Na Balkanu. Ubogi Bolgari! Sre6a, katera jih je spremljala v bojih s Turki, jih je zapustila. Junaki Lozengrada, Bunar-Hisarja, Lile-Burgasa, Catald6e in Odrina se morajo sedaj umikati pred Srbi, Grki, Rumuai in pa Turki. Kar štirje sovražniki so se navalili nad nesre6no Bolgarsko. Rumunija je vdrla dne 10. julija s svojo veliko armado na bolgarska tla in je zavzela brez odpora Bolgarov ozemlje Dobručo med Tuturkanom in Bal6ikom. ^ Bolgarska armada na severu se je umaknila pred Srbi pri Zaje6arju in Sv. Nikolaju na bolgarska tla. Glavna bolgarska armada na makedonskih tleh se bori ob Krivi Palanki z glavno srbsko armado in ji hoče zabraniti pot v Kiistondil in Sofijo. Desno srbsko in levo grško krilo ob Vardarju sta se združili. Na jugu proti Grkom Bolgari tudi nimajo sreče. Oki so po hudih bojih zasedli Seres,'Struraico in Petri6 ter prodirajo naprej. Bolgari so na tem bojiS6u piMisnjeni v severno-makedonske liribe. Grška poročila tudi pravijo, da primanjkuje tej armadi živil in streliva. Tur6ija bo s svojo armado zasedla mejno črto Midija—Enos in ho6e prodirati dalje v kraje, ki so sedaj v bolgarski lasti. Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da je Bolgarija ogrožena od vseh strani. V vojski s Turki je za osvobojenje Balkana najve'6 trpela, bolgarski vojskovodje so izdelali na6rte za propad Tur6ije, a sedaj preti junaški Bolgariji sami od vseh strani velika nej varnost. Tukaj se zopet vidi, kam vodi nemška politika. Nemci so na tihem podžigali Bolgarijo, naj se ne uf^a Rusiji in njenemu posredovanju, naj ne privoli v spremembo predvojskine pogodbe glede dolo6itve meje in sedaj, ko je Bolgarija v pasti, so jo tudi Djeni nemški prijatelji zapustili in ji obrnili hrbet. Nen\ški listi, ki so dozdaj peli slavo bolgarskemu orožju, so naenkrat za6eli udarjati po Bolgariji. Edino Rusija Bolgarije v težkih trenotkih ni zapustila, 6eravno je Bolgarija še pred kratkim zavrnila posredovanje ruskega carja. Bolgarija je prosila te dni Rusijo, naj posreduje v prilog Bolgariji in da se kon6a krvoprelitje. Kakor je posneti iz novejših poročil, se nagibajo vse vojskujo6e se države k miru. Seveda so zahteve Grške in Srbije sedaj po vojski mnogo bolj prešerne kot pred vojsko. Grška n. pr. zabteva za-se vso, od Bolgarov zasedeno obal Egejskega morja. Upati pa smemo, da bo šla Rusija Bolgariji na roko in jo bo pri sklepanju miru podpirala. Priliajajo tudi vesti, da je za6ela Rusija ob rumunski meji mobilizirati, Bolgarsko-srbsko bojišče. Bolgarska poročila se glasijo: 7. divizija, podpirana od 12., je dne 7. t. in. napadla srbsko središ6e pri Ko6ani in je vrgla tu naIiajajo6e se srbske 6ete nazaj. Srbi so se uinaknili do gri6ev, ki leže zahodno od reke Zletova. V bitki je padlo veliko ljudi. Moravska divizija, ki je stala severno od Štiplja ob Bregalnici, je biia tudi pognana v beg in se je umaknila k sosednji diviziji. Ostri boji se vrše v okraju Kočana, kjer je 4. bolgarska armada, ki ji poveljuje Kovafiev, clobila od 5. armade -pomo6. Najbrže se bo vojna tu odlo6ila. Tretja armada pod generalom Petrovom je korakala proti Vranji, da odreže Srbom povratek, a se je morala vrniti. Tretja armada je napadla Vranjo in razdrla železniški most. Drugi oddelek je napadel Pirot. Srbi so vse zveze med Pirotom in Caribrodom uni6ili. Položaj bolgarske armade se je na vseh bojiŠ6ih silno poslabšal. To je bil tudi vzrok, da je bil odstavljen vrhovni komandant bolgarske armade, general Savov in je bil imenovan na