62 2 0 2 5 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 6 2 • 2 0 2 5 Glavni urednici / Editors-in-Chief Kristina Toplak, Marijanca Ajša Vižintin Odgovorna urednica / Editor-in-Charge Marina Lukšič Hacin Tehnični urednik / Technical Editor Tadej Turnšek Mednarodni uredniški odbor / International Editorial Board Synnove Bendixsen, Ulf Brunnbauer, Aleš Bučar Ručman, Martin Butler, Daniela l. Caglioti, Jasna Čapo, Donna Gabaccia, Jure Gombač, Ketil Fred Hansen, Damir Josipovič, Aleksej Kalc, Jernej Mlekuž, Claudia Morsut, Ikhlas Nouh Osman, Nils Olav Østrem, Lydia Potts, Maya Povrzanović Frykman, Francesco Della Puppa, Jaka Repič, Rudi Rizman, Matteo Sanfilippo, Annemarie Steidl, Urška Strle, Adam Walaszek, Rolf Wörsdörfer, Simona Zavratnik, Janja Žitnik Serafin Lektoriranje in korektura / Copyediting and proofreading Jana Renée Wilcoxen (angleški jezik / English) Tadej Turnšek (slovenski jezik / Slovenian) Oblikovanje / Design Anja Žabkar Prelom / Typesetting Inadvertising d. o. o. Založila / Published by ZRC SAZU, Založba ZRC Izdal / Issued by ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije / ZRC SAZU, Slovenian Migration Institute, Založba ZRC Tisk / Printed by Birografika BORI d. o. o. Naklada / Printum 150 Naslov uredništva / Editorial Office Address INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO IN MIGRACIJE ZRC SAZU p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (0)1 4706 485; Fax +386 (0)1 4257 802 E-naslov / E-mail: dd-th@zrc-sazu.si Spletna stran / Website: https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands Revija izhaja s pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu / Financial support: Slovenian Research and Innovation Agency and Government Office for Slovenians Abroad ISSN 0353-6777 ISSN 1581-1212 183 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5 h t t p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 9 8 6 / 2 0 2 5 . 2 . 1 0 I dr. politologije (etničnih študij); ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Ljubljana; martina.bofulin@zrc-sazu.si; ORCID https://orcid.org/0000-0002-1946-3481 II dr. etnologije; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana; miha.kozorog@zrc-sazu.si; ORCID https://orcid.org/0000-0003-3233-2520 @language: sl, en @trans-language: sl, en @publisher-id: id @doi: 10.3986/2025.2.10 @article-type: 1.01 @article-category: S 180 @pages: 183–204 @history-received: 05. 12. 2024 @history-accepted: dd. mm. yyyy * * * Ž u r n a l m e t a * * * @issue: 62 @volume: 2025 @pub-year: 2025 @pub-date: 15. 08. 2024 * * * O p r e m a * * * @avtorji: Martina Bofulin, Miha Kozorog @running-header: Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski »UGOTOVIŠ, KAJ VSE SE DA«: EKONOMSKE PRILOŽNOSTI IN STRATEGIJE PRISELJENIH DRŽAVLJANOV SLOVENIJE V LJUDSKI REPUBLIKI KITAJSKI Martina Bofulin,I Miha KozorogII COBISS: 1.01 IZVLEČEK »Ugotoviš, kaj vse se da«: Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v Ljudski republiki Kitajski Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa. KLJUČNE BESEDE: priseljevanje na Kitajsko, izseljenci, ekspati, skupinjenje, podjetništvo, delovne migracije ABSTRACT “You Find Out What’s Possible”: Economic Opportunities and Strategies of Slovenian Citizens Living in the People’s Republic of China The article focuses on the Slovenian citizens in China in the 21st century. The authors consider their small numbers and national non-recognition as a distinctiveness in the fast-developing field of research on immigration in China. They discuss the immigration of Slovenian citizens through contrasting engagements with the Chinese economy and propose the analytical categories of “managers” and “entrepreneurs.” They link the former to the local emplacement based on the Slovenian companies’ production units in China and the drive for national groupness, and the latter to the search for niche opportunities in the huge Chinese market. The authors also address this temporality of the migration process and detail the interplay between macroeconomic factors and the individual decisions of its protagonists. KEYWORDS: immigration in China, emigrants, expats, groupness, entrepreneurship, labor migration 184 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog UVOD »[K]o smo prišli [na Kitajsko], [vidiš] kako je to iz ene majhne države priti tja, kako [je] potem glede biznisa, kako se moraš dokazovati, mogoče dosti bolj kot nekdo, ki je iz Amerike ali pa Nemčije.« Pričujoči članek je posvečen priseljenkam in priseljencem1 na Kitajskem ter njiho- vim izkušnjam, ki jih ponazarja zgornja izjava enega izmed njih: prišli so iz Evrope, z ekonomskim ciljem, v neznano in slabo prepoznavni. Od pridružitve Ljudske republike Kitajske (v nadaljevanju »Kitajska« ali »LR Kitajska«) Svetovni trgovinski organizaciji (STO) leta 2001 so raziskovalci migracij na Kitajskem postajali vse bolj pozorni na priseljence iz Evrope (Camenisch & Sutter, 2020). Migracije Evropejcev so bile v pomembni meri povezane z ekonomijo: razglasitvijo politike »odprtih vrat« za tuje investicije leta 1978, pridružitvijo STO, uvajanjem in umikanjem politik ekonom- skega protekcionizma v zadnjem desetletju, pandemijo bolezni covid-19. Desetletje po priključitvi STO je zaznamoval visok priliv tujih investicij in z njimi priseljevanje (Farrer, 2019, str. 5), zadnje desetletje in predvsem dobo covida-19 pa tudi zapušča- nje Kitajske (Kefala & Lan, 2022). Ob splošnih trendih so bile mednarodne migracije ujete v kompleksna družinska in druga razmerja. O tem govori pričujoča raziskava o slovenskih državljankah in državljanih na Kitajskem.2 V raziskavah o sodobnem priseljevanju na Kitajsko igra nacionalnost (poleg barve kože) vidno vlogo, pri čemer pričujoča raziskava izstopa z izbiro državljanov Slovenije kot raziskovalnega fokusa. Nacionalnosti »zahodnih« ali »belih« priseljen- cev so namreč v kitajski družbi različno zaznavane, kot tudi izražane s težo različnih kulturnih kapitalov priseljencev različnih nacionalnih pripadnosti. Britanci in Fran- cozi v Šanghaju denimo poustvarjajo imaginarij kolonialne preteklosti v tem mestu (Farrer, 2019), Američani reprezentirajo podjetništvo in uspeh oz. »kitajske sanje« (Kefala & Lan, 2022), Nemci pa (glede na pripovedi sogovornikov) prezenco s korpo- rativno kulturo podjetja, za katerega delajo. Švicarji so po drugi strani številčno slabše vidni, ne pa tudi simbolno, saj ima Švica na Kitajskem status blagovne znamke, starejši Kitajci pa se spominjajo, da je prav ta država med prvimi priznala LR Kitajsko (Camenisch, 2022, str. 134). V duhu spominov imajo starejši tudi pozitivno percepcijo Jugoslavije: večkrat sva ob naključnih srečanjih na ulicah Pekinga, Suzho- uva in Šanghaja izkusila, da Jugoslavija tam živi v melodijah iz filmov, kot je Valter brani Sarajevo. Slovenija pa je za razliko od naštetih nerazpoznavna: nanjo ni spomi- nov iz preteklosti in z njo niso povezani kulturni kapitali v obliki blagovnih znamk in kulturnih imaginarijev. Poleg tega je slovenskih državljanov tam le peščica. Zato meniva, da jih v primerjavi z ostalimi evropskimi priseljenci na Kitajskem pomembno 1 V nadaljevanju besedila so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za vse spole. 2 V članku obravnavava vse slovenske državljane z daljšo izkušnjo prebivanja na Kitajske, ne glede na njihovo etnično izrekanje, zato izraza Slovenci ne uporabljava. 