake začete ure 80 din zamudnine.
7
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, za delo na dan nedelje ali državnega praznika, ali v nočnem času med 22. in 5. uro, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 e/o.
8
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-18/77
Celje, dne 13. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Marjan Ašlč 1. r.
1047.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-378/73 in 26-737/74) na seji dne 13. julija 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k ceni za pitno vodo I
Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo Komunalno podjetje Celje — TOZD Vodovod Celje.
n
Za vse potrošnike pitne vode se določi enotna cena 3,80 dinarjev za 1 m3.
III
Povišani prispevek 0,90 din se uporablja izključno za investicije v vodopreskrbne objekte in naprave po programu.
i IV
Ta sklep velja od 16. julija 1977 dalje.
V
S tem sklepom preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Celje o soglasju k ceni za pitno vodo (Uradni list SRS, št. 27-788/74).
VI
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-24/77-2
Celje, dne 13. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
1048.
Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na izredni seji dne 27. julija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni
1
‘ Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni, ki ga je skupščina sprejela kot odlok na seji dne 5. maja 1977 in ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/77. Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je praktično, ponazorjen v projektu št. 292/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v maju 1977.
2
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Dobrna.
3
Pripombo k zazidalnemu načrtu lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije ter organi.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. *
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
CERKNICA
1049.
* Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 96. seji, dne 5. julija 1977, sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Cerknice za območje Sinje gorice
(Lopate)
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne predlog spremembe urbanističnega načrta Cerknice za območje Lopate, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod šifro 2274, v juniju 1977.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan in zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
i
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77-1
Cerknica, dne 5. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
1050.
Na podlagi 2. odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77). 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se uvede prispqvek uporabnikov za financiranje razširjene reprodukcije, kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev za sofinanciranje gradnje individualne komunalne porabe.
2.	člen
Uporabniki individualne komunalne porabe plačujejo od m3 potrošene vode prispevek v znesku 2 din.
Prispevek investitorjev za priključitev individualnih stanovanjskih objektov na javni vodovod, ki ga plačujejo v naseljih, ki jih no ureja Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem, znaša 8.000 din, krajevne skupnosti lahko določijo tudi višje prispevke. ,
3.	člen
Prispevek uporabnikov individualne komunalne porabe zaračunavajo in pobirajo Komunalno podjetje Grosuplje in drugi upravljale! vodovodov skupaj s ceno za vodo in ga odvajajo do 15. v mesecu za pretekli mesec na poseben račun Komunalne skupnosti občine Grosuplje.
Investitorji plačujejo prispevek za priključitev na javni vodovod pred izdajo soglasja na poseben račun Komunalne skupnosti občine Grosuplje.
4.	člen
Sredstva prispevkov se uporabljajo za uresničevanje srednjeročnega plana izgradnje objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki ga sprejme komunalna skupnost ob upoštevanju srednjeročnih planov KS in za odplačilo anuitet.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. septembra 1977.
Določbe sklepa o soglasju k prispevku za priključitev na javni vodovod — taksa (Uradni list SRS, št. 17/74), razen višine prispevka, ostanejo v celoti v veljavi.
St. 420-7/77
Grosuplje, dne 13. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1051.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in 21/73), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Grosuplje (Uradni list SRS, 26/73) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1977 sprejela
SKLEP
k izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov I
Cena za 1 m:l vode znaša:
1.	za osebno potrošnjo	3,30 din
2.	za organizacije združenega dela
in občane, ki opravljajo posebno obrtno dejavnost	4,30 din
II
Upravljale! vodovodov so dolžni oblikovati iz dela zneska, ki je vsebovan v ceni za vodo, sredstva za amortizacijo in investicijsko ter tekoče vzdrževanje v skladu s sprejetimi plani.
III
Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Uradni list SRS, št. 19/76)
IV
Ta sklep začne veljati 1. septembra 1977.
St. 38-17/77
Grosuplje, dne 13. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KAMNIK
1052.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. člena odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/70) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. junija 1977 in na skupni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 11. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi rezervatov centralnih površin za gradnjo trgovskoposlovncga, družbenoknlturnega in športnorekreacijskega centra v Kamniku
1.	člen •
S tem odlokom se centralne površine, določene v 4. členu odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika, namensko določijo kot rezervat za gradnjo trgovskoposlovncga, družbenokulturnega in športnorekreacijskega centra v Kamniku.
2.	člen
Centralne površine v Zapricah se namensko določijo kot rezervat za gradnjo trgovskoposlovnega centra. Za gradnjo družbenokulturnega centra se namensko določijo centralne površine v \Zapricah in na centralnih površinah v. centru.
Športne površine ob letnem kopališču, se namensko določijo kot rezervat za gradnjo športnorekreacijskega centra.
3.	člen
Namenska izraba površin iz prej š j nega člena tega odloka se določa na podlagi študije lokacij za trgovsko-poslovni, družbenokulturni in športnorekreacijski center v Kamniku, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, št. 2203/76.
4.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-25/77-7
Kamnik, dne 11. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
1053.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. člena odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/70) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. junija 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1977 in na seji zbora združenega dela dne 11. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi trase obvozne ceste v Kamniku
1.	člen
S tem odlokom se določa trasa obvozne ceste v Kamniku.
2.	člen
Trasa obvozne ceste poteka od križišča Korenove poti na Duplici, prek ceste 11/371, ob industrijski ograji južno od tovarne »Stol« Duplica, prek struge reke Kamniške Bistrice in poteka po njenem levem bregu vzvodno ob zgornjem Perovu in v nadaljevanju ob Domu invalidne mladine (Novi trg) na Cankarjevo cesto in po Cankarjevi cesti do prehoda prek struge reke Kamniške Bistrice ter se priključi na obstoječo cesto 11/114 pri avtomehaničnih delavnicah »Viator« v Kamniku, po predlogu izdelanem od Geodetskega zavoda SRS Ljubljana, št. 0-25/57.
3.	člen
Za povezavo mestnega cestnega sistema na obvozno cesto, se določa nova mestna ulica, ki bo po varianti A študije ureditve prometa v Kamniku, ki jo je izdelal Projekt nizke Zgradbe Ljubljana, št. PR 292/76 v januarju 1977, potekala od Kidričeve ulice prek struge reke Kamniške Bistrice s priključkom na traso obvoznice, ki je določena v 2. členu tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-26/77-7
Kamnik, dne 18. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
1054.
Skupščina občine Laško je na podlagi 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter na podlagi 27. in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in ha seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in druge organizacije, delovne skupnosti in
občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980, plačujejo v času od
1.	avgusta do 31. decembra 1977 prispevke navedenim samoupravnim interesnim skupnostim v višini oziroma po stopnjah, kot so določene v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 in so objavljene v pregledu prispevkov v Uradnem listu SR Slovenije, št. 14/76.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 402-15/77
Laško, dne 19. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1055.
Skupščina občine. Laško je na osnovi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) in na podlagi 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Laško
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Laško.
'2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka TOZD oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz OD.
Prispevek se plačuje po stopnji 0,30"/«.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 402-16/77
Laško, dne 19. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1056.
Skupščina občine Laško je na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74). 52., 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti m na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK o zakloniščih
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne, se morajo na območjih občine graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjan j c prebivalstva.
Za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin sc lahko v obstoječih stavbah prilagodijo kletni in drugi primerni prostori.
2.	člen
Zaklonišča sq gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi akcijami in so ustrezno urejena in opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v mestih in naseljih v skladu z urbanističnimi dokumenti in načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
4.	člen
Zaklonišča se morajo graditi v naslednjih mestih jn naseljih:
1.	Laško z delom naselja Lahomšek v mejah zazidalnega načrta Lahomšek A, B in C,
2.	mesto Radeče z delom naselja Holemcž v mejah V PD in zazidalnega načrta za individualno gradnjo stanovanjskih hiš VPD,
3.	naselje Njivice,
4.	naselje Zidani most in del naselja Obrežje nad tovorno železniško postajo,
5.	naselje Rimske Toplice, razen zaselkov: Jesenova ravan in Borovo,
6.	naselje Globoko znotraj razmejitvene črte, ki poteka ob reki Savinji skozi podvoz na regionalni cesti Šmarjeta—Jurki oster, ob potoku do gozda, nato ob robu gozda nad železniško postajo in ekonomijo kmetijske zadruge do lesenega mostu na reki Savinji, 1
7.	naselje Marija Gradec (stari in novi del strnjenega naselja) znotraj razmejitvene črte, ki poteka od izliva potoka, ki teče mimo Peklarja v Savinjo, nato
po robu gozda nad starim in novim naseljem do mostu na Lahomšnici pri transformatorju in od tu do podvoza na cesti Laško—Marija Gradec,
8.	naselje Debro znotraj razmejitvene črte, ki poteka od reke Savinje skozi cestni podvoz pri hiši št. 19, ob robu gozda nad starim in novim naseljem, do potoka Rečica in meje z naseljem Rečica,
9.	naselje Rečica znotraj razmejitvene črte, ki poteka od meje z naseljem Debro, ob levem in desnem bregu potoka Rečica, do potoka Slivnišnice in njenega izliva v potok Rečica.
5.	člen
Z urbanističnim načrtom se določa vrsta, urbanistični pogoji in makro lokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsta in mikro lokacija zaklonišč ter prilagajanje primernih prostorov in drugi objektov za zaklonišča.
6.	člen
Družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem -besedilu: investitorji) stanovanjskih in poslovnih stavb, morajo graditi zaklonišča v stavbah ali v njihovi neposredni bližini.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih stavb.
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini zadostne za-kloniščnc zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi izda oddelek za ljudsko obrambo.
7.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na območju cele občine, morajo poskrbeti za zaklonitev ljudi in materialnih dobrin v obstoječih objektih, oziroma graditi zaklonišča v novih objektih oziroma v njihovi neposredni bližini, v skladu s predpisi in odgovarjajočimi normativi.
8.	člen
Zaklonišča se lahko gradijo kot dvonamenski objekti.
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo.
Pri adaptaciji stavb, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je zato treba pridobiti gradbeno dovoljenje, mora družbeni investitor graditi zaklonišče v okviru objekta oziroma v njegovi neposredni bližini.
9.	člen
Na območju občine se gradijo zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite in sicer:
—	zaklonišča ospovne zaščite za zaščito najmanj 1 kp/cm-.
—	zaklonišča dopolnilne zaščite, najmanj 0,5 kp na cms.
Zaklonišča dopolnilne zaščite gradijo zasebni graditelji stanovanjskih hiš.
10.	člen
Zaklanjanje v stavbah se zagotavlja glede na število prebivalcev v stavbah s tem, da je na 50 m2 bruto površine stavbe zagotovljen znkloniščni prostor za najmanj 1 stanovalca.
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo graditi zaklonišča za svoje delavce in obisko-
valce v skladu z določili 11. člena pravilnika o tehničnih normativih za izgradnjo zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76).