njegovo- mesto za generalisima (vrhovnega pr.,'t-1; nka) bolgarske armado general Radko DimitrijevV Položaj bolgarske armade je na vseh boiiš6ih negotov. Razdvojitev armade generala Ivanova je najve6ja napaka, ki se je storila v celi vojski. Bolgari se na 6rti Kriva Palanka—Kiistendil ustavljajo srbskemu prodiranju. Okrog Krive Palanke, to je ob bolgarsko-makedonski meji, se vrše že skoro teden dni vro6i boji. Bolgarska armada se bori z neprimernira junaštvom in brani srbski premoči dohod v Klisterid.il in Sofijo. Bolgarska poro6ila tudi trdijo, da so se Bolgari na severiiembojiš6u(Zaje6ar—Pirot) umaknili popolnoma prostovoljno na bolgarska tla. Srbska poro6ila se glasijo: Srbske čete so dne 8. t. m. zavzele Stiplje. Ko so bili Bolgari dne 2. t. m. potisnjeni na drugi breg Bregalnice, so za6ele naše 6ete dne 3. julija na vsej 6rti z odločilnim napadom. 6. julij je prinesel zmago SrbovpriKo6ani, kjer je bilo bolgarsko desno krilo, ki je štelo 50 bataljonov z vec nego 100 topovi, popolaoma uni6eno. Desno bolgarsko krilo je bilo odlo6eao od levega krila, ki je obstojalo z okroglo 60 bataljonov z *ve6 nego 120 topovi. Ta je bil potisnjen nazaj v smeri proti Carjevem selu. Bolgarskemu središ6u se je posreeilo, da se je obdržal ter branilo umikanje levega krila, dočhn so srbske 6ete zasledovale desno krilo. Zavzetje Štiplja dokazuje zmago srbske armade na vsej črti. Po 'zavzetju Stiplja so se umaknili Bolgari proti Radovisti in Pečovem. Preganjale so jih naše eete in grška armada, ki je prišla od Strumice. Bolgari se še vedno umikajo. Naše 6ete jih ostro preganjajo ter jim ne dopuste nobenega odpo6itka. Po uradnera poro6ilu so baje poskusili Bolgari na svojem umikanju od Štipa, ustaviti se v Radovisti ter pri6eli z napadom. Ko pa so se približale srbske 6eie, so se Bolgari umaknili iz mesta, ki so je zasedle srbske čete. Radovista, važna vojaška točka, je bila dozdaj sedež glavnega stana štaba 4. bolgarske arraade. Prebivalstvo je navdušeno sprejelo srbske čete. Bolgari so na svojem hitrem begu vzeli s seboj le najbolj potrebne stvari. Puške s strelivom, živila in celo artilerijsko strelivo so nam ozna6evale smer njihovega bega. Tudi vsi napadi Bolgarov na srbsko-bolgarski meji med Zaje6arjem in Pirotom so bili popolnonia odbiti. Uradno se poro6a s severnoga bojišca na starem srbskem ozemlju, da so tudi tani mimoidoči, brezpomembni uspehi Bolgarov popolnoma uiiičeni. Bolgarske čete, ki so vdrle v Knježevac, ki je neutrjeno mesto, so bile od srbskih 6et popolnoma uni6ene. Napad bolgarskih 6et na Vlasino je bil popolnoma odbit. Po ljutem boju so se umaknile bolgarske 6ete nazaj. Srbi so zaplenili pri zasledovanju bolgarskih napadalnih 6et en oddelek strojnih pušk in so vjeli cel eskadron bolgarske konjenice. Bolgarska armada pod poveljništvom generala Kova'6eva se umika v divjem, nerednem begu proti D.ubnici in Pe6evi. Na starem srb:"::em ozemlju ni danes nobenega bolgarsicega vojaka voa. Napad na Zaje6ar in na Pirot je bil popolnoma o ibit. Bolgarska armada, ki je napadala Zaje6ar, je bila močna 15.000 vojakov prvega poziva, pri Sv. Nikoli je pa vdrla 40.000 mož bro- je6a bolgarska armada v Srbijo. Po porazu, ki so ga te 6ete pretrpele, so se za6ele naglo umikati, samo majhni oddelki so se ustavili pri Vratarnici in Kraljevem selu, so jih srbske 6ete kmalu pregnale. — Srbski vojaki so v preganjanju bežečih bolgarskih 6et našli mnogo plena. Bolgarski poraz pri Sv. Nikoli in pri Knježevacu je bil strahovit. Bolgari