185 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski opredeljuje prav ta nerazpoznavnost, ki se na različne načine vpisuje v njihove migracijske strategije. Druga izrazita poteza raziskav »zahodnjakov« na Kitajskem je težnja po njiho- vem klasificiranju (gl. Leonard & Lehmann, 2019, str. 8–9; Pieke et al., 2019). Tam so (domnevno) s prav določenimi motivi, na osnovi katerih jih raziskovalci »predalčkajo«. Na primer, »Šanghajlenderji« so iskalci reminiscenc na svetovljane kolonialne dobe (Farrer, 2019), »mladi podjetniki« so iskalci priložnosti za hiter karierni uspeh (Farrer, 2019; Kefala & Lan, 2022), bolj etablirani »podjetniki« zasledujejo dolgoročnejše cilje (Camenisch, 2022), »poslovodje«, »menedžerji«, »CEO-ji« večjih podjetij pa so tam spet v drugačni vlogi (Farrer, 2019). Vsaka takšna vloga – oz. s strani raziskovalcev pripoznana vloga – vključuje lastne načine vedênja, komuniciranja, druženja, dela itn., predvsem pa izgrajevanja socialnega okolja. Raziskovalcem je takšno klasifici- ranje služilo prav za orisovanje socialnih okolij in prepoznavanje stikov med njimi (gl. Farrer, 2019). Klasificiranje torej ni namenjeno samo sebi, ampak ima hevristično vlogo izrisovanja priseljenskih svetov, zato sva ga uporabila tudi sama. Pri tem se zavedava pasti »predalčkanja«. Tako je problematična že oznaka »priseljenec«, saj nič ne pove o razlogih migracije. Podobno je z oznako ekspat (slovenjeno »začasno izseljeni državljan«), kot so se opredeljevali nekateri sogovorniki. Slednjo bi lahko uporabili za vse naše sogovornike, saj so načrtno ohranjali državljanstvo, vezi z matično državo in idejo o vrnitvi, vendar je kljub temu pri posameznikih bolj izsto- pala svetovljanska odprtost, v smislu, da vrnitve v Slovenijo niso videli kot nujno, saj karierne priložnosti prepoznavajo tudi kje drugje. Ob tem, da so nekatere katego- rije (pre?)splošne, je z bolj ozkimi kategorijami, kot sva jih po literaturi nekaj naštela zgoraj, težava to, da se prekrivajo. Kljub navedenim težavam s klasificiranjem bova v nadaljevanju opredelila neka- tere (izbrane) razlike med državljani Slovenije na Kitajskem, in sicer predvsem razlike, ki sva jih opazila v povezavi z ekonomskimi dejavnostmi (tako proizvodnimi kot potrošniškimi) in z njimi povezanimi družbenimi razmerji. Glede na različno vpetost v kitajsko družbo in glede na različno težnjo po tvorjenju nacionalnih vezi – pri slednjem opažava vpliv gospodarske dejavnosti in (ne)družinskega življenja akterjev – izpostavljava tri kategorije, pri čemer se bova prednostno osredinila na prvi dve: (1) »menedžerji« večjih podjetij z intimnimi in poslovnimi partnerji; (2) »podjetniki« oz. iskalci priložnosti; (3) »sinologi«. Meniva, da bova s takšno klasifikacijo lahko prika- zala nekatere dinamike med slovenskimi državljani na Kitajskem, njihovo različno vpetost v lokalna okolja in njihovo ostajanje oziroma odhajanje skozi čas. Pričujoči članek lahko pogojno umestimo v tradicijo raziskav slovenskega izse- ljenstva (Čebulj Sajko, 2000; Žigon, 2003; Mikola, 2005; Repič, 2006; Toplak, 2008; Lukšič Hacin & Mlekuž, 2009; Durnik, 2017; Molek, 2019). V mnogih raziskavah o izseljencih je bila pomembna tema »skupnost«: kako Slovenci v določeni državi ohranjajo nacionalno identiteto v okvirih skupnosti, ki je formalizirana v društvih in/ali jo vzdržujejo skozi rituale. Mnoge raziskave so potekale med »tradicionalnimi migranti« v Argentini, Avstraliji, ZDA idr., zato so upoštevale zgodovinski obstoj 186 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog migrantskih skupnosti. Pričujoča raziskava pa ni izhajala iz predpostavke in pred- stave, da obstaja nekakšna skupnost Slovencev na Kitajskem, ampak je za osnovni okvir izbrala hitro rastoče polje raziskav priseljenstva na Kitajskem (glej spodaj). Šele terensko delo je razkrilo, da so nekateri akterji aktivno gojili nacionalne vezi, drugi so bili na obrobju tega prizadevanja, tretji do njega indiferentni. Zgoraj predlagana klasifikacija odraža tudi te tendence. V naslednjem razdelku bova predstavila raziskavo, sledil bo pregled razisko- vanja migracij na Kitajskem, nato pa bova utemeljila predstavljeno klasifikacijo. Sledil bo razdelek o »slovenskih« tovarnah v okolici Suzhoua in težnjah nosilcev te dejavnosti po nacionalnem »skupinjenju«.3 Nato bova predstavila izbrane primere »podjetnikov«, da bi prikazala različne ekonomske, družbene in osebne pomene, ki jih ti pripisujejo Kitajski. Zaključila bova z diskusijo o kontrastnih odnosih identifi- ciranih kategorij priseljencev do lastne nerazpoznavnosti na Kitajskem, lokalizacije na Kitajskem in v Sloveniji, nacionalnega skupinjenja ter dinamike priseljevanja in zapuščanja Kitajske. RAZISKAVA V okviru terenske raziskave na Kitajskem in v Sloveniji, ki je potekala leta 2024, je bila preučevana izkušnja vsakdanjega življenja in počutja (angl. well-being) priseljenih na Kitajsko.4 Raziskava temelji na narativnih intervjujih s spremljajočim opazovanjem z udeležbo. Pri narativnem intervjuju sogovornice ali sogovorniki ustvarjajo lastno pripoved na temo, ki jo predlagajo raziskovalci, s čimer razkrivajo lastne vrednote in razumevanja sveta ter izkušnjam in življenjskim odločitvam pripisujejo osebne pomene. Pogovori so se začenjali s sprožilci razmišljanja o izbranih temah, npr.: »Povejte nam prosim, kako ste prišli na Kitajsko« ali »Kako izgleda vaš vsakdan na Kitajskem?«. Za specifične podatke, npr. o počutju, smo v zadnjem delu postavljali usmerjena vprašanja. Izbira metode je bila pogojena z načinom življenja priseljenih, ki so zaradi dela, usklajevanja med poklicnim in družinskim življenjem ter stalnega načrtovanja svojih dejavnosti imeli omejen čas, povrhu pa živijo razkropljeni po različnih mestih, zato smo se za srečanja natančno dogovarjali vnaprej. Na nujnost upravljanja s časom so nas opozarjali tudi sogovorniki, s katerimi smo pogosto govorili kar na delov- nem mestu, v gostinskih lokalih na poti med eno in drugo obveznostjo ali celo v 3 Sodobno družboslovje je kritično do esencializacije etničnih, nacionalnih in podobnih skupin, zato za prakse in procese tvorjenja nacionalnih vezi in skupin uporabljava besedo »skupinje- nje« (angl. groupness; Brubaker, 2002). 4 Raziskava je del mednarodnega projekta »PopMed-SusDev: Populacijska medicina in trajno- stni razvoj«. Skupina raziskovalcev z ZRC SAZU, ki so jo sestavljali Maja Gostič, Marijanca Ajša Vižintin, Nataša Gregorič Bon, Miha Kozorog in vodja Martina Bofulin, je izvedla enomesečno gostovanje na kitajski univerzi Xian Jiatong Liverpool v Suzhouu. 187 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski avtomobilu ob razvozu otrok na popoldanske aktivnosti. Sogovornikom smo se želeli kar najbolj prilagoditi, s čimer pa smo obenem dobili dodaten vpogled v njihova življenja, ki je presegal zgolj narativni vidik. Kljub časovnim stiskam smo s sogovor- niki pogosto preživeli dobršen del dneva in spoznali njihove družinske člane. Ker raziskava ni zasnovana kot dolgotrajno terensko opazovanje, ki bi nam omogočilo poglobljeno razumevanje tvorjenja raznolikih identitet in razlik med priseljenci, smo se osredinili na slovenske državljane. Ta maloštevilna skupina kaže nekatere skupne poteze, hkrati pa so življenjske poti in izkušnje Kitajske v njej zelo različne. Glede na podatke Ministrstva za notranje zadeve je bilo ob koncu leta 2023 na Kitajskem 89 slovenskih državljanov (Urad Vlade, 2024). Glede na naše pogovore je skupina pred pandemijo bolezni covid-19 štela vsaj 150 oseb, po podatkih Mini- strstva za zunanje zadeve, ki so krožili v medijih, pa okoli 300 oseb (A.S./STA, 2020). Podatki Statističnega urada Republike Slovenije o izselitvah slovenskih državljanov na Kitajsko pa kažejo od leta 2005 naprej več kot 10 izselitev letno, razen leta 2008 (začetek svetovne ekonomske krize) ter 2020 in 2022 (pandemija). Posebej