11.	člen
Investitor podzemnih komunalnih objektov (podzemni parkirni prostori, cestni in drugi predori in podobni podzemni objekti), je na zahtevo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, dolžan te objekte prilagoditi za zaščito prebivalstva.
12.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge vrgahizacije so dolžne izdelati svoj načrt zaklanjanja in v njem rokovno opredeliti izgradnjo zakloniščnih prostorov.
Načrt zaklanjanja morajo TOZD in druge organizacije izdelati v 6 (šestih) mesecih od uveljavitve tega odloka.
13.	člen
Javna zaklonišča upravlja in skrbi za njihovo redno vzdrževanje delovna ali druga organizacija združenega dela ali upravni organ, ki ga za to pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Laško.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij upravljajo in vzdržujejo te organizacije.
Zaklonišča stavb v družbeni lastnini in stavb v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravljajo in vzdržujejo organizacije, ki gospodarijo s hišami v družbeni lastnini (samoupravna stanovanjska skupnost).
Način vzdrževanja in zakloniščni red določi upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo
14.	člen
Sredstva za graditev, vzdrževanja in opremljanje javnih zaklonišč, se plačujejo na poseben račun občine.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka, odloča svet za ljudsko obrambo, varnost ie družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikom zbora združenega dela in predsednikom zbora krajevnih skupnosti.
Graditev in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji izgradnje objektov.
15.	člen
Izjemoma se sredstva za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo za združevanje sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, za graditev zaklonišč ali za prilagajanje objektov za zaklonišča.
Iz teh sredstev se tem organizacijam lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč v skladu z njihovim programom graditve zaklonišč.
16.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 3 u/o skupne cene gradbenega dela stavbe.
Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami, brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Organizacije in skupnost, ki upravljajo stanovanjske in poslovne stavbe, organizacijske in poslovne prostore kot posamezne dele stavb In druge stavbe v
družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3e/o skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,05 “/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb, plačujejo prispevek za zakloni šča v višini 0,05 %> vrednosti stavbe oziroma prostora.
Prispevek iz stanarin, ki ga plačujejo organizacije in skupnosti iz tretjega odstavka tega člena in prispevek občanov iz petega odstavka tega člena se plačuje ha območjih, ki jih določa 4. člen tega odloka.
Prispevek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi ali v njeni neposredni bližini zgrajeno zaklonišče, ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih situacij.
Zasebni graditelji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
Prispevek za zaklonišča iz tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
1.	zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec,
2.	zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena enkrat letno, do tridesetega junija za tekoče leto,
3.	zavezanci iz petega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
18.	člen
Zavezanci prispevka iz petega odstavka 16. člena tega odloka, ki do sprejetja tega odloka niso vložili davčne napovedi za odmero davka na posest stavb, so dolžni to storiti najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda davčna uprava. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi.
Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
19.	člen
Osnova za izračun prispevka za zavezance iz petega odstavka 16. člena tega odloka je letna osnova od katere se odmerja davek na premoženje.
20.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in zaklonišča za .stavbe se v mirnem času lahko uporabijo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
—	da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi,
—	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi, da je mogoče zaklonišče v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti in usposobiti za zaščito.
Zakloniščnih prostorov, ki so potrebni za uskladi-ščenje opreme za civilno zaščito ter prostorov s filtro-
ventilacijskimi napravami ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
21.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 13. člena tega odloka, ko dobi soglasje upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
—	namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čaz izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem,
—	zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem.
22.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati.
Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporalja zaklonišča v skladu s pogodbo.
23.	člen
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo na posebnem računu občine za gradnjo zaklonišč.
24 člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi SFRJ in zakona o ljudski obrambi SR Slovenije.
25.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju ' občine (Uradni list SRS, št. 6/76).
26.	člen	j
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/77
Laško, dne 19. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1057.
Skupščina občine Laško je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. člena zakona u ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/70) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov za civilno zaščito v občini Laško
I.	ENOTE CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ter za odstranjevanje posledic ob vojnih akcijah
in ob naravnih in drugih hudih nesrečah se v občini Laško ustanovijo enote civilne zaščite.
2.	člen
Enote civilne zaščite so:
— specializirane enote ' — splošne enote.
3.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so enote:
1.	za prvo medicinsko pomoč ranjencem,
2.	za gašenje požarov,
3.	za reševanje ljudi in materialnih dobrin iz ruševin in s požarom zajetih objektov ter ob poplavah in za odstranjevanje ruševin,
4.	za vzdrževanje reda in zavarovanja premoženja,
5.	za prvo veterinarsko pomoč,
6.	za RBK zaščito,
7.	za uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev,
8.	za identifikacijo mrličev,
9.	za socialno delo,
10.	za oskrbo prizadetega in ogroženega prebivalstva.
4.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene 'za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne^zaščite. Ustanovijo jih temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občine v skladu s potrebami, ugotovljenimi na podlagi ocene ogroženosti pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin v stavbah, naseljih, manjših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite.	i
5.	člen
Enote civilne zaščite za potrebe občine, ustanovi v skladu z občinskim načrtom izvršni svet občinske skupščine.
Po potrebi izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi s sklepom, katere enote civilne zaščite morajo za potrebe občine ustanoviti temeljne in druge organizacije združenega dela.
Enote civilne zaščite krajevnih skupnosti ustanovijo v skladu z načrtom civilne zaščite sveti krajevnih skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja.
6.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah predvsem naslednje naloge:
1.	dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam,
2.	gasijo požare, rešujejo ljudi ter materialne dobrine iz ruševin, ob požarih, poplavah in odstranjujejo ruševine,
3.	dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in druga tehnična sredstva ter objekte in zemljišča,
4.	pomagajo pri oskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva,
5.	sodelujejo pri evakuaciji ljudi in materialnih dobrin, če je ta zakazana,
6.	nudijo prvo pomoč poškodovani živini,
7.	usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije,
8.	popravljajo in vzdržujejo naprave vodovoda in kanalizacije ter druge komunalne naprave,
9.	skrbijo za zatemnj evanj e,
10.	v vojni dezaktivirajo neeskplodirana bojna sredstva,
11.	vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanja v skladu z navodili pristojnih štabov za civilno zaščito.
II.	ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO
7.	člen
Za strokovno in operativno vodenje enot civilne zaščite in v skladu z osnovami načrtov civilne zaščite se ustanovijo v občini naslednji štabi za civilno zaščito:
1.	občinski štab za civilno zaščito,
2.	štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih,
3.	štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
8.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, kjer imajo v skladu z načrti civilne zaščite organizirano samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik te enote.
9.	člen
Štabi za civilno zaščito imajo poveljnika štaba, načelnika štaba in člane štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju. Poveljnik štaba, načelnik štaba in člani imajo svoje namestnike.
10.	člen
Občinski štab za civilno zaščito ustanovi izvršni svet občinske skupščine, ki tudi imenuje in razrešuje člane štaba z njihovimi namestniki. Štab je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito.
Štab opravlja predvsem naslednje naloge:
1.	ocenjuje ogroženost območja občine pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami,
2.	izdela občinski načrt civilne zaščite in daje predloge izvršnemu svetu občinske skupščine za organiziranje civilne zaščite v občini in za izvajanje ukrepov civilne zaščite,
3.	usklajuje delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred posledicami vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč ter ob drugih izrednih razmerah,
4.	organizira in neposredno vodi akcije za pomoč, zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
5.	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite, katerih namen je preprečiti oziroma ublažiti naravne in druge hude nesreče ter njihove posledice in posledice vojnih akcij,
6.	skrbi za samozaščito ter pouk in usposabljanje enot in štabov za civilno zaščito ter prebivalstva, organizira in vodi praktične vaje in preizkuša usposobljenost vseh struktur v občini za zaščito in reševanje,
7.	organizira in vodi kontrolo graditve in vzdrževanja zaklonišč.
8.	sodeluje z občinskim centrom za opazovanje, javljanje in alarmiranje ter z občinskim štabom teritorialne obrambe pri skupnih nalogah v skladu z občinskim načrtom,
9.	sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih občin,
10.	obvešča prebivalstvo o nevarnostih in obsegu posledic vojnih akcij, hudih nesreč in drugih izrednih razmer ter daje javnim občilom uradna obvestila o tem,
11.	poroča republiškemu štabu za civilno zaščito o izvedenih zaščitnih in reševalnih ukrepih.
Strokovne in administrativne zadeve za občinski štab opravlja občinski organ za ljudsko obrambo.
11.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti ustanovi svet krajevne skupnosti, ki tudi imenuje in razrešuje člane štaba z njihovimi namestniki. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti ob neposredni vojni nevarnosti in vojni pa svetu krajevne skupnosti. V strokovnem pogledu je štab krajevne skupnosti odgovoren tudi občinskemu štabu za civilno jaščito.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
1.	izdela načrt civilne zaščite,
2.	ustanovi v skladu z načrtom krajevne skupnosti enote in štabe za civilno zaščito v naseljih in v stanovanjskih stavbah ter imenuje in razrešuje člane štabov z njihovimi namestniki,
3.	predlaga svetu krajevne skupnosti ustanovitev enot civilne zaščite krajevne skupnosti, nato pa neposredno organizira in usposablja te enote,
4.	skrbi za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva za samozaščito,
5.	usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite v krajevnih skupnostih,
6.	vodi reševalne akcije, kadar je potrebo, da jih neposredno vodi štab krajevne skupnosti,
7.	usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi, delo vseh štabov civilne zaščite na območju krajevne skupnosti,
8.	sodeluje s štabi za cilino zaščito sosednjih krajevnih skupnosti,
9.	poroča občinskemu štabu civilne zaščite o izvedenih zaščitnih in reševalnih ukrepih.
12.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ustanovi in imenuje ter razrešuje člane štaba, kakor tudi njihove namestnike, delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Štab je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
Štab opravlja predvsem naslednje naloge:
1.	izdela načrt civilne zaščite,
2.	predlaga delavskemu svetu ali drugemu ustreznemu organu upravljanja ustanovitev enot civilne zaščite,
3.	neposredno organizira in usposablja enote civilne zaščite,
4.	skrbi za usposabljanje in pripravljanje delavcev za samozaščito,
5.	usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter neposredno vodi reševalne akcije v svoji organizaciji,
6.	sodeluje s štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti ali občine in oh reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba krajevne skupnosti ali občine,
7.	poroča o izvedenih zaščitnih in reševalnih ukrepih štabu krajevne skupnosti ali občinskemu štabu za civilno zaščito.
13.	člen
Organi, ki ustanovijo enote civilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot in njihovo strokovno usposabljanje.
14.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja usposabljanja in opremljanje ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delovanje civilne zaščite v občini. Oddelek za ljudsko obrambo občine Laško skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
15.	člen
Za kršitev tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76).