so imeli samo tukaj ve6 kot 5000 jnrtvih in ranjenih; padel je tudi poveljnik 66. polka in ve6ji del poveljnikov bataljonov in stotnij, in armada brez oficirjev se je umikala v popolnem neredu. Iz Skoplja se poro6a: Srbska armada je zopet pri6ela z vso silo prodirati na bolgarsko ozemlje. Pri Krivi Palanki se skušajo Bolgari ustavljati in se vrše sedaj tam veliki boji. Po drugih vesteh je srbska armada dospela v Kiistendil. Tudi severna srbska armada je za6ela prodirati proti Slivnici. Naše mnenje: Kakor je posneti iz poro6il, se je položaj Bolgarov res silao poslabšal. Bolgarska glavna armada se umika z makedonskega bojiš6a v  staro Bolgarijo. Ne da se ve6 dvomiti, da se vse 3 bolgarske armade, ki jim poveljujejo generali Kova6ev, Ivanov in Tošev, na celi 6rti umikajo. Umikanje se vrši na eni strani na 6rti Petri6—Džuma—Baja, na drugi strani pa na cesti Kriva Palanka—Klistendil. Položaj za bolgarsko armado je tudi med umikanjem silno nevaren. Bolgarsko-grško foojišče. Bolgarska porofiila: Po bojih pri Kilkišu, Diojranu in Gjevgjeliju so se bolgarske 6ete polagoma umikale proti severu. Na umikanju so se vedno krepko upirale grškemu prodiranju. Bolgarska armada se na kak uspešen napad na grško armado ni mogla pripraviti, ker ji je manjkalo desno krilo, katero je šlo glavni armadi na pomo6. Po povratku generala Ivanova pa je bil položaj tako opasen in ozemlje, v katerem se je nahajala bolgarska armada, tako, da ni bilo misliti na to, da bi zamogla bolgarska armada sovražnika poraziti. — Radi tega je odredil general Ivanov splošno umikanje južne armade. Pri Strumici se je dne 9. t. m. razvil srdit boj. Bolgari so svoje postojanke kr6evito branili. Ko so dobile grške 6ete oja6enja, so Bolgari po hudem boju zapustili Strumico, Seres in Petri6 (mesto severno od Seresa). Bolgarske 6ete se umikajo proti Plaskaviciplanini. Grška poročila: Naša armada je po zavzetju Kilkiša, Dojrana in Gjevgjelija zmagovito prodirala proti Strumici, Petri6u in Seresu. Bolgari so se ustavljali našim 6etatn 7 neprimernim junaštvom. Ko pa so se naše 6ete med ^trupaico in Krivolakom združile, so Bolgari izprevi"deli, da je njih protiodpor brez pomena. Pri Strumici so vrgle naše 6ete Bolgare po krvavem boju nazaj. Bolgari so se umaknili na gorske prelaze ob reki Strumici. Po bitki pri Strujnici se je zbralo 44 bolgarskih bataljonov pri Demir-Hisarju, kjer so se ostanki bolgarske armade iz Kilkiša združili. Bolgari so zasedli gri6e pri Vedrini na desnem bregu reke. Grki so napadli desno sovražnikovo krilo in ga prignali do Kossiliska. Prodiranje grške pehote so pa ustavili bolgarski oblegovalni topovi, iz katerib se 9 kilometrov dale6 strelja. Boj se je neodlo6en prekinil. PonoSi, dne 11. t. m., je pri6ela grška artilerija prodirati in zopet napadati. Zjutraj je izgnala grška pehota Bolgare iz Vedrina in jib vrgla 6ez levi breg relce Strimon. Grki so zasledovali sovražnika, ki je izgubil na begu veliko plena. Ko se je bila bitka pri Demir Hisarju, so razni bolgarski oddelki, ki so prišli od Stiplja, prodirali proti Petri6u in 6ez Strumico. Grške divizije so napadle te oddelke in jih razkropile. Armadna skupina generala Mamusovanka je zasedla Demir-Hisar. Sovražnik se je umaknil. Ena bolgarska kolona, ki je došla iz Stiplja, je bila razkropljena in je pustila 19 topov na cedilu. Neki drugi bolgarski oddelek, ki se je hotel pomikati skozi Petri6, je bil od ene grške divizije vržen nazaj ter je izgubil 15 topov. Po bitki med