med letoma 2013 in 2019 se je na Kitajsko izselilo okoli 20 oseb letno, največ leta 2017, ko se jih je izselilo skoraj 30 (SURS, 2024). Sogovornike za raziskavo smo pridobili z metodo snežne kepe in s pomočjo objave poziva za sodelovanje na spletnem komunikacijskem kanalu »Slovenci na Kitajskem« kitajske platforme Weixin. Ta povezuje večino slovensko govorečih oseb, ki živijo ali so živeli na Kitajskem. Med februarjem in septembrom 2024 smo izvedli 23 intervjujev z 21 državljani Slovenije in tremi državljani držav nekdanje Jugoslavije,5 od tega devetimi osebami ženskega in petnajstimi osebami moškega spola. Večino intervjujev smo izvedli na Kitajskem, s »povratniki« pa smo jih izvedli v Sloveniji (en intervju je potekal virtualno). Vsi sogovorniki so na Kitajskem v zadnjih desetih letih preživeli vsaj dve leti, večina pa precej dlje. 15 sogovornikov je v času raziskave prebivalo na Kitajskem. S slovenskimi državljani so intervjuji potekali v slovenskem jeziku, z ostalimi pa v hrvaškem ali angleškem. Za pogovore z državljani Hrvaške in Srbije smo se odločili zato, da bi dobili boljši vpogled v to, kaj je specifičnega v izkušnjah državljanov Slovenije. Pogovori so povprečno trajali tri ure, najdaljši pa več kot štiri ure. Vse pogovore (razen enega, pri katerem sogovornik tega ni želel) smo snemali in jih transkribirali (pri neposnetem smo naredili zapiske), vsi so potekali v skladu z evropskimi etičnimi smernicami raziskovalne integritete (ALLEA, 2023).6 V pričujočem besedilu sva sogovornike anonimizirala, po potrebi pa sva spreme- nila tudi njihove osebne identifikatorje. Poleg intervjujev smo v analizo vključili tudi dostopna gradiva, ki so nam jih posredovali sogovorniki. 5 Med načrti za raziskavo je bila tudi primerjava državljanov držav nekdanje Jugoslavije na Kitaj- skem, vendar nismo uspeli pridobiti dovolj podatkov za sistematično primerjavo. 6 Prepisi intervjujev so shranjeni v arhivu Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in so dostopni raziskovalcem, ki izkažejo legitimni interes. 188 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog OBLJUBLJENA DEŽELA? HITER RAZVOJ PRISELJEVANJA NA KITAJSKO LR Kitajska je vse od svojega nastanka skrbno nadzorovala populacijska gibanja, vključno s priselitvami. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so bili na Kitajskem dobrodošli le strokovnjaki zavezniških sil (predvsem iz Sovjetske zveze) ter posame- zni delegati in študenti »prijateljskih« držav (Brady, 2003). S kulturno revolucijo se je še ta maloštevilna populacija izselila in država se je za tujce skoraj popolnoma zaprla (Pieke, 2012). Po smrti Mao Cetunga in korenitih ekonomskih reformah leta 1978 pa je število priseljencev začelo hitro naraščati. Katalizator tega gibanja so bile novo ustanovljene »posebne ekonomske cone« (povečini gre za dele velikih priobalnih mest jugovzhodne Kitajske), v katerih je kitajska oblast vpeljala posebna pravila, ki so pritegnila tuje vlagatelje, s čimer je raslo priseljevanje predstavnikov tujih podje- tij. Specifično prostorsko razporeditev priseljencev na Kitajskem je še danes mogoče povezati s temi območji, ki so koncentrirala priseljence (Leonard & Lehmann, 2019). Na voljo je le malo podatkov o številu priseljencev na Kitajskem. Država je podatke o »tujcih« v cenzus vključila šele leta 2010, pred tem pa so različne podatke zbirale posamezne kitajske agencije (prim. Pieke, 2012). Glede na zadnji cenzus (2020) na Kitajskem živi 845.697 tujih državljanov, kar je skoraj 250.000 več kot leta 2010 (Gov.cn, 2021). Podatki Organizacije združenih narodov (OZN) za leto 2020 navajajo dober milijon priseljencev s tujim državljanstvom (United Nations, 2020), odražajo pa tudi jasen trend povečevanja njihovega števila do leta 2020 (za kasnejše obdobje podatki (še) niso znani). Za drugo najštevilčnejšo državo sveta se zdi mili- jon skoraj zanemarljiva številka, saj predstavlja le 0,07 odstotka prebivalstva (po podatkih OZN), kar je neprimerljivo z večino razvitih držav. Toda podatki kitajskega cenzusa so verjetno podcenjeni (Pieke, 2012, str. 45); tudi zato, ker nekateri tuji državljani tam prebivajo na podlagi kratkotrajnih turističnih viz. Navzlic majhnemu relativnemu deležu priseljenih v prebivalstvu Kitajske je specifična teža priseljencev zaradi naraščajočega trenda priseljevanja in skoncentriranosti priseljencev v posa- meznih urbanih središčih večja, kot bi bilo moč sklepati zgolj iz njihovega števila (Pieke, 2012). Večina priseljenih prihaja iz sosednjih držav. Manjšina so t. i. »zahodnjaki«, ki prihajajo iz Evrope in severne Amerike, ki pa jih poleg državljanstva v kitajskih imaginarijih pomembno določa fenotip. Večina jih živi v metropolah Kitajske, v t. i. »mestih prvega reda«, kot sta Peking in Šanghaj, pa tudi v manjših, hitro razvijajo- čih se mestih vzhoda Kitajske (Xiamen, Tianjin, Suzhou, Shenzhen). Omejeni so torej na peščico mest, kjer je njihova prisotnost zaznana tako v preživitvenih in drugih praksah kot v ustvarjanju urbanega utripa, npr. posebnih storitvah in prostorih za priseljence (Farrer, 2019; Leonard & Lehmann, 2019, str. 2). Kitajska je k zakonodaji na področju priseljevanja pristopila počasi in previdno. Leta 2012 je sprejela Zakon o izstopu in vstopu (Zhonghua renmin gongheguo chujing rujing guanli fa), s katerim poskuša sistematično urejati prebivanje, pravice in nadzor nad priseljenimi (Leonard & Lehmann, 2019). Leta 2016 se je Kitajska pridružila 189 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski Mednarodni organizaciji za migracije (IOM) in leta 2018 ustanovila posebno agen- cijo, zadolženo za vprašanja priseljevanja (Guojia Yimin Guanli/National Immigration Agency) (Speelman, 2020). Zakon uvaja tudi sistem, ki spominja na t. i. preferenčno pridobitev dovoljenj za prebivanje glede na značilnosti priseljenca, ki ga imajo nekatere druge priseljenske države (npr. Kanada). Tako obstajajo tri kategorije prise- ljencev: (A) talenti, ki jih je treba pritegniti; (B) kvalificirani in usposobljeni delavci, ki jih je treba zadržati; (C) nekvalificirani delavci, ki jih je treba omejiti (Liu & Ahl, 2018). Te kategorije zakonsko niso podrobneje določene, kar lokalnim oblastem omogoča različne interpretacije. V pomembni meri naj bi na dovoljenja in njihovo trajanje vplivala velikost tujega podjetja, panoga, obseg vlaganj in pozicija na trgu ter vloga iskalca dovoljenja v podjetju (China Briefing, 2014). Država tudi jasno definira vloge imetnikov dovoljenj: imetniki delovnega dovoljenja naj delajo, imetniki družinskega dovoljenja naj bodo doma, imetniki študijskega dovoljenja naj študirajo (Pieke et al., 2019, str. 7). To za številne pomeni težavo, zaradi česar se odločajo za delo na črno. Problem predstavljajo tudi omejene možnosti za dolgotrajnejše bivanje na Kitajskem (t. i. dovoljenje za stalno prebivanje) in nezmožnost bivanja na Kitajskem za upokojene priseljence, ki so na Kitajskem preživeli večji del življenja (prim. Farrer, 2019). Tovrstni pristop vodi v stanje »stalne nestalnosti« (angl. permanent imperma- nence; Lehmann, 2014), ki vpliva na to, kako priseljeni oblikujejo srednjeročne in dolgoročne načrte. Raziskave o priseljevanju na Kitajskem so zaenkrat zelo omejene, saj je Kitajska veljala za državo izseljevanja (prim. Bofulin, 2022). Na tem hitro razvijajočem polju pa so raziskovalci v zadnjem desetletju objavili več pomembnih etnografskih študij: Angela Lehmann (2014) o priseljencih v Xiamenu, Gordon Mathews in sodelavci (Mathews et al., 2017) v Guangzhou, James Farrer (2019) o preteklem in sodobnem priseljevanju v Šanghaj, Kumiko Kawashima (2019) pa o japonskih IT strokovnja- kih v Dalianu. V smislu poklicnih skupin je največ pozornosti namenjene učiteljem angleščine, saj je ta nekdaj prestižni poklic postajal vse bolj prekaren (Leonard, 2019; Litman, 2021; 2022; Lan, 2022a). Pozornost vzbujajo tudi »ekspati« kot predstav- niki tujih podjetij in njihove družine (Ma, 2019). Nastajajo tudi raziskave o pomenu zaznavanja rasnih razlik na Kitajskem, tako »belskosti« kot »črnskosti« (Leonard, 2008; Camenisch, 2022; Lan, 2022a; 2022b; Lan et al., 2022; Ma, 2022; Sier, 2022). Študije spola se posvečajo presečnosti z etnično in nacionalno pripadnostjo (Ma, 2022), kot tudi romantičnim zvezam (Haugen, 2022; Sier, 2022) in porokam (Bara- bantseva, 2019). Prav tako so šele v povojih raziskave o odnosu kitajske države do priseljencev (Haugen, 2018; Leonard & Lehmann, 2019; Speelman, 2020; Haugen & Speelman, 2022). Trenutno tako največ uvida v priseljevanje na Kitajsko prinašajo prav etnografske raziskave, ki se jim pridružuje tudi najina raziskava. 