16.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
1.	Odlok o določitvi krajevnih skoposti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni vestnik občine Laško, št. 11/67),
2.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in dugimi hudimi nesrečami (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/68),
3.	Odlok o organizaciji občinskega štaba za civilno zaščito (Uradni list SRS, št. 6/76).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/77
Laško, dne 19. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1058.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32-278/72), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi In občinskimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-72/74), sprejel na seji dne 13. julija 1977
ODREDBO
o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha
1. člen
Najvišje maloprodajne cene za osnovne vrste kruha
znašajo za 1 kg:
a)	iz pšenične moke kakovostne skupine »B«c
din
—	iz pšenične moke tipa 1000	4,50
—	iz	pšenične	moke	tipa	800	5,00
—	iz pšenične moke tipa 600	. 5,80
—	iz	pšenične	moke	tipa	400	7,30
b)	iz pšenične moke z dodatkom 30 °/o ržene
moke	6,40
V maloprodajni ceni kruha so vsebovani tudi stroški za dostavo kruha prodajalnam, trgovski rabat in stroški za embaliranje kruha.
2.	člen
Ta odredba začne veljati 15. julija 1977 in se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 27/76).
St. 38-7/77
Laško, dne 13. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
LENART
1059.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 148. člena zakona o zdravstvenem -varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 8. julija 1977 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov z dne 29. julija 1977 in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 28. junija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1977 1
1. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1977 prispevke v višini oziroma po stopnjah, kot jih določa ta odlok v skladu z zakonom o osnovah in načelu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74,
5-176/75, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76, 31-1397/76 in 12-623/77) upoštevajoč zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih sedmih mesecih 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1389/76 in 12-622/77).
2.	člen
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), združujejo za zagotavljanje pravice do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka
■ (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo) in sicer:
1.	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 7,94%,
b)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč Jcot osnovo kosmati osebni dohodek po stopnji 1,94%.
2.	Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov
a)	iz kosmatih osebnih dohodkov po stopnji 7,94%,
b)	iz sredstev občanov upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 1,94%,
(2)	Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: temeljno in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni: organi, v katere so izvoljeni, zadruge, pri katerih delajo, sami iz svojih sredstev pa občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov.
(3)	Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji z zadrugo ali organizacijo združenega dela, zavarujejo pa se pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom določi zdravstvena skupnost, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka zadruga ali organizacij a-izplačevalec (čistega) osebnega dohodka.
(4)	Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi, ko so zavarovanci (opravičeno ali neupravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obračunavajo pa ga iz (kosmatega) osebnega dohodka, izplačanega kot akontacijo osebnegaldohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovitev pravic zavarovancev-oseb iz 187. člena statuta skupnosti pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1-3/74, 37-437/74 in 27-1193/76) iz zavarovanja za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo združujejo zavezanci, navedeni v 2. členu tega odloka, prispevek
za zdravstveno varstvo pod 1/b oziroma 2/b prejšnjega člena tega odloka.
4.	člen
(1)	Zavarovanci-kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 50 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 770 din za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
(2)	Organizacija združenega dela in zasebni delodajalci, plačujejo obračunavajo in odvajajo od zaslužkov za občasna dela zavarovancev-kmetov zunaj združenega dela oziroma delovnega razmerja prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6 °/o iz (kosmatih) zaslužkov.
(3)	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih prevživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča-zavarovanca (iz prvega odstavka 2. člena tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (četrti odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino-zavezancl-me-sečni pavšalni prispevek 75 dni.'
5.	člen
(1)	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 11,39°/« izplačanih prejemkov in pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2)	Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1977 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije.
6.	člen S
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, po stopnji 11,39%, obračunavajo ga pa iz (Čistega) poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje.
7.	člen
(1)	Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in Cobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organi-’ zacijo združenega dela in delajo v tujini, so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku.
(2)	Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek /čistega) osebnega dohodka ne dosega spodaj
navedenih zneskov, se obračunava prispevek od nar
slednjih (čistih) mesečnih osnov:
1)	osebe brez strokovne izobrazbe in	ne- din
kvalificirani delavci	1	“	4.970
2)	osebo z nižjo strokovno izobrazbo in
priučeni delavci	6.120
3)	osebe s poklicno šolo in kvalificirani
delavci	7.160
4)	osebe s srednjo strokovno izobrazbo in
visokokvalificirani delavci	8.085
5)	osebe z višjo strokovno izobrazbo	9.590
6)	osebe z visoko strokovno izobrazbo	■	12.010
(3)	Prispevek po prvem odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka, ki se preračunajo na neto stopnje.
(4)	Zneski čistih mesečnih pavšalnih osnov iz drugega odstavka se letno valorizirajo s količnikom za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v preteklem letu, ki ga sprejme vsako leto v začetku leta skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter objavi v Uradnpm listu SRS.
8.	člen
Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57., m 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v pavšalnih zneskih, in sicer:
' " Cisti mesečni pavšalni znesek din
1.	za učence v poklicnem izobraževanju in
učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizaciji združenega dela, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (prvi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pri katerih so v uku ali na praksi — zavezanec	BO
2.	za občane na šolanju, strokovnem izpo-
polnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta, in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec pri katerem delajo kot delavci oziroma organ ali organizacija, ki daje štipendijo oziroma šola — zavezanec	200
3.	za udeležence javnih del in mladinskih
delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (drugi odstavek 56. člena zakona), plačuje organizator javnih del in mladinskih delovnih	akcij	—	zavezanec	80
4.	za osebe na pouku za qt>rambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi odstavek 56, člena zakona) plačuje organizator pouka za obrambo in zaščito
— zavezanec	80
5.	za začasno nezaposleno osebo po konča-
nem študiju (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje skupnost za	zaposlovanje	—	zavezanec 80
6.	za učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena zakona) plačujejo plačniki, ki jih določi" sa-
moupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi — zavezanci 80
7.	Za uživalce stalnih priznavalnin, družbe-
nih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (peti odstavek 56. člena zakona) plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje navedene prejemke — zavezanec	200
8.	občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni za-zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače	200
9.	za izseljence-povratnike, če se prijavijo
za zaposlitev, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (tretji odstavek 57. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec	200
10.	Druge skupine delovnih ljudi in obča-
nov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena, zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca	200
9.	člen
Za osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in sicer:
Cisti
x	mesečni
pavšalni znesek din
1.	za delavce, zaposlene z manj kot polovico
delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma zasebni delodajalec, ki je zavezan za njihovo zavarovanje	12o
2.	za osebe na strokovni usposobitvi ali pre-
kvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje —	zavezanec	130
3.	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona)
—	v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje šola — zavezanec	33
—	(obvezno ali neobvezno prakso) zunaj
šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas plačuje organizacija pri kateri opravljajo praktično delo — zavezanec	80
4.	za občane
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri Obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami,
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in
miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj,
*— ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki,
—	ko opravlajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah (74. člen zakona)
plačujejo organizatorji — zavezanci	33
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-408/76 in 11/76).
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po od javi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih sedmih, mesecih 1977 od 1. avgusta 1977 dalje, razen določb v 4. in 6. členu, ki učinkujejo od 1. januarja 1977 dalje.
St. 420-1/77-4
Lenart, dne 8. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LITIJA
1060.
Na podlagi 186. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o komunami ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija
Spremeni in dopolni se odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/76.
1.	člen
Prvi odstavek 21. člena se spremeni in se glasi:
Lastniki in uporabniki oziroma upravi j alci zgradb morajo skrbeti za to, da so tipizirane posode za smeti in odpadke postavljene na primernem prostoru ob objektu oziroma na zemljišču lastnika, uporabnika oziroma upravljalca objekta ter oddaljene ob priliki odvoza največ 50 m od mesta možnega dovoza avtomobila smetnjaka.
2.	člen
Člen 58. se spremeni in se glasi:
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi Izvršujejo organi sanitarne in komunalne inšpekcije Skupščine občine Litija, delavci postaje milice in pooblaščene osebe.
Organizacija združenega dela in krajevna skupnost iz 9. člena tega odloka lahko pooblasti svojega delavca oziroma občana za izvrševanje nadzorstva iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Člen 59. se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 1.000 din do 10.000 din se kaznujejo za prekršek pravne osebe, če:
1.	izpušča odpadno vodo oziroma odlaga smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in' podobno na javne površine (5. člen, 6. člen in 32. člen),
2.	nima programa in pogodbe za čiščenje javnih površin (9. člen),
3.	ne izvaja gradbenih del v skladu s 15. členom,
4.	ne odvaža smeti in odpadke najmanj 2-krat tedensko in večje trde predmete najmanj 1-krat mesečno (3. odstavek 10. člena),
5.	ne uporablja in ne vzdržuje javnega odlagališča za smeti in odpadke (27. člen),
6.	prevaža fekalije v neprimernem vozilu oziroma letnem času ali izpraznjuje izven določenih mest (1., 2. in 3. odstavek 33. člen^),
7.	okolice greznice ali kanalizacije po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (4. odstavek 133. člena),
8.	ne organizirajo urejanje, čiščenje in popravljanje vodovoda in ne skrbijo za pravilno delovanje javnega vodovoda (1. in 3. točka 41. člena),
9.	ne skrbijo za čiščenje in urejanje vodovodnih objektov in neposredne okolice (7. točka 41. člena),
10.	ne skrbijo za sistematsko kontrolo pitne vode (42. člen),
11.	ne uredijo in vzdržujejo zaščitne vodovodne pasove (48., 49., 50. in 51. člen),
12.	nima dovoljenja za prodajo živil in drugega blaga izven poslovnega prostora (56. člen),
13.	ne skrbi za ureditev, vzdrževanje in čiščenje tržnice.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje od 200 do 2.000 din tudi odgovorna oseba pravne osebe.
4.	člen
Doda se 60. člen:
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če po končani prireditvi ne očisti in po potrebi razkuži javno površino oziroma objekt (8. in 11. člen),
2.	če ne očisti stalno odprte poslovne površine pločnike in hodnike, ter v zimskem obdobju ne očistijo iz pločnikov sneg (12. člen),
3.	če onesnaži jsfvno površino pri nakladanju, med vožnjo ali pri razkladanju vozila (16. in 25. člen),
4.	če ne uporablja za deponijo smeti in odpadkov tipizirane posode oziroma odvaža odpadke na prostor, ki ni javno odlagališče (19., 22. člen, 1. odstavek 26. člena),
5.	če ne odstrani smeti in odpadkov z mest, ki niso določena za odlagališča (1. odstavek 28. člena),
6.	če ne odpravi pomanjkljivosti iz 1. odstavka 53. člena, 54. in 55. člena.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena sc kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 1.000 dinarjev.
5.	člen
Doda se 6l. člen in se glasi:
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 59. in 60. člena odloka.