Srbi in Bolgari pri Ko6ani se je razdelila bolgarska armada v dva dela ia se je umikala proti jugu ter se je poskušala izogniti nevarnosti, ki ji je grozila vsled prodiraaja Grkov. Bolgari so se izkušali umakniti na bolgarsko ozemlje skozi Strumico. Ta bolgarska armada je zagozdena med Grke in Srbe. Utrjeni to6ki Pe6evo in Petri6 ležita ob črti, ki vodi v Sofijo. Grška armada je slede6e razdeljena: 60.000 Grkov prodira od Seresa naprej proti Bolgarom, 30.000 ob reki Strumica, 30.000 pa ob železniški progi, ki veže Skoplje s Solunom. Ta arraada se je, kakor pra\ijo grška in srbska poro6ila, že združila s srbsko armado. Grška, srbska in nemška poro6ila pravijo, da so Bolgari, predno so zapustili mesto Seres, isto zažgali, napadli in oropali avstrijsko poslaništvo. Bolgarska poro6ila pa te vesti zanikajo in pravijo, da so grški 6etaši v boju z Bolgari zažgali bolgarske zaloge živil, od koder se je potem razširil ogenj po celem mestu. Grki so baje neoborožene Bolgare, ranjence, žene, otroke in star6ke, pomorili. Naše mnenje: Kakor je razvideti iz obojestranskih porofiil, se Bolgari res umikajo tudi na južnem bojiš6u pred grško premo6jo. Grki pa morajo vsako ped zemlje drago odkupiti, ker se borijo Bolgari, ka- kor vedno, kljub slabemu položaju, z neprimernim junaštvom. itumimska armada vdrla v Bolgarl_o. V trenotku, ko je prosila Bolgarska Rusijo za posredovanje in je bila pripravljena, mirnim potom pobotati se s Srbijo in Grško, je rumunska vlada izročila svojemu poslaaiku v Sofiji naročilo, v katerem obveš6a ta bolgarsko vlado, da ,je rumunska vlada ukazala armadi, da prekora6i bolgarsko mejo. Rumuaija zahteva: 1. Bolgarska mora odstopiti Rumuniji ozemlje Tuturkan—Balčik; 2. Rumunija ho6e soodločevati pri določitvi meje med balkanskimi zavezniki. V cetrtek, dne 10. t. m., so prve rumunske 6ete prekoraeile bolgarsko mejo. Na mnogih krajih so rurnunske ladje prepeljavale vojaštvo 6ez Donavo, na ve6 krajih pa so napravili tudi mostove, po katerih se vali rumunska armada 6ez Donavo. Po poročilih nekaterih listov šteje rumunska armada 500,000—600.000 raož. Glavni poveljnik je prestolonaslednik princ Ferdinand. Rumunska armada je vpadla v bolgarsko ozemlje na treli to6kah. Desno krilo je prekora6ilo Donavo pri Ruš6uku. Rumuni so zavzeli mesto brez odpora. Levo krilo je vpadlo v Bolgarsko pri Crni vodi, središ6e je zasedlo Silistrijo. Levo krilo prodira proti Balčiku. Rumunske trgovske ladje so zbrane v Gjurgjevu. Ruš6uk so zasedli Rumuni brez strela. V Tuturkanu se nahaja rumunsko vrhovno poveljništvo. Bolgarske posadke se rumunskemu prodiranju nikjer ne upirajo, ker imajo povelje, da se naj ne zoperstavljajo Rumunom. To postopanje bolgarske vlade utemeljujejo slede6e: V trenotku, ko je botela Rusija s svojim posredovanjem ustaviti oborožen konilikt med Bolgarijo, Srbijo ia Grško in ko se je mislilo, da je mir na Balkanu zajam6en, je rumunska vlada po svojeni poslaniku izročila v Sofiji spomenico, v kateri sporo6a, ravno ta prepir uporabljajo6, da je dala rumunski armadi povelje, naj vkoraka v Bolgarsko. Spri6o tega položaja je bolgarska vlada zaukazala bolgarskim vojaškim, oblastim, naj se prav ni6 ne upirajo rumunskim eetam. Rumunski poslanik prino Ghika je zapustil Sofijo. Posle rumunskega poslaništva prevzame italijansko poslaništvo. Rumunske 6ete imajo zelo labek posel, Bolgari se jim nikjer ne ustavljajo. Tako so rumunske 6ete brez vsakega boja zasedle poleg Silistrije tudi že mesta Tuturkan, Dobrič