190 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog V ISKANJU NACIONALNE IN PRAGMATIČNE SKUPNOSTI: MENEDŽERJI, MALI (MLADI) PODJETNIKI IN SINOLOGI Na začetku 21. stoletja je bila na Kitajskem le peščica slovenskih državljanov. Večina je Kitajsko slabo poznala in je imela omejene družbene mreže. Sogovornika, ki sta v mestu Suzhou postavila proizvodnjo za slovensko podjetje, sta večkrat obiskala metropolitanski Šanghaj, saj je bil Suzhou majhen (danes osem milijonsko mesto je takrat štelo dva milijona prebivalcev; Suzhou, Jiangsu, n.d.). Tam sta iskala družbo sodržavljanov: »[Med sabo] sva govorila slovensko, […] ampak to ni to, rabiš še malo več, zato sva rada šla v Šanghaj, kjer sva še kakšnega dobila […]. Kmalu ugotoviš, da je tudi s partnerjem mogoče kar omejen besednjak.« Srečanja s sodržavljani so »po zgledu številnih klubov drugih držav« (Gradivo 1; prim. Farrer, 2019) 9. novem- bra 2002 prerasla v Klub Slovencev Šanghaj, ustanovljen z namenom »povezovanja Slovencev v Šanghaju in na Kitajskem«, rednega sestajanja, pogovarjanja »o Slove- niji, dogodkih, povezanih s Slovenijo in drugih aktualnih dogajanjih«, izmenjevanja izkušenj »o delu, bivanju, turizmu in ostalih značilnostih Kitajske in njenih prebival- cev« ter podpiranja sodelovanj »med Slovenci in slovenskimi podjetji na Kitajskem« (Gradivo 2). Klub je torej zasledoval tri cilje: govoriti slovensko in gojiti nacionalnost v okolju, kjer so bili Slovenci prostorsko razpršeni znotraj Šanghaja in širše; spozna- vati okolje, ki je bilo (vsaj nekaterim) kulturno neznano (Gradivo 3); ter pomagati si kot ekonomski akterji v specifičnem poslovnem okolju. Če je bila slovenščina zapi- sana v temelje kluba (v skladu s poročilom o ustanovitvi, ki je bilo hkrati vabilo, da se jim pridružijo še drugi), je bil pragmatični smoter kluba izmenjava poslovnih izku- šenj. Štirje ustanovitelji kluba so bili namreč predstavniki podjetij: »Sedež […] smo postavili v Šanghaj, ker v njegovi okolici živi največ predstavnikov slovenskih podje- tij. Sestajanje kluba bo služilo izmenjavanju izkušenj, podatkov, svetovanju tako za službene kot osebne namene« (Gradivo 2). Poleg družabnih so bili v središču vzpostavljanja in formalizacije vezi na širšem območju Šanghaja poslovni motivi. Poslovno okolje Kitajske je bilo namreč za novo prispela slovenska podjetja neznanka. Od različnih sogovornikov sva poslušala o primerih slovenskih podjetij, ki so se opekla, ker njihovi predstavniki niso razu- meli navad, dokumentov ter napisanih in nenapisanih pravil. Iskanje sodržavljanov s poslovnimi izkušnjami na Kitajskem je bil zato pričakovani korak. Nekateri so se obrnili tudi na Veleposlaništvo Republike Slovenije na Kitajskem v Pekingu, od leta 2010 dalje pa tudi na Konzulat Republike Slovenije v Šanghaju, ki sta pomagala po svojih močeh. Klub Slovencev Šanghaj je bil torej poskus oblikovanja lastne plat- forme za reševanje poslovnih vprašanj; tako je bilo na primer vseh šest udeležencev na enem od sestankov kluba, ki je potekal v marcu 2003, zastopnikov slovenskih podjetij na Kitajskem (Gradivo 3). Podjetja so bila različna: nekatera so imela na Kitajskem proizvodnjo, druga le predstavništvo, tretja so bila nabavno-izvozna itn. To kaže na različne načine vpetosti akterjev v kitajsko poslovno okolje, saj tovarniška proizvodnja pomeni 191 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski zaposlovanje množice delavcev v različnih vlogah (administracija, tehnološki postopki, tovarniški trak itn.), medtem ko mala podjetja in predstavništva lahko delujejo kot »one-man-band«. Poleg slednjih kot posamezniki, ki v kitajski ekono- miji iščejo priložnosti, delujejo še številni drugi akterji, kot so trgovski posredniki, kulturni delavci, učitelji, računalničarji in drugi strokovnjaki za specifična področja. Ti na Kitajskem ne predstavljajo podaljška slovenskih podjetij, temveč samostojno vstopajo na kitajski trg in iščejo priložnosti v hitro razvijajoči se potrošniški družbi. Ker slednji svoje dejavnosti samostojno tržijo in z njimi ustvarjajo individualne življenjske poti, jih imenujeva »podjetniki«, medtem ko predstavnike proizvodnih podjetij imenujeva »menedžerji«. Zdi se, da so bili motor povezovanja predvsem drugi, prvi pa so se sporadično in glede na sprotne interese vključevali v skupinjenje, ki sva ga opisala zgoraj. Posta- viti tovarno namreč pomeni postaviti nekaj trajnejšega, iskanje nišnih priložnosti (od umetnosti do visokotehnoloških inovacij) pa pomeni volatilno pozicioniranje glede na makro in mikroekonomsko okolje. Predvsem mladi v slednjem vidijo kari- erni potencial (prim. Kefala & Lan, 2022). Njihov preživitveni ekosistem predvideva mobilnost in zasledovanje priložnosti v različnih delih Kitajske. V nasprotju s tem se tovarna ne seli, menedžer pa mora v bližini tovarne ustvariti (začasni) dom. Med prejemniki vabil v Klub Slovencev Šanghaj pa najdemo še eno skupino: sinologe (Gradivo 4). Leta 1995 so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani usta- novili študij sinologije, ki je vključeval učenje kitajskega jezika na Kitajskem. V okviru študija so številni študentje več mesecev bivali na Kitajskem, posamezniki pa so se po študiju tja preselili zaradi zaposlitvenih možnosti, torej v duhu zgoraj definira- nih »podjetnikov«. Toda nekatere sinologe moramo v predlagani klasifikaciji videti kot akterje poslovnega okolja »menedžerjev«. Ker ti (še) niso govorili kitajsko, so se namreč zanašali na tolmače, zato so posamezni sinologi sodelovali v tej vlogi. Čeprav v pričujočem članku sinologov ne postavljava v ospredje, jih izpostavljava kot pomembno skupino akterjev, tako zaradi zmožnosti premagovanja jezikovnih ovir kot zaradi različnih vlog v poslovnih procesih.7 S pomočjo dokumentov Kluba Slovencev Šanghaj in intervjujev sva identifici- rala tri tipe akterjev, pri čemer poudarjava, da je med njimi določena prehodnost. Ker sinologe srečamo tako med »menedžerji« kot med »podjetniki«, se bova v nada- ljevanju posvetila le slednjima dvema kategorijama. Med njima obstajajo določene razlike v načinih življenja in izkušanjih vsakdanjika priseljenih slovenskih državljanov na Kitajskem. 7 Poleg »menedžerjev«, »podjetnikov« in »sinologov« na Kitajskem prebivajo tudi predstavniki slovenske države, predvsem zaposleni na veleposlaništvu in konzularnem predstavništvu ter učitelji slovenskega jezika na izbranih kitajskih visokošolskih institucijah (Milharčič Hladnik et al., 2019, str. 125–128). 