6.	člen
Doda sc 62. člen in se glasi:
Z denarno kaznijo 100 din sc kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če na javno površino odmetujc papir ali druge odpadke,
2.	če piše ali riše po predmetih, ki niso za to namenjeni ali jih kako drugače onesnaži ali poškoduje,
3.	če onesnažuje ozračje preko dovoljene meje oziroma povzroča prekomeren ropot.
Denarno kazen iz prvega odstavka lahko uradna oseba izterja takoj na mestu.
7.	člen
Členom 60., 61., 62. in 63. se vsebina ne spremeni in dobijo nove številke členov: člen 60. dobi št. 63. člen člen 61. dobi št. 64. člen člen 62. dobi št. 65. člen člen 63. dobi št. 66. člen.
8.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/76
Litija, dne 29. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dcrnovšck 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1061.
Na podlagi 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10. 76, 23/76 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem članu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in sc jim dohpdck ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in sc jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976—1980 občine Ljubljana Bežigrad;
2.	o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad za obdobje 1976—1980:
3.	o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad, ljubljanske kulturne skupnosti In kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980;
4.	o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Bežigrad za obdobje 1976—1980;
5.	o temeljih plana samoupravne interesne teles-no-kulturne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1976—1980;
6.	o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Bežigrad v obdobju 1976—1980;
7.	o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1976—1980;
8.	aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno' pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka.
2. člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejav-
nosti:	•/,
1.	otroškega varstva po stopnji	4,19
2.	enotnega programa izobraževanja, solidarnostnih in skupnih nalog po stopnji	4,06
3.	kulturne dejavnosti po stopnji	1,45
4.	socialnega skrbstva po stopnji	0,79
5.	telesno-kullurne dejavnosti po stopnji	0,52
6.	zdravstvenega varstva po stopnji	7,41
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo.
4 •	3. člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka, od katerega plačujejo davek, za financiranie zdravstvenega varstva po stopnji 1,68 "/o.
4.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z lastnimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka, od osnove bruto osebnega dohodka, za financiranje naslednjih družbenih dejavnosti:
1.	za zaposlovanje po stopnji	0,21 •/•
2.	za stanovanjsko izgradnjo (aneks) po
stopnji	6,00‘/o
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek za stanovanjsko izgradnjo le za pri njih zaposlene delavce.
preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1062.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 31. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1977 in na 30. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1977 sprejela
ODLOK
> potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1976 so znašali:
I. Po proračunu: dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
II.	Rezervni sklad:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
din
175,280.846,80
175,179.824,90
101.021,90
7,106.136,36
4,154.751,80
2,951.384,56
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki oziroma neporabljeni del sredstev do višine dovoljene porabe po zaključnem računu proračuna za leto 1976 v višini 101.021,90 din se nameni:
— Skupščini mesta Ljubljane v višini 25.909,00 — proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977	75.112,90
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2,951.384,56 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1977.
5.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek za leto 1977.
5.	člen
Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo, se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, se obračunavajo in plačujejo po pavšalnih mesečnih osnovah.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 •/• poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji iz
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
Vrsta
dohod.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
Dohodki
St.
Skupaj	glav.	Razpored dohodkov
namena
Skupaj
Presežek dohodkov po pror. iz
preteklega leta	282.454
1	Davki iz osebnega dohodka	44,349.055
2	Prometni davek, davek na premoženje
in na dohodke od premoženja	110,046.828,'
3	Takse	11,878.245
5	Denarne kazni	471.823
6	Dohodki upravnih organov in	razni
drugi dohodki	8,252.442
175,280.847
Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	24,862.357
02	Narodna obramba	36.700
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	4,894.800
04	Negospodarske investicije	15,295.263
08	Socialno skrbstvo	2,863.696
09	Zdravstveno varstvo	44.005
10	Komunalna dejavnost	1,842.249
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	• 4,300.000
12	Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti	120,319.847
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	171.298
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	549.610
		175,179.825
	Presežek dohodkov nad izdatki	101.022
1063.
Na podlagi 2. člena in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnoslti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77), na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in na podlagi 155. in 162. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje Ljubljana Center dne 23. junija-1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1977 od 1. avgusta 1977 dalje prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 4,06 č/e.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 420-1/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1064.
Na podlagi 2 in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 23/76, 31/76 in 12/77), na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostin (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in na podlagi 155 in 162. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 in na seji skupščine kulturne skupnosti občine Ljubljanu Center dne 26. junija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ljubljana Center, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1977 od 1. avgusta 1977 dalje prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,45 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 420-1/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1065.
Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevpov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v leti 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77), na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih in na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center plačujejo v letu 1977 od 1. avgusta 1977 dalje prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,52 “/o
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 420-1/77 L
TJubliana, dne 26. j '	1077.	.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1066.
Na podlagi 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77), na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in na podlagi 155. in 162. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977, seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 in na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti dne 23. junija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva 1
1.	člen 4|
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center v obdobju 1976—1980 plačujejo v letu 1977 od 1. avgusta 1977 dalje:
—	prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 7,41 “/# in
—	prispevek iz dohodka po stopnji 1,68 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po obfavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dglje.
St. 420-1/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1067.
Na podlagi 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77), na podlagi 1. in 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni lisP SRS, št. 39/74) in na podlagi 155. ter 162. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. julija 1977, seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 in na seji Skupščine skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center dne 28. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevkov za zagotavljanje
skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976—1980 občine Ljubljana Center, Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1977 od 1. avgusta 1977 dalje:
—	prispevek iz osebnega dohodka po stopnji:
4,19 %> za otroško varstvo,
0,79 °/o za socialno skrbstvo;
—	prispevek iz dphodka po stopnji:
0,21 °/o za zaposlovanje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 420-1/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
. LJUBLJANA ŠIŠKA
1068.
Na podlagi 70. in 91. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-44/74) ter na podlagi 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranj^ in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/67) ter na podlagi žakonov o samoupravnih interesnih skpunostih družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in št. 39/74) in v skladu s 25. in 125. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 35. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevkih in prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zaposlovanje
1.	člen
Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, vzgojo in osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra leta 1977:
1.	prispevek iz bruto osebnih dohodkov delavcev, v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnjah in. sicer:
—	4,19 %> — za otroško varstvo
—	4,06 %> — za vzgojo in osnovno izobraževanje
—	1,45 °/o — za kulturo
—	0,52 %> — za telesno kulturo
—	7,41 %> — za zdravstveno varstvo
—	0,79 °/o — za socialno skrbstvo
—	12,00 "/o — za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2.	Prispevek iz dohodka v skladu z določili zakona iz prejšnje točke po stopnji in sicer:
—	1,68 "/o — za zdravstveno varstvo
—	0,21 °/o — za zaposlovanje
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977.
Št. 436/77-1-420-09/77
Ljubljana, dne 27. julija 1977.
Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Tomaž Savnik 1. r.
1069.
Na podlagi 3., 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 35. seji združenega dela dne 26. julija 1977 in na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977, sprejela
ODLOK
o sprejetju načrta za del kandlizacijc k zazidalnemu načrtu za območje zazidalnega otoka šS 110 Vižmarje 2 — Nad klancem
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del kanalizacije k zazidalnemu načrtu za območje zazidalnega otoka ŠS 110 Vižmarje 2 — Nad klancem, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1977, št. projekta 2346.
Ugbtavlja se, da je v prvem odstavku tega člena navedeni načrt v skladu z zazidalnim načrtom za območje zazidalnega otoka ŠS 110 Vižmarje 2 — Nad klancem, ki je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Glasniku, št. 29-80/66.
2.	člen
Načrt za del kanalizacije je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-026/77
Ljubljana, dne 27. julija 1977.
Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Tomaž Savnik 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1070.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/76) ter 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 ih 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistemajtiružbonega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnega sporazuma
1)	o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976—1980 bbčine Ljubljana Vič-Rudnik,
2)	o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980,
3)	o temeljih plana kulturne Skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, ljubljanske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980,
4)	o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980,
5)	o temeljih plana samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980,
6)	o temeljih plana občinski zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1976—1980,
7)	o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980,
8)	aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka.
2.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti:
1) otroškega varstva po stopnji
— za Zvezo skupnosti otroškega varstva
SRS	2,21	•/»
— za Občinsko skupnost otroškega varstva	1,98 */o
2)	enotnega programa osnovnega izobra-
ževanja,- solidarnostnih in skupnih nalog po stopnji	4,06	%>
3)	kulturne dejavnosti po stopnji	1,45	“/o
4)	socialnega skrbstva po stopnji	0,79	"/o
5)	telesnokulturne dejavnosti po stopnji	0,52 %>
6)	zdravstvenega varstva po stopnji	7,41	%>
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospo-
darske ali negospodarske dejavnosti in se im dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku razen prispevka za zdravstveno varstvo.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredsjev dohodka, od katerega plačujejo davek, za financiranje zdravstvenega varstva po stopnji 1,68®/».
4.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z last-
nimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka, od osnove bruto osebnega dohodka, za financiranje naslednjih družbenih obveznosti:
1)	za zaposlovanje po stopnji	0,21 %>
2)	za stanovanjsko izgradnjo (aneks) po
stopnji	6,00 °/o
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek ?a stanovanjsko izgradnjo le za pri njih zaposlene delavce
5.	člen
Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo, se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, se obračunavajo in plačujejo po pavšalnih mesečnih osnovah.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 °/o poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta,'ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 402-53/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.«
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
MOZIRJE
1071.
Skupščina občine Mozirje je po 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Mozirje
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Na območjih občine Mozirje, ki so posebej določena, se morajo smeti in odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: smeti) odlagati in odvažati na način in po pogojih, ki so predpisani s tem odlokom.
Območja vezana za odvoz smeti so: Vsa naselja v občini Mozirje, za katera so izdelani urbanistični oz. zazidalni načrti ter naselja, ki se urejajo z urbanističnimi redi.
Meje območij, ki pridejo v poštev za odvoz smeti so določene z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in z urbanističnimi redi. Eventualne korekture teh meja opravi organ, ki je pristojen za urbanistične in ko-
munalne zadeve na predlog krajevnih skupnosti ali pooblaščenega podjetja.
Krajevne skupnosti lahko vključijo tudi druge kraje, če smatrajo za potrebno, s predhodnim soglasjem pristojnega organa za urbanizem in komunalne zadeve. V tem primeru sklenejo neposredno pogodbo s pooblaščenim podjetjem. Vsa določila tega odloka pa veljajo tudi za naknadno priključene kraje.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa obveznosti odlaganja in odvažanja smeti in odpadkov velja za 'upravljalco poslovnih zgradb in poslovnih prostorov v teh krajih.
2.	člen
Komunalno dejavnost po tem odloku opravlja Komunalno podjetje Mozirje, ki je dolžno organizirati odvoz v skladu z določbami tega odloka, z ustreznimi delovnimi sredstvi, vozili in osebjem s potrebno zaščitno opremo.