in Bal6ik. Rumuni imajo sedaj že vse zaželjeno ozemlje Dobru6o med Tuturkanom in Bal6ikom ob Donavi in Crnem morju v svoji oblasti. Zavzeto ozemlje je baje rumunska vlada takoj proglasila (anektirala) za svojo last. Ali bodo rumunske 6ete prodirale še dalje v Bolgarijo, je odvisno od politi6nega položaja. Gotavo pa je, da Rusija ne bo pripustila, da bi se Bolgariji odvzelo še ve6 starega ozemlja. Rumnnska vlada je obvestila evropske države, pred vsem Avstro-Ogrsko, da je za 6asa vojske med Rumunijo in Bolgarijo ustavljen paroplovni promet na Donavi od Oršove pa do izliva Donave. Bolgarski poslanik Kalinkov je zapustil dne 13. t. m. rumunsko glavno mesto Bukarešt. Bolgarija prosi Rusijo za posredovanje. Ko so bolgarski državniki izprevideli, da je nemogo6e, da bi se bolgarska armada zmagovito borila proti trem sovražnikom: Srbom, Grkom in Runmnom, je poslala v Petrograd ruski vladi izjavo, da se popolnoma podvrže in zaupa v Rusijo, ki naj posreduje, da preneha krvoprelitje in se ustavijo sovražnosti. — Rusija se v zvezi z drugimi evropskimi državami trudi, da bi prepre6ila bratomorno vojsko na Balkanu. Turčiji raste greben. Ko so Turki opazili, da se godi Bolgarom slabo, so takoj sklenili, da se začnejo zopet vojskovati z Bolgari. Sramotno.je za Grke, da so, kakor se poro6a iz Carigrada, poslali posebnega odposlanca v Carigrad, kateri se je pogajal s Turki. Uspeli tega pogajanja je bil, da je dobila turška 6ataldška armada povelje, prodirati proti Bolgarski. Bolgarske 6ete, ki so se še nahajale pod mejno 6rto Midija—Enos, so morale svoja taboriš6a zapustiti. Turška armada, ki je zasedla obmejne kraje, je pod poveljstvom generala Izzet-paše. Na6rt turških 6et je baje, prodirati na eni strani proti Odrinu, na drugi strani pa mimo Dedeagača proti zabodu. Juiiaška srart Bolgarov v Solunu. -- Srainota Orkov. 0 bolgarsko-grških bojih v Solunu dne 30. junija poro6ajo listi slede6e podrobnosti, ki pri6ajo o velikem junaštvu Bolgarov in o zahrbtnosti lokavih Grkov. Bilo je 30. junija ob 2. uri popoldne. Grške 6ete so biše, v katerih se je nahajala bolgarska vojaška posadka, tako zastražile in obkolile, da je bil za Bolgare vsak izhod izklju6en. Grškega vojaštva je bilo toliko, da bi bili labko zajeli celo divizijo. Bolgarov pa je bilo komaj nekaj 6ez 1000 mož. Poleg tega so nastavili Grki blizu bolgarske posadke strojne pu&ke, da, celo topove so pripravili, da bi pomorili obkoIjene Bolgare. Ko so bile vse priprave gotove in so bili Bolgari od vseh strani obdani od železne stene ler je bila rcšitev izkl,ju6eaa, je grški general Callaris poslal bolgarslcemu poveljniku sramotno zabtevo, da mora Solun v teku ene ure s svojimi vojaki zapustiti in odložiti orožje, 6e pa ne, pa se bo postopalo zj Bolgari kot s sovražniki. I Francoski konzul se je takoj podal k bolgarskemu poveljniku, kateremu je razložil, da je vsak odpor brezmiseln, ker je grška posadka 50krat ve6ja kot pa bolgarska, Konzul je liotel Bolgare prepri6ati, da je edino pametno, ako se vdajo grškim zahtevam. Bolgarski poveljnik pa se je skliceval na sprejeto povelje, da mora vstrajati na svojem mestu, naj pride kar bo6e. In tako se je začelo grdo in sramotno klanje. Proti 7. uri so se navalili Grki od vseh strani nad uboge Bolgare. Manjši bolgarski oddelki, ki so tvorili straže na raznih javaih prostorih, so bili takoj napadeni, razoroženi ali pa pobiti. Na prostorih pa, kjer so bile bolgarske 6ete mo6neiše, ni šlo tako gladko. Tam so se borili Bolgari