192 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog LOKALIZIRANA IZKUŠNJA PRISELJEVANJA: SUZHOU IN POSLOVNI KLUB ADRIA Suzhou je v tem tisočletju doživel izjemno demografsko in ekonomsko rast zaradi industrijsko-razvojne cone Suzhou Industrial Park, ustanovljene leta 1994 na vzhod- nem robu mesta, na strateški lokaciji z gravitacijo proti Šanghaju. Med Šanghajem in Suzhouom so v tem obdobju zrasle tovarne številnih mednarodnih podjetij, tudi slovenskih. Med letoma 2002 in 2011 so tam postavili tovarne Domel, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Sinoslo Technology (skupno podjetje treh slovenskih podjetij: Iskra Zaščite, Iskra Mehanizmi in LeTehnika Kranj) in Wanox (italijansko lastništvo, sloven- ski menedžment), streljaj dlje pa še Kolektor. S tem je Suzhou z okolico postal eno od mest z večjo koncentracijo slovenskih državljanov na Kitajskem. Ker je mesto rela- tivno majhno in ker so imeli priseljenci skupne izkušnje pri postavitvi in vodenju tovarn, je to vodilo k pogostejšim stikom in povezovanju. Menedžerji tovarn slovenskih podjetij so bili slovenski državljani, ki jih je podje- tje napotilo na delo v tujino in za to priskrbelo materialno osnovo. Menedžerje so spremljali tehnologi, ki so skrbeli za funkcioniranje in izboljševanje tovarniških linij in tovarniškega dela. Nekatera podjetja so zaposlovala posameznike za administra- tivno, komunikacijsko in operativno delo, za kar je bilo pomembo znanje kitajščine, zato v tem krogu srečamo nekaj sinologov (nekateri od njih so kasneje sami postali menedžerji). Nekateri so tja prišli z družinami, drugi pa so jo tam ustvarili s sloven- skimi ali kitajskimi partnerji, zato je družina pomembno vplivala na njihov način življenja, kot tudi na medsebojno povezovanje. Če upoštevamo število slovenskih podjetij in z njimi povezan krog, lahko ocenimo, da je skupina štela nekaj deset ljudi, ki so imeli zaradi skupnih interesov in izkušenj dovolj razlogov, da so vzpostavili redne oblike komuniciranja in rituale srečevanja. Obstaja nekaj strukturiranih oblik povezovanja, ki so jih izpostavljali sogovorniki. Zanje je bil pomemben komunikacijski kanal »Slovenci na Kitajskem« na superplat- formi Weixin. Ustvarila ga je posameznica, ki je takrat prebivala v Suzhouu, vanj pa so (bili) vključeni številni posamezniki (v času naše raziskave je bilo članov več kot 300, med njimi sicer tudi ljudje, ki niso več živeli na Kitajskem). Drugič, v Suzhouu se je družabno življenje te skupine vrtelo okoli skupnih večerij v restavracijah in zabav v t. i. ekspat barih. Moškemu delu kroga je ostala v živem spominu nogometna ekipa, ki so jo organizirali za tedensko rekreacijo, z njo pa so se uvrstili v lokalno nogo- metno ligo. Od leta 2008 so vsako leto v Suzhouu organizirali »slovenski piknik«, na katerega so vabili vse Slovence na Kitajskem – tja so prišli tudi posamezniki iz Pekinga, Šanghaja in drugih mest. Na eni od fotografij s tega piknika (okoli leta 2013) lahko preštejemo 85 udeležencev. Tretjič, akterji iz Suzhoua so leta 2014 ustanovili Poslovni klub Adria, ki je formaliziral tamkajšnje dejavnosti slovenskih državlja- nov, kot se spominja sogovornica, pa je tudi organiziral obiske slovenskih tovarn na Kitajskem. Klub je torej deloval na poslovnem, kulturnem in športnem področju. Četrtič, za starše je bilo pomembno vprašanje šolanja otrok in jezika. Z medsebojnim 193 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski druženjem so ustvarili okolje, kjer so bili otroci v stalnem stiku s slovenščino. Starši so med sabo tudi izmenjevali izkušnje o mednarodnih in kitajskih šolah, prizadevali pa so si tudi za kontinuirano vključenost otrok v kakšno izmed oblik učenja in ohra- njanja rabe slovenskega jezika. Tako je slovenska država »z 19. majem 2013 […] prvič vzpostav[ila] poučevanje slovenskega jezika […] v dveh mestih, Šanghaju in Suzhou, kjer [je] prebiva[la] glavnina slovenske skupnosti na Kitajskem« (Milharčič Hladnik et al., 2019, str. 126). Suzhou je torej lokaliziral relativno enovit sloj ljudi s podobnimi interesi in izku- šnjami. Nezanemarljivo je dejstvo, da gre za predstavnike pomembnih slovenskih podjetij, ki so imeli finančne in druge vzvode, da so lahko trajno podpirali druženja. Kljub temu iz intervjujev sledi, da je še bolj od finančnih zmožnosti štel aktivni anga- žma posameznikov, v prvi vrsti »menedžerjev« iz jedrne skupine Poslovnega kluba Adria in njihovih družinskih članov. Družina je bila pomemben dejavnik njihovega povezovanja, kasneje pa tudi rahljanja lokaliziranih vezi v Suzhouu. Tako kot se je z bliskovitim razvojem Kitajske skupinskost v Suzhouu razcvetela, je součinkovanje osebnih (družinskih) in makroekonomskih dejavnikov pripeljalo do njenega zamiranja. Družinske razmere nekaterih vidnejših akterjev so namreč pogojevale drugačne strategije: otroci, ki so vstopali v dobo študija, so se brez izjem odločali za študiranje izven Kitajske, zaradi česar so tudi starši začenjali razmišljati o odhodu. Na to je vplivalo tudi zavedanje, da priselitev na Kitajsko nikoli ni bila »za vedno« in da je bilo že v začetku predpostavljeno, da bodo nekega dne odšli. Hkrati so nekatera vidnejša »slovenska« podjetja prešla v roke novih (neslovenskih) lastni- kov ali pa se jim v novih okoliščinah upočasnjene ekonomske rasti (svetovna recesija in ekonomske spremembe na Kitajskem) proizvodnja ni več izplačala, zaradi česar je upadel tudi smisel obstoja slovenskih menedžerjev. Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so bili nato za nekatere le še katalizator, ki je dokončno zakoličil selitev iz Kitajske. »Zlato obdobje« slovenske skupine v Suzhouu se je tako končalo. Vendar pa to ne pomeni, da v Suzhouu in okolici ni več slovenskih državljanov ali da ne vzdržujejo nekaterih omenjenih strukturiranih oblik povezovanja; nogometne ekipe sicer ni več – deloma zaradi pomanjkanja igralcev, deloma zaradi njihove starosti, kot nam je zaupal eden od sogovornikov – s »tradicionalnimi« jesenskimi pikniki pa še vztrajajo. NIŠNE PRILOŽNOSTI KITAJSKIH METROPOL Medtem ko so priseljenci v Suzhouu težili k tvorjenju skupine, so vsebinsko, ekonom- sko in življenjsko drugače vpeti priseljenci njihovo prizadevanje opazovali z distance. Na primer: »Bil sem enkrat [na pikniku], pa ne vem, pa z otroci pridejo, galama […]« Ali pa: »Slovenci v Pekingu so tako hladni, noben se ne druži […], dol v Šanghaju se skoz dobivajo […], pa imajo piknike, […] tukaj [v Pekingu so] vsi mrtvi.« Številni so torej le okušali, pa še to včasih le v skupini Weixin, nacionalno skupinjenje priseljencev. 194 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog Razlogi za namerno ali nenamerno distanco so bili različni, od življenjskonazorskih, generacijskih in estetskih do profesionalnih in eksistenčnih. Mnogi so prišli na Kitaj- sko, da bi si ustvarili preživetje ali uspeli v kateri izmed množice porajajočih se tržnih niš, ki jih je v bliskovitem tempu ustvarjala tamkajšnja ekonomija. Eden izmed teh »podjetnikov« je izjavil, da jim je Kitajska omogočila biti Peter Pan, ker jim ni bilo treba odrasti, ker »karkoli si želel delati, je bilo možno, je bilo ful magično«. Skupno jim je, da jim je Kitajska predstavljala neusahljiv vir priložnosti, vir mnogoterih preži- vitvenih niš, za katere so imeli občutek, da jih znajo obrniti sebi v prid, pri čemer pa so njihove individualne zgodbe zelo različne. Poglejmo dva primera. Mojca se je v Pekingu znašla iznenada. V evropski metropoli je doštudirala na polju kreativnih industrij in prejela nepričakovano povabilo, naj svoje delo razstavi v Pekingu. O Kitajski je gojila predstavo povprečne Slovenke ali Slovenca (»kolesa in onesnaževanje«), tam pa odkrila živahen umetniški svet. Bila je recesija, Evropa ni kazala priložnosti, zato se je odločila, da ostane. Trg je bil velik, raznolik, tudi zase je videla priložnosti za preživetje in zanimivo življenje. Kitajsko tistega obdobja je opisala kot državo neizmerne rasti, kjer si je našla ekonomsko gotovost na eni strani in priložnosti za avtorsko izražanje na drugi: »[Ž]ivim v zgodovinskem času, v zgodo- vinski državi in me šokira, da ni več Slovencev tukaj. Sploh takrat na začetku sem folku govorila, da naj pridejo, zato ker je bilo res vse mogoče.