3.	člen
Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe odgovarjajo upravljale! teh zgradb.
Za upravljalce zgradb se po tem odloku štejejo: imetniki pravice uporabe, nosilci pravice uporabe, hišni sveti, organizacije, ki gospodarijo z zgradbo in lastniki zgradb.
4.	člen
Smeti in odpadki, se glede na način odlaganja ter po nastanku in vrsti delijo na hišne smeti ter ostale smeti in odpadke:
1.	Za hišne smeti• se zlasti štejejo: smeti in odpadki iz gospodinjstva in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je možno odlagati v tipske smetnjake vsebine 80 litrov,
a)	smeti in ostanki jedi iz individualnih gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni odpadki in podobno,
b)	odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov in postaj,
c)	odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij.
2.	Za druge smeti in odpadke se šteje zlasti:
a)	odpadni gradbeni material, smeti z dvorišč, ostanki premoga in pčdobno
b)	tekoči odpadki, vsebina greznic (fekalije)
c)	odpadki iz obrtne in industrijske obdelave
č) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov
d)	ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn.
II. ODLAGANJE SMETI
5.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo hišne smeti odlagati v tipizirane posode za smeti, vsebine 80 litrov. Upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so posode za smeti postavljene na določenih površinah in določenem prostoru.
6.	člen
Prostor za smeti mora biti praviloma urejen v pritličju zgradb. Če v zgradbi ni primernega prostora, je prostor za posode za smeti lahko tudi ob zgradbi.
Tla prostora za smeti morajo biti gladka, tako da je možno čiščenje. Prostor za posode za smeti sporazumno določita pooblaščeno podjetje in upravljalec zgradbe.
Lastnik družinske hiše ima lahko posode za smeti na prostoru, ki ga sam določi, vendar jih mora v dnevih, ko se smeti odvažajo, postaviti na sporazumno določenem prostoru.
Za nove stanovanjske bloke, javne in poslovne zgradbe, mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za smeti. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati predvideni način odvoza Smeti. Projektant mora zahtevali mnenje pooblaščenega podjetja in mora to mnenje pri določitvi prostora za smeti tudi upoštevati.
7.	člen
Posode za smeti morajo biti pokrite. Tla okrog posod morajo biti vedno čista. Tla mora očistiti tisti, ki jih onesnaži.
Pooblaščeno podjetje je dolžno skrbeti za redno čiščenje oz. pranje posod za smeti najmanj enkrat letno.
8.	člen
Potrebno število posod nabavi upravljalec zgradbe pri pooblaščenem podjetju s tem, da jih lahko odkupi ali vzame v najem. V primeru ko upravljalec zgradbe vzame posode za smeti v najem so to sredstva pooblaščenega podjetja, najemnik pa za uporabo posode plača obrabnino.
Število posod je odvisno od količine smeti v zgradbi, pri tem pa je treba upoštevati, da posode ne smejo biti preveč polne.
Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradba vseljiva. Posode za smeti popravlja pooblaščeno podjetje na svoje stroške.
9.	člen
Uporabniki stanovanjskih prostorov smejo ostale smeti in odpadke iz 3. člena točke 2. začasno odlagati na primerna odlagališča, ki jih določita krajevna skupnost in pooblaščeno podjetje, ali v posebne posode.
Uporabniki poslovnih prostorov smejo začasno odlagati ostale smeti in odpadke iz 3. člena točke 2. na primerna odlagališča pri. zgradbah ali v posebne posode. Gostniski obrati morajo ostanke hrane odlagati v posebno tesno zaprte posode. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo obvezno odpadne snovi odlagati v sežganem stanju.
Odlagališča oz. posode morajo biti urejene po zdravstveno-tehničnih predpisih. Uporabniki poslovnih prostorov iz 5. odstavka 1. člena smejo trajno odlagati smeti in odpadke le na javna odlagališča sami, ali pa se o tem dogovorijo s pooblaščenim podjetjem.
10.	člen
Na območju iz 1. člena drugi odstavek sme praviloma prazniti greznice in odvažati fekalije le pooblaščeno podjetje.
Fekalije sme odvažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijb na mestih in krajih, ki jih določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi razkužena in očiščena.
III.	ODVOZ SMETI
11.	člen
Pooblaščeno podjetje mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezplačno polnitev, prevoz in praznitev.
12.	člen
Pooblaščeno podjetje mora odvažati hišne smeti najmanj dvakrat tedensko.
13.	člen
Ostale smeti in odpadke iz 3. člena točka 2. odvaža pooblaščeno podjetje skladno z dogovorom s krajevnimi skupnostmi ter upravljalen poslovnih prostorov, vendar najkasneje v 48 urah po sprejetem naročilu oz. obvestilu.
Odpadni gradbeni material lahko odvaža tudi gradbeno podjetje, vendar v skladu s predpisi.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA
14.	člen
Smeti iz določenih območij se smejo odlagati samo na določenih javnih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo ob sodelovanju s pooblaščenim podjetjem. Odlagališča za ostale smeti neorganskega izvora morajo biti ločena od drugih odlagališč.',
15.	člen
Odlagališča za smeti so lahko javna in posebna.
Javna odlagališča so namenjena za odlaganje vseh smeti in odpadkov iz 4. člena razen odpadkov iz 2. točke pod b.
Posebna odlagališča se dovoljujejo le izjemoma in sicer za specifične odpadke delovnih organizacij (večje količine odpadnega materiala iz gradbene dejavnosti, lesne predelave, kemične industrije ipd.).
Posebna odlagališča na predlog delovne ali zainteresirane organizacije določi z odločbo pristojni upravni organ v soglasju z pristojnimi inšpekcijskimi službami. Odlagališča za tekoče odpadke, vsebine greznic (fekalije) določi pristojni upravni organ v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami.
16.	člen
Javna odlagališča za smeti vzdržuje pooblaščeno podjetje.
Posebna odlagališča vzdržujejo organizacije na katerih zahtevo so bila odprta oz. skladno z dogovorom pooblaščeno podjetje.
Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.
i
17.	člen
Upravljalec mora javno odlagališče vidno označiti z ustreznimi napisnimi tablami in markacijo smeri dovoza od glavne ceste do odlagališča.
Na javnem odlaganju je upravljalec dolžan organizirati službo vzdrževanja. Uporabniki javnih odlagališč so upravljalcu dolžni plačati predpisano ceno za
uporabo odlagališča in se ravnati pri tem po navodilih, ki jih določi upravljalec.
18.	člen
Upravljalec javnega odlagališča vzdržuje in ureja odlagališče s sredstvi, ki jih dobi od dohodka za uporabo odlagališč ter z odvozom smeti in odpadkov. Upravljalec posebnega odlagališča vzdržuje in ureja odlagališče na svoje stroške oz. skladno z dogovorom pooblaščeno podjetje.
19.	člen
PooblaŠčerio podjetje kot upravljalec javnih odlagališč ima pravico in dolžnost odstraniti vse odpadke, zlasti pa odpadni material iz gradbene ali druge dejavnosti z vseh mest na območij h iz drugega odstavka 1. člena, ki niso določena za odlagališča. To delo opravi podjetje na stroške povzročitelja, če je ta znan, sicer pa na stroške lastnika, upravljalca ali uporabnika mestnega zemljišča, na katerem so odpadki, kolikor s predhodnim opozorilom pristojnega organa tega ne stori ali organizira povzročitelj, lastnik, upravljalec ali uporabnik sam.
Smeti in odpadkov ni dovoljeno odlagati v reke in potoke ter na njihova obrežja, gozdove in na tuja Tornljišča.
V.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI
20.	člen
Cena za odvoz hišnih smeti iz 1. točke 4. člena odloka se določi za enoto površine stanovanjskega in poslovnega. prostora, ki je lahko za posamezne uporabnike prostorov (gospodinjstva, organizacije in drugi) različna. Osnova za izračun so vse čistilne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov, pri čemer se za čistilne površine stanovanjskih prostorov štejejo površine, ki jih davčna uprava upošteva kot osnovo za izračun od stanovanjskih objektov, za čistilne površine poslovnih prostorov pa vse pokrite poslovne površine po etažah. Za kioske, ulične prodajalne stojnice in podobne primere se cena določi v pavšalu v odvisnosti od količine smeti.
Pri določitvi cene za odvoz hišnih smeti se upošteva pogostost odvoza. Cena za odvoz hišnih smeti ter za odvoz drugih smeti in odpadkov iz 4. člena določi pooblaščeno podjetje v soglasju s komunalno interesno skupnostjo v skladu z veljavnimi predpisi o evidentiranju cen. Na isti način se določi tudi cena za uporabo javnega odlagališča.
21.	člen
Odvoz smeti plačuje upravljalec zgradbe.
Odvoz drugih hišnih smeti se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljalec zgradbe in pooblaščeno podjetje.
22.	člen
Odvoz smeti in odpadkov iz 2. točke 4. člena se plača posebej na podlagi pogodbe med naročnikom in pooblaščenim podjetjem.
23.	člen
Upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščenemu podjetju točne podatke o stanovanjskih in poslovnih
površinah. Upravljalec zgradbe rnora obvestiti tudi pooblaščeno podjetje o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost oz. višino plačevanja odvoza smeti.
Če zaradi netočnih podatkov ali opustitve obvestila o spremembi nastane za pooblaščeno podjetje premoženjska škoda, je tako škodo dolžan povrniti upravljalec zgradbe.
24.	člen
Obveznost za naročilo in plačilo odvoza smeti nastane z dnem, ko pooblaščeno podjetje za določeno območje organizira odvoz.
VI.	NADZORSTVO
25.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja sanitarna inšpekcija in milica. Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistega podjetja, ki opravlja to dejavnost. Način in obseg nadzorstva se določi s pogodbo med občino in podjetjem, na podlagi pooblastila občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve.
26.	člen
Če sanitarni inšpektor kot nadzorni organ ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor tudi rok v katerem je treba odpraviti ugotovljeno nepravilnost.
VII.	OLAJŠAVE PRI PLAČILU OBVEZNOSTI ZA ODVOZ SMETI
Zavezanec za odvoz hišnih smeti je opravičen do olajšave pri uporabi tarife za odvoz smeti, če razmerje pomožnih površin v hiši (hodniki, garaža, kleti), ki so vključene v skupno površino, presegajo 30 %> površin, ki so osnova za uporabo tarife.