kot levi na izgubljenih krajib. Grški topovi in strojae puške so sipale str.ašno smrt med maloštevilae bolgarske 6ete in skozi celo 1106 je divjal nateh prostorili strašen boj, kateri se je kon6al še-le, ko se je dne 1. julija zjutraj za6elo daniti, ko je zadnji bolgarski junak padel. Med tem so Grki zaprli tudi bolgarske poštne, brzojavne in železniške uradnike, kakor tudi veliko število bolgarskega solunskega prebivalstva. Vse te so z vjetirai vojaki vred kot vjetnike poslali na Kreto. Ta noč je bila prava ,,sicilijansk;a veeernica", ki se glede groze in strašnega poteka ne da podrobno popisati. (Predrzni Francozi so do leta 1212 imeli Sicilijo pod svojo oblastjo. S Sicilijanci so postopali zelo surovo. Bilo je dae 30. marca 1282. V Palermu v Siciliji so se zbirali ljudje k ve6ernioam. Francozi so se postavili pred cerkev in so za6eli doma6ine zasramovati ter se norčevati iz njih; preiskovati so za6eli tudi može in žene, 6e nimajo pod obleko skritega orožja. To je Sicilijance tako razka6ilo, da so za6eli pobijati Francoze. Po celem mestu se je za6elo strašno klanje, v katerem so bili vsi Francozi do zadnjega pobiti. Klanje in upor se je razširil iz mesta po vsej Siciliji, ki se je s tera tudi otresla francoskega jarma. Ker se je ta upor začel ravno med ve6ernicami, ga zovejo zgodovinarji: ,,sicilijska ve6ernica"). Nekaj, kar olepša spomin na to no6, bo vendar ohranila zgodovina: Bolgarski vojaki so umirli kot junaki. Pomandrano žitno polje. Sedanja vojska pomeni veliko nesre6o posebno za uboge kinete v krajib, kjer divja vojska. Obširna in rodovitna žitnapolja, kjer rumenita rž in zlata pšenica, so pomandrana od vojaškib 6et. Na Ovcjem po lju, kjer se nahajajo zelo obširne njive, posejane ve6inoma s pšenico, izgleda po zadnjih bojih, ki so tam divjali, kakor cesta. Ves trud ubogega ljudstva je bil zastonj. Ni trebalo žanjic, ne mlati6ev, konjsko kopito in na tiso6e trdih stopinj bolgarske in srbske armade je zmiatilo in pornandralo na tlakmetičevoupanje. Nek dunajski list poro6a, da je v bližini Zletova prosilo 6 kmetov iz sela Vakav srbskega generala, naj vendar za božjo voljo varujejo njih polja do žetve in naj raje taborijo v sadonosnikih in travnikih. General je jokajoče kmete osorno zavrnil in zapovedal v bližini nahajajo6emu se polku, naj premesti svoje taboriš6e na Y* nre oddaljeno polje, kjer je zorela pšenica. Ce so tudi enaka poro6ila mogo6epretirana, vendar je gotovo, da v pokrajinah, kjer divjajo krvavi boji, kmetje ne boda dobili s svojega polja ne zrna. Mlad korporal. Po solijskih ulicah. koraka ve6krat 141eten de6ek kot korporal ter odlikovan z zaslužnim križcem. De6ek sezove Nikola Minkov. V vojski proti Turkom se. je ta decek tako odlikoval, da je dobil korporalske zvezdice, car Ferdinand pa ga je odlikoval z zaslužniint križcem. Mali Nikola je zelo ponosen na svoje odlikavanje. Ko je izbruhnila vojska s Tur6ijo, je pustil gimnazijo, katero je obiskoval, tilio odšel z o6etove hiše iu se je pridružil bolgarski vojski. De6ek ni prej miroval, dokler ga niso uvrstili med vojne 6ete. Mali Nikola je bil povsod prvi; niso ga strašile krogle, ki so mu Jr6ale okrog ušes, on je prodiral vedno naprej ter se je posebno odlikoval kot dober strelec. Ce je vzel kakega Tur6ina na muho, gotovo ga je zadel. Ko je bila zajeta armada Džaver-paše, je izvršil Nikola ve6 junaških cinov. Pri delitvi odlikovanj je cela stotriija prosila polkovnika, naj odlikuje malega junaka. Polkovnik je to rad storil.