« Po šestih letih je zaradi boljših poslovnih priložnosti Peking zamenjala za Šanghaj, čeprav ji je bilo žal za mednarodno umetniško sceno glavnega mesta: »[Šanghaj] je vse ful bolj biznis, folk živi v svojem ‚bubblu‘, hodijo ven samo zahodnjaki, hodijo samo v zahodne bare, branče in ne grejo nikamor.« Sama je veliko potovala (znotraj in zunaj Kitajske) in iskala mednarodna sodelovanja. Tudi v Sloveniji je bila pogosto – vez z matično državo je imela zanjo strateško vlogo, saj je predvidevala, da tuji državljani praviloma v nekem trenutku zapustijo Kitajsko (prim. Farrer, 2019). Pomembni so ji bili tudi stiki s slovenskimi sodržavljani na Kitajskem, čeprav je ostajala na distanci, ker se ni želela zamejevati: »[Živiš] v nekem, kaj pa vem, svetu random, vse je enostavno zrihtat, jobi pridejo in to zanimivi, skočiš za vikend na Bali – če se ne poročiš in imaš potem tudi otroka … Potem si zelo hitro streznjena z resnico. Ampak tudi je ful dobro mesto za začeti familijo, dokler ne pride do osnovnošolske izobrazbe [ki je veliko finančno breme], je pač ful safe, medical je ful dobro […]. Tako da, ja, težko je potem zapustiti, ker si navajena tega komforta.« Kot je še dodala, ko bo morala, bo odšla, ker svet je velik, zato se bo zagotovo nekje znašla, pa ne nujno v Sloveniji. Tudi Andrej na Kitajskem živi po spletu naključij in izrazito dinamično. Kot freelancer je delal za velika nemška avtomobilska podjetja in pogosto obiskoval avto- mobilske sejme, tudi na Kitajskem. Med zaprtjem v času epidemije covida-19 je bil v Sloveniji, ko ga je poklical znanec, ki je potreboval nasvet o Kitajski, ker je odhajal na službeno pot. Zanimalo ga je, kako lahko kolega potuje, ko pa je zaprtje. Slednji ga je povabil zraven, v ekipo, ki se je odpravljala postavljati pomemben infrastruk- turni projekt. A ko je ekipa zaključila delo, se z njo ni vrnil, ker ni želel nazaj v zaprto Evropo (Kitajska takrat še ni izvajala drastičnih covid-19 ukrepov), zato je obiskal 195 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski prijateljico, Slovenko na Kitajskem. Ta mu je svetovala, naj začne učiti angleščino, ker se tako preživljajo številni tujci (prim. Leonard, 2018; Lan, 2022b), in res mu je uspelo pridobiti delo v vrtcu, na popoldanskem tečaju in pri zasebnikih doma. Delo pa je bilo na robu legalnosti, ker je država omejevala tuje učitelje angleščine, kar je bilo »naporno, je pa [bilo] tudi zanimivo, [ker] ugotoviš, kaj vse se da, in potem sem se spomnil malo na čase bivše Juge, kako mi je mami razlagala, kako pač, kakor pravijo tukaj, vlada ima sistem, ljudje imajo pa način.« Tega nauka se je držal, in tako je zaradi ohranjanja vize začel študirati. Odločil se je za mednarodno trgovino, ker na Kitajskem vidi »veliko business opportunities, pa sem rekel, grem nazaj študirat, da dobim neko biznis izobrazbo«. Ker je iz Slovenije imel izkušnje iz organizacije dogodkov, se je lotil tovrstnega podjetništva – organizacije zasebnih zabav in tematskih večerov v klubih, restavracijah in trgovinah. A ker kot imetnik študentske vize ni smel prejemati dohodkov, se je spet znašel tako, da mu je račun posojala neka podjetnica. Tudi v Sloveniji ima podjetje, ne obremenjuje pa se z vrnitvijo: »[J] az sem rekel, dokler bo šlo, bo šlo, ko ne bo šlo več, pač ne bo šlo več […]. [Č]e bom ostal tukaj, bom verjetno, ali bom z mojo [slovensko] firmo nekaj delal tukaj, ali pa bom tu odprl [novo], odvisno, kaj bo boljše, kaj bodo boljši pogoji.« Kitajsko vidi kot okolje, kjer bi lahko kot podjetnik tvegal več, kot je pričakovano v Sloveniji: »[Z]a biznis se mi zdi, da [Slovenci] ful nimamo te žilice, mi hočemo vse na safe, ful premalo je te: ‚Bom riskiral!‘ Jaz mislim tako: riskiraš, zgubiš, ali pa narediš.« Kitajska ga v tem pogledu osvobaja. Pričujoči akterji se izrazito razlikujejo od tistih v prejšnjem razdelku. Medtem ko »menedžerje«, njihov način življenja ter priseljevanje na Kitajsko ali odha- janje s Kitajske definirajo dejavniki proizvodnje in družine, tukaj predstavljene »podjetnike« definira predvsem sprotno odpiranje priložnosti na kitajskem trgu ter lastne potrebe ali želje. Zato lahko opazujemo njihove volatilne življenjsko-karierne trajektorije, ki jih usmerjajo spremembe na trgu, pa tudi politike kitajske države, ki pomembno vplivajo na makro in mikroekonomska okolja. Zato tudi časovnica njiho- vega priseljevanja in odseljevanja na Kitajsko ne kaže krivulje, kot smo jo opazili pri »menedžerjih«, ki so v 2000-ih in malo kasneje beležili rast, nato pa upad, ampak so »podjetniki« tja prihajali in od tam odhajali enakomerno, saj je zanje vsako obdobje (celo obdobje koronavirusne epidemije) ustvarilo določene priložnosti. DISKUSIJA Priseljevanje slovenskih državljanov na Kitajsko je treba umestiti v zgodovinski trenutek razvoja kitajske države, ki je po letu 2000 pričela žeti uspehe ekonomskih in družbenih reform iz konca sedemdesetih let 20. stoletja in vstopila v obdobje največje gospodarske rasti in sprememb. Zaradi velikega obsega tujih investicij in hitro razvijajočih se potrošniških praks novonastalega srednjega razreda ter aktiv- nejše vloge Kitajske v globalnih ekonomskih in političnih procesih (npr. iniciativa 196 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog Pas in cesta) je prišlo do hitrega naraščanja priselitev na Kitajsko. Del teh procesov – ki jih lahko vidimo kot hkrati globalne (razvoj Kitajske kot gospodarske velesile in središča svetovne industrijske proizvodnje) in lokalne (transformacije kitajske družbe, pojav nišnih tržnih priložnosti, potrebe po specifični delovni sili ter nasta- nek priseljenskih balončkov in prostorov v metropolah Kitajske) – so tudi priseljeni slovenski državljani. Priseljenci iz Slovenije so na Kitajskem videni kot tujci, kot waiguo ren (uveljavljen kot nevtralen izraz za tujca ali tujko) ali kot laowai, ki je sicer bolj pogovorno, pa tudi bolj kontroverzno poimenovanje z možno slabšalno konotacijo (gl. Farrer, 2019, str. 38), sami pa se identificirajo v kategorijah, povezanih z »namenom« priselitve (npr. »ekspat«), sicer pa po nacionalnosti. A kot sva izpostavila zgoraj, se kljub njihovemu nacionalnemu opredeljevanju slovenska nacionalnost na Kitajskem ne povezuje z zgodovinskimi ali sodobnimi kulturnimi imaginariji. Zato meniva, da ima slovenska nacionalnost v kontekstu Kitajske atribut nerazpoznavnosti, kar na različne načine vpliva na življenje in delo slovenskih državljanov v tej državi. Nacionalnost prise- ljencev ima namreč na Kitajskem pomembno družbeno težo, ker z njo tako državni uradniki in kitajski poslovneži kot prebivalci Kitajske nasploh povezujejo različne pomene, kulturne kapitale in stereotipe. Še več: nacionalnost nima pomembne vloge le za kitajske državljane, temveč tudi za same priseljence v njihovih interakcijah. Če spomniva na uvodno izjavo enega izmed sogovornikov: na Kitajskem ni vseeno, od kod priseljenci prihajajo; če so iz Amerike ali Nemčije, jih z nečim povezujejo, če pa so iz Slovenije, pa »se morajo dokazovati«. Slovenski državljani na Kitajskem nimajo javno vidnih nacionalnih klubov ali prostorov druženja, kot jih imajo zgodovinsko prisotni nacionalno opredeljeni priseljenci, npr. Angleži in Francozi (Farrer, 