Zavezanec uveljavlja olajšave s pismenim zahtevkom pri pooblaščeni delovni organizaciji, če smatra, da je do olajšave opravičen.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne zagotovi, da se posode za smeti redno čistijo (2. odstavek 7. člena)
2.	Če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč ali če ne odvaža tekočih odpadkov (vsebina greznic) v posebnem vozilu (10. in 14. člen)
3.	Če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih (12. in 13. člen)
4.	Če ne zagotovi higienskega načina nakladanja ter odvažanja smeti in odpadkov ali vzdrževanje javnega odlagališča v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi (11. in 16. člen)
5.	Če ne zagotovi vzdrževanje posebnega odlagališča v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi (16. člen)
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din sc kaznuje za prekršek pravna oseba, odgovorna oseba, pravne osebe pa 300 do 3.000 din.
1.	Če nima'posod za smeti postavljenih na določeni površini ali določenem prostoru (5. člen)
2.	Če nima urejenega prostora za smeti (6. člen)
3.	Če ostale smeti in odpadke odlaga v nasprotju z določili tega odloka (9. člen)
4.	Če posoda ali hišno odlagališče ni pokrito ali če so tla okrog odlagališča in posod neočiščena (7. člen)
5.	Če ne nabavi potrebnega števila posod za smeti in odpadke in če jih ne nabavi v določenem roku (8. člen)
6.	Če hišnih smeti ne odlaga v tipizirane poso,de za smeti (5. člen)
7.	Če ostankov hrane in živil ne odlaga v posebne lesno zaprte posode ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v sežganem stanju (9. člen)
8.	Če zavezanec iz 4. odstavka 1. člena odlaga smeti in odpadke v nasprotju z določili tega odloka (5. odstavek 9. člena)
9.	Če kot povzročitelj odlaganja odpadkov ali kot lastnik oz. uporabnik ne poskrbi za odstranitev odpadkov z zemljišča, ki ni določeno kot odlagališče; prav tako tudi če ne plača odstranitve odpadkov pooblaščenemu podjetju (19. člen)
10.	Če upravljalec zgradbe ne da pooblaščenemu podjetju točnih podatkov o stanovanjih in poslovnih površinah ali če ne obvesti pooblaščeno podjetje glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost oz. višino pačevanja odvoza smeti (23. člen)
29.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din sc kaznuje za prekršek fizično osebo če stori prekršek iz 28. člena tega odloka.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka, da občinski organ, ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok 'o obveznem odlaganju in odvozu smeti (Uradni list SRS, št. 32/72).
St. 010-3/77
Mozirje, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Eranc Sarb 1. r.
1072.
Na podlagi 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 126. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti občine Mozirje
1.	člen
V odloku o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 17/74 in 9/75) se prvi odstavek 3. člena spremeni in se glasi:
Poseben prispevek od m-' kmetijskega ali gozdnega zemljišča znaša v okoliših, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti ter urbanističnimi redi:
—	15 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda
—	9 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda
—	3 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, kakor tudi od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-15/74-3
Mozirje, dne 27. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
1073.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) in 124. člena statuta Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) so Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor občinske skupščine Mozirje na seji dne 26. julija 1977 ter skupščina občinske zdravstven^ skupnosti Mozirje na seji dne 28. junija 1977-sprejeli
ODLOK
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Mozirje v letu 1977
1. člen
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo zavarovancev — kmetov se določi:
40 e/i od katastrskega dohodka in dohodka od gozda
550 din pavšalni prispevek na zavarovano gospodarstvo.
2. člen
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:	din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena ZZV	80
2.	Občani na šolanju, strokovni Izpopolnitvi ali po diplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili 'lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred
pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da "se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV	200
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 80
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	80
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	80
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in
visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV	80
7.	Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki
niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člena ZZV	200
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek	56. člena ZZV	200
9.	Občani, ki uživajo pravice Izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi in stroške tujega nosilca zdravstvnega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV	200
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	200
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odstavek 58. člena	ZZV	200
Osebam naštetim od 1. do 11. točke tega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakona in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primere nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
3.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
1.	Oseba na strokovni usposobitvi ali prekva- dln
lifikaciji 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
din
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v Šolskih delavnicah ali učilnicah	33
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	80
4.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer:	<Un
1.	Ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	Ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	Ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru, ter pri pre-
prečevanju in odkrivanju	kaznivih dejanj	33
4.	Ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	Ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	Ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji	33
7.	Ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
5.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
6.	člen
Skupnosti invalidsko-poko j ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega zavarovanja in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi), 5. odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 10,10 %> neto.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene posebni sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
7.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 10,10% neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlova-
nje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
8.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od na-
slednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:	din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.090
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	8.730
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	10.180
IV.	se zahteva končana splošna srednja šo-
la, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	11.460
V.	Se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	13.630
VI.	Se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 17.090
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih bruto stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo, oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od mečenih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene kategorije oseb iz tega skiepa so:
—	po 1. točki 2. člena — organizacija združenega
dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 2. člena — organ ali organizacija,
ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 2. člena — organizator javnih del
ali . mladinskih delovnih akcij
—	no 4. točki 2. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 2. člena — skupnost za zaposlova-
nje
—	po 6. točki 2. člena — plačniki se določijo s
samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 2. člena — kmetje za osebe, ki jim
morajo dati preužitek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 2. člena — organ — izplačevalec
—	po 9. točki 2. člena — samo očbani, če ni z ra-
tificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 2. člena— skupnost za zaposlova-
nje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 2. člena— zavezance določi zdrav-
stvena skupnost
—	po 1. točki 3. člena — organizacije, zasebni
delodajalci, oziroma skupnosti, ki so zavezanci za n j ihovo zavarovanj e
—	po 2. točki 3. člena — šola, če se praktična de-
la opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, organizacija ali zasebni delodajalci, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodajalcih	,
—	po 4. členu	— organizator dejavnosti
—	po 8. členu	— zavarovanci sami, če so
v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS
—	zavarovanci sami. če jim
je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor	'
—	organizacija za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci)
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostajajo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 8,69 "/o od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga , je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 11
11.	člen
Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni deloda-
jalci prispevek po stopnji 4% od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
12.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 Vo od bruto izplačanega zaslužka.
Zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
13.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1, odstavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovane^ — delavca po 59. členu ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete.
14.	člen
Delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek s sredstvi v zasebni lastnini občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
15.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače.
16.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1977 dalje, razen stopnje po 1. členu, ki se uporabljajo od 1. 1. 1977 dalje.
St. 01-420-11/77
Mozirje, dne 27. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc šarb L r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti
Vili Platovšek 1. r.
1074.
Na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 126. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
SKLEP
o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih delavnicah
1. člen
Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, če ima potrebna delovna sredstva in prostore in če izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje, mu lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem v naslednjih obrtnih dejavnostih:
—	ključavničarstvo
—	avtomehanika
—	avtoklcparstvo, avtoličarstvo
—	mizarstvo in tesarstvo
—	zidarstvo in fasadarstvo
—p inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, centralne kurjave in klimatske naprave
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo
—	pečarstvo
—	vczeninarstvo
—	polaganje talnih oblog in stenskih oblog
—	kovaštvo
—	krojaštvo in šiviljstvo
,	2. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/77-3
Mozirje, dne 27. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r.
SEVNICA
1075.
Na podlagi 238. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74), 2. in 4. člena odloka d ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 33-8/73 in 18-894/76) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 21. julija 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev 1
Daje se soglasje k cenam prispevka za priključitev na vodovodno omrežje, ki jih predlaga Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica s pogojem, da jih namensko uporabi za rekonstrukcijo in sanacijo vodovodnega omrežja v Sevnici in naselju Šmarje:
—	za individualne stanovanjske hiše — a 3.000 din
—- za stanovanjsko enoto v več stanovanjskih objektih — š 2.000 din
—	za spremembe v individualnih objektih na vodovodni napeljavi, ki povzročijo povečanje porabe vode — 820 din
—	za gospodarske organizacije in ustanove od predračunske gradbene vrednosti objekta — 0,3 %>.
2
Daje se soglasje k ceni števnine:
—	za gospodinjstva od vodomera mesečno — 10 din
—	za večstanovanjske objekte, ustanove in industrijo od vodomera mesečno — 15 din
—	za števce profila 2 coli za en vodomer mesečno — 20 din
—	za kombinirane dvomere mesečno — 30 din.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za cene iz 2. točke tega sklepa pa od prvega naslednjega odčitavanja vodomera.
Št. 38-4/77-1
Sevnica, dne 21. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Mišo Keršič 1. r.
— «
SEŽANA
1076.
Na podlagi 181. in 186. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74 in 18/74) m 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) je Skupščina občine Sežana na seji Zbora združenega dela, na seji Zbora krajevnih skupnosti in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom v občini Sežana za leto 1977
1.	člen
Za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom v občini Sežana se za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977 določa stopnja iz bruto osebnega dohodka 0,25 °/o.
2.	člen
Po stopnji iz 1. člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek Samoupravni intere'sni skupnosti za varstvo pred požarom v občini Sežana delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso sklenili samoupravnega sporazuma o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti za varstvo pred požarom v občini Sežana za leto 1977, ki s prispevno stopnjo zagotavljajo urelhičevanje programa te skupnosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. avgusta 1977.
St. 402-10/77-4
Sežana, dne 18. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1077.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 14. julija 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1976 izkazuje:
din
—	dohodke	18,663.088
—	izdatke	18,658.177
—	presežek	dohodkov	4.911
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu v znesku din 4.911 se prenese v program občine za leto 1977.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	dohodke	912.436
—	izdatke	189.925
—	presežek	dohodkov nad izdatki	722.511
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v znesku din 722.511 se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1977.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 400-10/77-4
Šentjur pri Celju, dne 14. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1078.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1977 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1977
1.	člen
Skupni dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977 znašajo 23,045.359 din.
Od tega:	din
—	razporejeni dohodki	22,815.359
—	tekoča rezerva (nerazporejeni
dohodki)	230.000
2.	člen
V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 °/o od tekočih dohodkov proračuna, kar za leto 1977 znaša 130.000 din.
3.	člen
Za izvrševanje proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977 je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: »Izvršni svet«). Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
Izvršni svet skrbi, da se med letom delijo dohodki v skladu z njihovo realizacijo.
4.	člen
Kolikor bo pritekanje proračunskih dohodkov zaostajalo za načrtovano dinamiko zaradi nedokončno usklajenega obsega dopolnilnih sredstev za leto 1977, bo Izvršni svet SO Šentjur zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjševal zneska po posebnem delu proračuna za leto 1977.
5.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim porabnikom:
—	upravnim in drugim organom (državni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	krajevnim skupnostim.
Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj.
6.	člen
Sredstva za izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih se bodo razdelila med krajevne skupnosti v skladu s podpisanim programom krajevnih skupnosti za leto 1977.
7.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog s svojega delovnega področja v mejah sredstev dodeljenih iz proračuna občine.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1977.
8.	člen
Za proračun pristojni organ občine Šentjur pri Celju tekoče spremlja gibanje dohodkov in izdatkov proračuna in o tem obvešča tekoče mesečno Izvršni svet SO Šentjur pri Celju.
9.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da določa uporabo sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o
financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 100.000 din.
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju odloča izvršni svet.
10.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. polletju 1977 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene se poračunajo v smislu določb tega odloka.
11.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance kot pristojni upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977.
12.	člen
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju sta sestavni del tega odloka.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-2/77-4
Šentjur pri Celju, dne 14. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. '
1079.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SR Slovenije, št. 20/74), 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76), 2. odstavka 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76), drugega odstavka 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74‘in 31-1401/76, četrtega odstavka 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73), tretjega odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) in drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitične zbora, dne 14. julija 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj, obračunavanju in plačevanju prispevkov za samoupravne Interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, skupnosti varstva pred požarom in samoupravne komunalno cestne skupnosti
1. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sklenile samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti za obdobje od leta 1976 do 1980, delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in zasebnimi sredstvi, pri civilnih prav-
nih in fizičnih osebah in delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarske in druge dejavnosti, plačujejo prispevke za financiranje nalog iz programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, skupnosti požarnega varstva in samoupravne komunalno cestne skupnosti po tem odloku.
2. člen
Zavezanci iz 1. člena tega odloka obračunavajo prispevke od bruto osebnih dohodkov po naslednjih stopnjah:
—	2,21 •/o za zvezo skupnosti otroškega varstva
—	0,75 % za občinsko skupnost otroškega varstva
—	6,82 %> za občinsko izobraževalno skupnost, v tem 0,39 %> za skupni program
.— 0,79 %> za občinsko kulturno skupnost, v tem 0,48 °/o za skupni program
—	0,35 % za občinsko telesnokulturno skupnost, v tem 0,06 % za skupni program
—	1,03 °/o za občinsko skupnost socialnega varstva
—	1,00 "/o za občinsko samoupravno komunalno cestno skupnost
—	8,00 °/o za skupnost zdravstvenega zavarovanja
—	12,00 % za skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja
32,95 %> skupaj prispevki iz bruto osebnih dohodkov
Zavezanci iz 1. člena tega odloka — občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo prispevek za zdravstveno in invalidsko-pbkojninsko zavarovanje po posebnih predpisih, če se v pogledu stopenj in osnov razlikujejo od določb tega odloka.
3.	člen
Zavezanci iz 1. člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek samoupravnim interesnim skupnostim v breme dohodka oziroma davčne osnove po na-sledejih stopnjah:
—	2,70 °/o za skupnost zdravstvenega zavarovanja
—	0,30 %> za skupnost požarnega varstva
—	0,34 Vo za skupnost za zaposlovanje
Osnova za obračun teh prispevkov je bruto osebni dohodek.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977.
St. 06-64/77-2
Šentjur pri Celju, dne 14. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1080.
Na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pn Celju (Uradni list SRS. št. 20/74) in določil zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na predlog občinskega javnega pravobranilstva v Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. junija 1977, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva
v Celju
1.	člen
. Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje.
2.	člen
Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec.
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavce.
3.	člen
Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin da izvršni svet občinske skupščine Celje.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
4.	člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom.
6.	člen
Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-55/77-3
Šentjur pri Celju, dne 9. junija 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1081.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 52. in 60. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 124. ter 174. člena statuta občine Šentjur pri Celju, na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. julija 1977 je sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost In družbeno samozaščito Skupščine občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Ustanovi se svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito kot stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v miru vodi, usmerja in usklajuje konkretne obrambne priprave, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju.
3.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti zlasti naslednje naloge:
A. Na področju ljudske obrambe:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt občine,
2.	določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja TO v občini ter ustanavlja enote TO oz. daje soglasje za njihovo ustanavljanje v TOZD in KS ter za ustanavljanje štabov za TO v KS,
3.	usmerja in usklajuje obrambne priprave KS, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij,
4.	usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju LO v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora, širših DPS in sosednih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema LO,
5.	organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za CZ ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot CZ,
6.	določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
7.	določa organizacijo vojnih zvez v občini,
8.	usmerja obrambno vzgojo in vse druge oblike usposabljanja prebivalstva za delo po vojnem razporedu,
9.	zagotavlja ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za izpolnitev oz. dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe,
10.	določa prednostne naloge za izvajanje obrambnih priprav iz sredstev občinskega proračuna,
11.	daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole ter za zaposlitev delavcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo,
12.	predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb za na delo v občinski štab za TO,
13.	obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje svoja mnenja k tem predpisom,
14.	usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite,
15.	usmerja in usklajuje pripravljanje in delovanje organov, organizacij in skupnosti na območju občine (občinskega štaba CZ, KS. TOZD. SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) za reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer.
B. Na področju družbene samozaščite:
1.	spremlja delo enot narodne zaščite v občini, ana-' lizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje samozaščite, ter daje učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini,
2.	usklajuje varnostne načrte temeljnih oz. drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov v KS na območju občine,
3.	poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini,
4.	sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij za to področje in daje mnenja in predloge k poročilom organa za notranje zadeve.
Opravlja druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki mu jih določi občinska skupščina.
4.	člen
Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za LO, varnost in družbeno samozaščito, člani pa so po položaju:
—	predsednik IS občinske skupščine, ki je istočasno podpredsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	član IS, odgovoren za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve,
—	sekretar občinskega komiteja ZK,
—	predsednik Občanske konference SZDL, občinskega odbora ZZB NOV, Občinskega sveta sindikatov, Občinske konference ZSM, Občinskega odbora ZRVS,
—	predstojnik občinskega upravnega organa za LO,
—	komandant TO občine,
—	poveljnik občinskega štaba za CZ,
—	komandir postaje milice in pooblaščeni delavec službe državne varnosti.
5.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito odloča iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito sprejme poslovnik za delo sveta, s katerim se natančneje določi organizacija in način dela sveta.
6.	člen
, Strokovne zadeve sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito s področja LO opravlja občinski upravni organ za LO.
Tajnik sveta občinske skupščine za LO, varnost in' družbeno samozaščito je predstojnik občinskega upravnega organa za LO.
Strokovne zadeve sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito s področja TO opravlja občinski štab TO, s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev pa občinski upravni organ za notranje zadeve.
Gradivo za seje sveta pripravljajo tudi občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja, po potrebi pa' tudi organizacije združenega dela, sveti in odbori za LO in družbeno samozaščito KS, SIS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati skle Skupščine občine Šentjur pri Celju o izvolitvi sveta za LO pri občini Šentjur, št. 020-13/1974-1, z dne 3. 5. 1974.
8.	člen
* Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-13/77-3
Šentjur pri Celju, dne 7. julija 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
VRHNIKA
1082.
SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/75)
1.	člen
9.	člen sc spremeni in se glasi:
»Organ upravljanja skupnosti je skupščina.
Skupščina skupnosti ima dva zbora:
1.	zbor uporabnikov, ki ima 33 delegatskih mest
2.	zbor izvajalcev, ki ima 7 delegatskih mest«
2.	člen
10.	člen se spremeni in se glasi:
»1. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti in delavcev v temeljnih ih drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo sedež v občini in delovnih ljudi, ki s sredstvi v lasti občanov, upravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost.
2. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, delovnih skupnosti kulturnih organizacij in kulturnih društev.
Sestav skupščine (zbora uporabnikov in zbora izvajalcev) določa poseben sklep, ki ga sprejme skupščina kulturne skupnosti in je sestavni del tega sporazuma.

3.	člen
črta se drugi odstavek 15. člena.
4.	člen
Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi:
»Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na sejah.
Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov.
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora enakopravno sprejemata statut, finančni načrt, sklepni račun, sklepe o prispevnih stopnjah, poslovnik o delu skupščine in druge zadeve o katerih zbora na zasedanju skupščine odločita, da bosta tudi razpravljala in sklepala skupno.
Kadar skupščina razpravlja in sklepa na skupni seji obeh zborov je sklepčna, če je na seji vsakega zbora navzoča večina delegatov, sklep pa je veljavno sprejet, če je zanj v vsakem zboru posebej glasovala večina navzočih delegatov.«
5.	člen
Ta sklep velja takoj.
Vrhnika, dne 29. junija 1977.
Predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Vrhnika
Božidar Grabnar 1. r.
1083.
SPREMEMBA SKLEPA o številu delegatskih mest v Skupščini kulturne skupnosti občine Vrhnika
I
Besedilo točke I. se črta in se nadomesti z besedilom:
Skupščina kulturne skupnosti občine Vrhnika ima dva zbora:
1.	zbor UPORABNIKOV — 33 delegatskih mest
2.	zbor IZVAJALCEV — 7 delegatskih mest
V	točki II. se črta 1. alinea in se nadomesti z besedilom:
V	zbor uporabnikov delegirajo delegate.
V	točki 9 se izpusti: DO Knjižnica.
Točka III. se črta in se glasi:
V	zbor izvajalcev pošiljajo svoje delegate organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti in kulturna društva:
1.	Cankarjeva knjižnica 1 delegata
2.	Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo 1 delegata
3.	Zgodovinski arhiv Ljubljana 1 delegata
4.	Občinska zveza kulturnih organizacij Vrhnika 4 delegate
II
Ta sklep velja takoj.
Vrhnika, dne 29. junija 1977.
Predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Vrhnika Božidar Grabnar 1. r.
ŽALEC
1084.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 26. julija 1977 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Žalec na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave „ega sklepa se razgrne osnutek urbanističnega progra-ga občine Žalec, ki ga je izdelal Biro 71 Domžale s sodelavci v juliju 1977.
II
Osnutek urbanističnega programa občine Žalec bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec, zavoda za načrtovanje Žalec, Savinjska četa 7, krajevnih skupnostih vodilnih naselij: Šempeter, Prebold, Polzela, Vransko in Žalec v času uradnih ur.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanističnega programa občine Žalec poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah vseh krajevnih skupnosti na območju občine Žalec.
Št. 350-6/77-6
Žalec, dne 26. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
1085.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 26. julija 1977 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Vinsko goro in Polzelo na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije:
— dopolnitev zazidalnega načrta za stEdtovanjsko
sosesko Vinska gora
—	zazidalnega načrta vikend naselja Dominik in
—	spremembe zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela, ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti Vinska gora in Polzela.
St. 350-5/77-6
2alec, dne 29. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r. * V
POPRAVEK
V	odloku o normativih za količine in koncentracije škodljivi snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija) (Uradni list SRS, št. 3-87/77 z dne 10. februarja 1977) se v drugem odstavku 3. člena pod b) pri točki 16 pravilno glasi: »16. Metilmetakrilat«;
obrazec pa se pravilno glasi:
EK, . EK2	EKn
DEK, “DEK7" + • • • + ~DEKn~ - 1
naslov pod c) se pravilno glasi: »c) Emisija prahu pri predelavi nekovin«.