2019), ali pa sodobni nacionalno opredeljeni veliki investitorji v kitajsko gospodarstvo, npr. Nemci (Kratz et al., 2024). Slovenski državljani na Kitajskem so se svoje nerazpoznav- nosti zavedali in jo na različne načine vključevali v priseljenske strategije.8 V članku sva se osredinila na dve strategiji vključevanja slovenskih državljanov v kitajsko gospodarstvo. Na podlagi tega sva vzpostavila dve analitični kategoriji: »menedžerje« in »podjetnike«. Zavedanje o nacionalni nerazpoznavnosti je bilo izrazitejše med »menedžerji«, saj so bili ti v stalnih stikih z »menedžerji« drugih naci- onalnosti. Tako so v intervjujih pogosto izpostavljali razliko med sabo in nemškimi državljani. Nemčija je ena izmed ključnih trgovinskih partneric Kitajske, leta 2022 je namreč skoraj 60 odstotkov vseh evropskih investicij na Kitajsko prišlo prav iz Nemčije (Kratz et al., 2024). Predstavniki slovenskih podjetij so se pogosto sklicevali na to, kako povezovanje, pa tudi podpora poslovnim procesom in druženju, poteka med nemškimi priseljenci. Predstavniki velikih nemških avtomobilskih podjetij so namreč ustanavljali močne nacionalne klube s širokim podpornim okoljem: od šol 8 Iz intervjujev je razvidna določena kulturna bližina med državljani držav nekdanje Jugoslavije, na primer obiskovanje Yugo Grilla kot »jugoslovanske restavracije« v Šanghaju ali vključeva- nje državljanov držav nekdanje Jugoslavije v zgoraj omenjeno slovensko nogometno ekipo v Suzhouu, vendar pa strukturiranega povezovanja med njimi nismo opazili. 197 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski in vrtcev do restavracij z nacionalno kulinariko in družabno-kulturnimi programi (Xinhua, 2020). Te prakse so bile zgled predstavnikom slovenskih podjetij, ki so skušali vzpostavljati lastne načine povezovanja, druženja in izobraževanja z naci- onalnim predznakom, kot so bili Klub Slovencev Šanghaj, Poslovni klub Adria, pikniki in nogometna ekipa ter prizadevanja za šolanje otrok. Zanje je nacionalno povezovanje pomenilo tako izmenjevanje poslovnih izkušenj kot način angažiranja pri ohranjanju jezikovnih kompetenc njihovih otrok v slovenskem jeziku. Po drugi strani pri »podjetnikih« nacionalna neprepoznavnost v intervjujih ni prišla toliko do izraza, temveč so izpostavljali, da imajo v kitajski ekonomiji več priložnosti, kot bi jih imeli v slovenski oz. evropski. Nacionalna neprepoznavnost je zanje predstavljala možnost delovanja brez predznaka »razvpitih« nacionalnosti, kar pa ni nujno ovira za uspeh – kot se je izrazil sogovornik: »Če si Američan, pa mogoče ni […] nujno [vedno] pozitivno«. Med omenjenima kategorijama se kažejo tudi razlike v načinih lokaliziranja priseljenske izkušnje. Izkušnja je bila odvisna od tega, kakšne vrste vezi so priseljenci vzdrževali z matično državo. »Menedžerjem« so matična podjetja v Sloveniji omogo- čila materialno osnovo, s pomočjo katere so si lahko hitro uredili življenje na Kitajskem. Materialna sredstva za proizvodne prostore, najem stanovanja, šolanje otrok, poto- vanja med Kitajsko in Slovenijo itn. so olajšala tako samo priselitev kot bivanje na Kitajskem. »Menedžerji« so bili v dnevnem stiku s svojimi sodelavci v Sloveniji, saj so usklajevali delovne procese, naročila in tehnična vprašanja. Kljub naporni večurni časovni razliki je ta redna komunikacija pomenila stalno prisotnost »tu in tam hkrati«. Ti priseljenci so bili namreč dvojno lokalno umeščeni: na eni strani v lokalno okolje svojega matičnega podjetja v Sloveniji (pogosto manjši slovenski kraji), na drugi strani pa v lokalno poslovno okolje na Kitajskem (večinoma v Suzhouu in okolici, kjer je bil nameščen njihov proizvodni obrat). V okrožju, kjer so imeli tovarno, so bili v rednih stikih z vrsto državnih uradnikov in lokalnih predstavnikov (npr. industrijskega parka), hkrati pa so bili dovolj dobro obveščeni tudi o dogajanju v matičnem podjetju v Sloveniji. Ob tem so se prek zgoraj opisanih oblik srečevanja aktivno družili z ostalimi slovenskimi priseljenci. Po drugi strani so »podjetniki« vzdrževali manj formalizirane vezi s Slovenijo oziroma slednje zanje niso bile del delovne rutine, ker to za njihovo ekonomsko dejavnost ni bilo potrebno. Na Kitajskem so se primerjalno tudi manj zanašali na nacionalno povezovanje z ostalimi priseljenci iz Slovenije, saj za takšno povezovanje niso imeli skupnega interesa. Nekateri med njimi so gojili stalne vezi z družinskimi člani v Sloveniji. Morda bi jim lahko pripisali »prehodno naravnanost« (angl. transient mentality; Vasconcelos & Miao, 2023), ker so se aktivno osredotočali na sprotne priložnosti in živeli v pričakovanju sprememb. Hkrati so aktivno gojili pove- zave z lokalnimi prebivalci, z njimi sodelovali v delovnih procesih in se z njimi veliko družili tudi izven delovnega časa, zaradi česar so se osebno identificirali z določenimi okolji Kitajske. Kot je to identifikacijo opisal eden izmed sogovornikov: »[S]em Pekin- žan in vedno bom, to vedno povem, tudi Kitajcem, ne glede, koliko časa sem živel [v Šanghaju], Peking je moj hometown.« 198 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog Razlika v izkušnji priseljevanja slovenskih državljanov se nadalje kaže v različnih dinamikah ostajanja na Kitajskem in odhajanja s Kitajske. V obdobju poudarjenega odpiranja Kitajske navzven in močnega priseljevanja v prvih petnajstih letih 21. stoletja se je na širšem območju Suzhoua krepilo skupinjenje slovenskih državljanov, ki pa je kasneje upadalo. Razlogi za slednje so bili na eni strani generacijski in družin- ski (npr. vprašanje o nadaljnjem šolanju otrok po končani srednji šoli na Kitajskem), na drugi strani pa politični in ekonomski (spreminjanje Kitajske kot naložbenega in proizvodnega okolja ter spremembe v lastništvu slovenskih podjetij na Kitajskem). Trend zapuščanja Kitajske ni bil značilen le za slovenske priseljence; odhode »zahod- njakov« so zaznali tako raziskovalci migracij (Bickenbach & Liu, 2022) kot sogovorniki sami. Nekateri so nama npr. omenili, da je močno upadlo število otrok priseljencev v mednarodnih šolah. Domnevamo lahko, da so številni »menedžerji« na Kitajsko prišli v začetku milenija kot mladi ljudje brez družine ali z mlado družino, ob izteku prej- šnjega desetletja pa so njihovi odraščajoči otroci že pogledovali za šolami drugje, s tem pa narekovali selitvene strategije celotne družine – to drži tudi za nekatere slovenske primere. Hkrati so nama »menedžerji« večkrat pojasnili, da je bilo na Kitaj- skem sčasoma vse manj potreb po vodilnih kadrih iz Evrope, zato so celo ekonomsko močnejša nemška podjetja tam zmanjševala svojo kadrovsko prisotnost. Ta pogosto drag kader naj bi vse bolj nadomeščali visoko usposobljeni lokalni zaposleni, ki so se šolali v tujini, govorijo odlično angleško in, tako sogovorniki, lažje sodelujejo z drugimi lokalnimi zaposlenimi. Po drugi strani je na »podjetnike« močno vplivala stroga politika omejevanja stikov in gibanja med pandemijo covida-19 (še posebej v Šanghaju), ker je posegla v poslovne priložnosti. Pri prav vseh priseljencih pa je »šok (ne)mobilnosti« (Xiang et al., 2022) v času covida-19 močno vplival na vzdrže- vanje družinskih in nedružinskih vezi, kar je dodatno podkrepilo nekatere odločitve o vrnitvi v Slovenijo, ki so predvsem v kategoriji »menedžerji« postale dokončne. Prihodnost priseljevanja na Kitajsko je danes nejasna, a sodeč po nekaterih odzi- vih naših sogovornikov iz kategorije »podjetnikov« Kitajska še vedno – na nekaterih področjih celo vse bolj – ponuja številne nišne priložnosti, ki bi tja lahko privabile naslednje generacije slovenskih državljanov. ZAKLJUČEK Hiter gospodarski razcvet Kitajske