V	četrtem odstavku pod b) 1. točke 4. člena je pred relativnim številom pravilni predznak: + 5%>;
v točki 2a se v drugem odstavku v četrti vrsti za besedo ukrepi doda »(čistilnimi napravami) stalno zagotovljena enaka ali manjša«;
v zadnjem odstavku 3. točke se v drugi vrsti za »moči« doda »... MW«, ki se črta na koncu tretje vrste.
V	5. členu se besedilo na koncu prve tabele l.a toč-
ke pravilno glasi: »Pri napravah s količino suhih dimnih plinov nad 70.000 msu/h pri maksimalni trajni obremenitvi	150«
v drugi tabeli la točke se besedilo četrte alinee pravilno glasi:
»— pri kurjavi na rešetko z zmogljivostjo do 7 MW (6 Gcal/h) toplote«;
v drugem odstavku Ib točke je pravilni predznak pred relativnim številom + 5 %>;
v 2. točki se zadnja vrstica pravilno glasi:
»s = vsebina gorljivega žvepla v gorivu (kg/kg).«
Pomočnik republiškega sekretarja j.	za urbanizem
dr. Miro Saje 1. r
V	odloku o proračunu občine Idrija za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zaradi česar dajemo
POPRAVEK
odloka o proračunu občine Idrija za leto 1977
V	prvem odstavku 1. člena odloka o proračunu občine Idrija za leto 1977 se prva in druga alinea spremenita tako, da se glasita:
din
—	dohodke v višini	30,456.000
—	izdatke v višini	30,456.000
Tajništvo SO Idrija
V	odloku o obračunavanju in plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Slovenske Konjice), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14 z dne 11. julija 1977, so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajemo
POPRAVEK
V	sedmi alinei 2. člena se prispevek za zdravstvo« no zavarovanje »8,75 %>« popravi na »8.57 °/o«.
V	deveti alinei 2. člena pa se dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje »2,30 %>« popravi na »2,03 %>«.
Sekretariat skupščine občine
Slovenske Konjice
POPRAVEK
V	pregledu stopenj prispevkov iz OD ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnin interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz OD, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14-800/77 z dne 11. 7. 1977), je pomotoma objavljena prispevna stopnja skupnosti za zaposlovanje v višini 0,55 %>.
Prispevek skupnosti za zaposlovanje se obračunava po stopnji 0,34%.
Sekretar
Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r.
POPRAVEK
V	samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15-966/77 z dne
29.	7. 1977) se v 5. členu navedeni napačni zneski popravijo tako, da se glasijo:
1.	V 3. točki se popravijo naslednji zneski za leto 1977 in to:
—	v alineji c) se znesek 22,4 nadomesti z zneskom
27,8
—	v alineji »neposr. zdrav. var. in ostali izdatki« se znesek 11,7 nadomesti z zneskom 17,1
—	v alineji »Skupaj« se znesek 54,8 nadomesti z zneskom 60,2.
2.	V 4. točki se popravijo naslednji zneski in to:
—	vi. alineji se znesek 54,8 nadomesti z zneskom
60,2
—	v 5. alineji se znesek 26,9 nadomesti z zneskom
32,3
—	v alineji a) se znesek 20,7 nadomesti z zneskom
26,1.
Sekretar
Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Vladimir Basic 1. r.
VSEBINA
ms.
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
985. Resolucijo o temeljih zakonodajne politike republike
98ti. Stališča, priporočila in sklepi v zvezi z obravnavo poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 197G in prvi polovici leta 1977
987.	Zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih
988.	Zakon o samoupravni interesni skupnosti SR Slo-
\ ^ venije za ekonomske odnose s tujino
989.	Zakon o Koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa
990.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih
991.	Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci
992.	Zakon o varnosti na javnih smučiščih
, 993. Zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov fn-
; frastrukture Železniškega transportnega podjetja
'— Ljubljana v letih 1976—1980
994.	Zakon o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980
995.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
996.	Zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
997.	Zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
998.	Zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
999.	Zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1000.	Odlok o dopolnitvi odloka o sestavi republiških komitejev
1001.	Odlok o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1977. ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
1002.	Odlok o razrešitvi predsednika Zakonodajno-prav-ne komisije Skupščine SR Slovenije
1009.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo
1004.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
1005.	Odlok o izvolitvi sodnice Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju
1006.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1007.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb
1008.	Odlok o pomilostitvi obsojene osebe
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1009.	Odlok o uskladitvi republiških priznavalnin v letu
y--	1977
1010.	Odlok o prispevni osnovi za obračunavanje akontacij prispevkov iz dohodka za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977
1011.	Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1977
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1012.	Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
1013.	Odredba o dajanju podatkov o oblikovanju in razporejanju prihodkov občinskih proračunov
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1014.	Odredba o poveritvi geodetskih del, ki jih programira in financira SR Slovenija
1015.	Predmetnik in učni načrt za poklic tkalski delovodja
1016.	Predmetnik in učni načrt za poklic strojni pletilec
1017.	Predmetnik in učni načrt za poklic krznar
	1019.
1057	1020.
	1021.
1060	
1063	1022.
1066	1023.
	1024.
1074	
1080	1025.
1080 1084	1026.
1087	1027.
1038	
1089	1028.
1091	1029.
1091	1030.
1092	1031.
1092	
1093	1032.
1093	1033. 1034.
1094	1035.
1094	1036.
1095	1037.
1095	
1095	1038.
1097	
1097	1039.
1098	1040.
1098	1041.
1098	1042.
	1043.
	1044. 1045.
1100	1046.
1102	1047.
	1048.
1104	1049.
1105 1105	1050.
1106
Stran
Predmetnik in učni načrt za poklic voznik-avto-mehanik	U06
Predmetnik in učni načrt za poklic voznik	1106
Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1106 Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za ob-
dobje 1976—1980	1106
Sklep o finančnem načrtu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1977	lin
Sklep o začetku veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980	1112
Samoupravni sporazum o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—
1980	1112
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980	1116
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji	1119
Samoupravni sporazum o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno aii drugo gospodarsko dejavnost in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti opravljajo to dejavnost po pogodbi, v skupnostih Otroškega varstva	1123
Pravilnik o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije 1123 Pravilnik o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij uporabnikom električne energije	1131
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v firmi Andrea Jakil, Milano — predstavništvo Ljubljana	H32
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem v letu 1977
Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Dravograd) Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Mozirje) Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Radlje ob Dravi)
Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Ravne na Koroškem)
Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Slovenj Gradec)
Sklep o finančnem načrtu za leto 1977 (Velenje)
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
Sklep o povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1977 za 10®/# glede na tarife, veljavne v letu 1976 (Savinja—Sotla)
ORGANI IN ORGANIZACIJE V- OBČINI
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za potek nove ceste ob železnici od Delavskega doma do trga MDB v Ljubljani
Začasni odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za oddajo in prodajo plina iz plinarne Ljubljana
Začasni sklep o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana)
Sklep o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksl storitve na območju mesta Ljubljane Odlok o zaključnem računu proračuna občine Brezice za leto 1976
Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1977 Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice
Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede (Celje)
Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Celje) Sklep o Javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (Celje)
Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Cerknice za območje Sinje gorice (Lopate) (Cerknica)
Odlok o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje
1146
1143
1143
1143
1143
1144 1144
1144
1145
1145
1146 1146
1146
1147
1149
1152
1153
1153
1154
1154
Stran
1051.	Sklep k izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih
vodovodov (Grosuplje)	1154
1052.	Odlok o določitvi rezervatov centralnih površin za gradnjo trgovskoposlovnega. družbenokulturnega
in športnega rekreacijskega centra	v Kamniku	1155
1053.	Odlok o določitvi trase obvozne	ceste v	Kamniku	1155
1054.	Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta
do 31. decembra 1977 (Laško)	1155
1055.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje dejav-
nosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Laško	1156
1056.	Odlok o zakloniščih (Laško)	1156
1057.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov
za civilno zaščito v občini Laško	1158
1058.	Odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne
vrste kruha (Laško)	1160
1059.	Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zado-
voljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1977	1161
10C0. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija	1163
1061.	Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih
interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Bežigrad	1164
1062.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Ljubljana Center za leto 1976	1165
1063.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovolje-
vanje skupnih potreb na področju izobraževanja (Ljubljana Center)	1166
1064.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovo-
ljevanje skupnih potreb na področju kulture (Ljubljana Center)	H66
1065.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju telesne kulture (Ljubljana Center)	1167
1066.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva (Ljubljana Center)	1167
1067.	Odlok o določitvi stopnje prispevkov za zagotavlja-
nje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljubljana Center)	1167
1068.	Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za sa-
moupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter	zaposlovanje	(Ljubljana	Siska)	1168
1069.	Odlok o sprejetju načrta za del kanalizacije k za-
zidalnemu načrtu za območje zazidalnega otoka S S no Vižmarje 2 — Nad klancem (Ljubljana Šiška)	1168
1070.	Odlok o prispevkih za financiranje samouprav-
nih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana	Vič-Rudnik	1168
1071.	Odlok o obveznem odlaganju In odvažanju smeti
in odpadkov na	območju občine Mozirje	1169
1072. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiš-
ki skupnosti občine Mozirje	1173
1073.	Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Mozirje v letu '
1977	1173
1074.	Sklep o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih
delavnicah (Mozirje)	1175
1075.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Sevnica)	1176
1076.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za samouprav-
no interesno skupnost za varstvo pred požarom v občini Sežana za leto 1977	1176
1077.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976	1177
1078.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto
1977	1177
1079. Odlok o določitvi stopenj, obračunavanja in plačevanja prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, skupnosti varstva pred požarom in samoupravne komunalne cest-
ne skupnosti (Šentjur pri Celju)	1178
1080.	Odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju	1179
1081.	Odlok o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo,
varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Šentjur pri Celju	1179
1082.	Spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovit-
vi samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Vrhnika	1180
1083.	Sprememba sklepa o številu delegatskih mest v
Skupščini kulturne skupnosti občine Vrhnika	1181
1084.	Sklep o razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Žalec na javni vpogled	1181
1085.	Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumen-
tacije za Vinsko goro in Polzelo na javni vpogled (Žalec)	lisi
—	Popravek odloka o normativih za količine In koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija) 1182
—	Popravek odloka o proračunu občine Idrija za leto
1977	1182
—	Popravek odloka o obračunavanju in plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti za čas od l. avgusta
do 31. decembra 1977 (Slovenske Konjice)	1182
—	Popravek stopnje prispevka skupnosti za zaposlovanje Skupščine občine Šentjur pri Celju v pregledu stopenj prispevkov iz OD ter stopenj prispevkov Iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz OD, ki se obračunavajo
in odtegujejo ob izplačilu dohodkov	1182
—	Popravek samoupravnega sporazum? o temeljih pla-
na Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980	U82
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vst v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 60100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72