v začetku 21. stoletja, ki je to azijsko državo ustoličil kot drugo največjo gospodarstvo na svetu (po obsegu bruto družbenega proizvoda), je v zadnjih dveh desetletjih močno spodbudil priseljevanje na Kitajsko. V okviru tega procesa sva se avtorja prispevka osredinila na priseljevanje slovenskih državljanov in njihovo izkušnjo vsakdanjika na Kitajskem. Slednji se tam uvrščajo v navidezno nediferencirano gmoto »tujcev«, »zahodnjakov«, »belcev«, »ekspatov« in drugih sorodnih pripisov, ki pa je v resnici razločena po nacionalnem kriteriju. Slovenski državljani so za razliko od vidnejših nacionalnosti slabše prepoznavni 199 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski Evropejci, kljub njihovemu razmeroma majhnemu številu pa so nekateri razvili oblike skupinjenja. Z metodo narativnih intervjujev, ki smo jih v letu 2024 opravili s slovenskimi državljani z izkušnjo daljšega dela in bivanja na Kitajskem, sva definirala dve analit- ski kategoriji: »menedžerje« in »podjetnike«. Gre za različne strategije vključevanja v (poslovno) okolje Kitajske: »menedžerji« so vodili proizvodne obrate slovenskih podjetij na Kitajskem, medtem ko so »podjetniki« iskali nišne priložnosti na ogro- mnem kitajskem potrošniškem trgu. Različni materialni temelji so vodili tudi v različne načine lokaliziranja priseljenske izkušnje. Izpostavljenih kategorij pa nikakor ne gre razumeti kot strogo ločenih v izkušnji vsakdanjika, saj bi izkušnje sogovorni- kov pogosto lahko šteli v obe ali pa v nobeno izmed obeh kategorij. Analiza časovnosti priseljevanja na Kitajsko je pokazala, da so izkušnje bivanja kot tudi povezovanja ter odločitev o nadaljnjem bivanju in odhodu rezultat tako makroekonomskih dogajanj v kitajskem, slovenskem in globalnem gospodarstvu kot tudi osebnih in družinskih odločitev. Za slovenske državljane je Kitajska nova priseljenska destinacija, katere prihodnost je s tega vidika težko napovedati. Kot je pokazala raziskava, so nekateri, še posebej v času epidemije bolezni covid-19, Kitaj- sko zapustili in se vrnili v Slovenijo ali migrirali kam drugam. Obenem pa so drugi prišli na Kitajsko prav v vrtincu pandemičnih ukrepov in si tam ustvarili svoj prostor pod soncem, odločeni, da zaživijo svoje kitajske sanje. Smiselno se zato zdi, da bi bodoče raziskave priseljevanja na Kitajsko sledile prav njim in njihovim izkušnjam v obdobju vse večjih mednarodnih napetosti in gospodarskih negotovosti. ZAHVALE IN DRUGI PODATKI Raziskava, na kateri temelji članek, je bila izvedena v sklopu projekta »PopMed-Sus- Dev: Populacijska medicina in trajnostni razvoj« (ID: 101086139), financiranega iz mehanizma MSCA za izmenjave osebja v okviru programa Obzorje Evropa, progra- mov »Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in okraj nacionalnega« (ARIS P5-0408) in »Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave vsakdanjika« (ARIS P6-0088) ter projektov »Izzivi mednarodne delovne mobilnosti v nacionalnem kontekstu: Primer Slovenije« (J5-50182) in »Izolirani ljudje in skup- nosti v Sloveniji in na Hrvaškem« (J6-4610). Avtorja se zahvaljujeta Evropski komisiji in Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Avtorja se zahvaljujeta tudi urednicama revije Dve domovini / Two Homelands in anonimnima recenzentkama oziroma recenzentoma, predvsem pa sogovornikom in sogovornicam na Kitajskem in v Sloveniji, ki so raziskovalni skupini velikodušno odmerili čas za izčrpne pogovore. Raziskovalni podatki so hranjeni na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migra- cije ZRC SAZU. 200 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog VIRI IN LITERATURA ALLEA. (2023). The European Code of Conduct for Research Integrity – 2023 Revised Edition. ALLEA. https://doi.org/10.26356/ECOC A.S./STA. (2020, 28. januar). Na Kitajskem več sto Slovencev: Kitajski predsednik epidemijo označil za demona. https://svet24.si/clanek/novice/ svet/5e306b47f27e0/na-kitajskem-vec-sto-slovencev?fb_comment_id=250013 2933448421_3780889788706056 Barabantseva, E. (2019). Marriage Immigration and Illegality in China’s Ethnic Borders. V A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 21–44). Palgrave Macmillan. Bickenbach, F., & Liu, W. (2022). Goodbye China: What Do Fewer Foreigners Mean for Multinationals and the Chinese Economy? Intereconomics, 5(57), 306–312. https://www.intereconomics.eu/contents/year/2022/number/5/article/ goodbye-china-what-do-fewer-foreigners-mean-for-multinationals-and-the- chinese-economy.html Bofulin, M. (2022). Qiaoxiang  2.0: The People’s Republic of China and Diaspora Governance at the Local Level. China Perspectives, 4, 7–15. https://doi. org/10.4000/chinaperspectives.14313 Brady, A. (2003). Making the Foreign Serve China: Managing Foreigners in the People’s Republic. Rowman & Littlefield. Brubaker, R. (2002). Ethnicity without Groups. European Journal of Sociology, 43(2), 163–189. Camenisch, A. (2022). Middling whiteness: The shifting positionalities of Europeans in China. Ethnicities, 22(1), 128–145. https://doi.org/10.1177/14687968211058014 Camenisch, A., & Suter, B. (2020). Diverse Encounters: European Migrants’ Contact Zones in China. V L. Akeson & B. Suter (ur.), Contemporary European Emigration (str. 138–156). Routledge. China Briefing. (2014, 11. december). Employing Foreign Nationals in China. China Briefing. https://www.china-briefing.com/news/employing-foreign-nationals -china-new-issue-china-briefing-magazine Čebulj Sajko, B. (2000). Razpotja izseljencev: Razdvojena identitata avstralskih Slovencev. Založba ZRC, ZRC SAZU. Durnik, M. (2017). Slovenian Immigrants and the Ethnic Economy in Contemporary Canada. Dve domovini / Two Homelands, 46, 103–118. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3IMOCL3 Farrer, J. (2019). International Migrants in China’s Global City: The New Shanghailanders. Routledge. Gov.cn. (2021, 11. maj). Bulletin of the Seventh National Population Census (Notice on the 7th state census). Gov.cn. https://www.gov.cn/guoqing/2021-05/13/ content_5606149.htm Haugen, H. Ø. (2018). Residence Registration in China’s Immigration Control: Africans 201 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski in Guangzhou. V A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 45–64). Palgrave Macmillan. Haugen, H. Ø. (2022). The Love Child and the State: Transnational Family Formation in Guangzhou. NAN NÜ, 24(1), 134–160. Haugen, H. Ø., & Speelman, T.  (2022, 28. januar). China’s Rapid Development Has Transformed Its Migration Trends. Migration Policy Institute. https://www. migrationpolicy.org/article/china-development-transformed-migration Kawashima, K. (2019). Japanese Labour Migration to China and IT Service Outsourcing: The Case of Dalian. V A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 123–145). Palgrave Macmillan. Kefala C., & Lan, S. (2022). End of the China dream? Young Western entrepreneurs’ trajectories of leaving China during Covid-19. Asian Anthropology, 21(3), 197–210. Kratz, A., Goh, D. Sebastian, G., & Barkin, N. (2024). Don’t Stop Believin’: The Inexorable Rise of German FDI in China. Rhodium Group. https://rhg.com/research/ dont-stop-believin-the-inexorable-rise-of-german-fdi-in-china Lan, S. (2022a).  Between Privileges and Precariousness: Remaking Whiteness in China’s Teaching English as a Second Language Industry. American Anthropologist, 124(1), 118–129. https://doi.org/10.1111/aman.13657 Lan, S. (2022b).  The foreign bully, the guest, and the low-income knowledge worker: Performing multiple versions of whiteness in China.  Journal of Ethnic and Migration Studies,  48(15), 3544–3560. https://doi.org/10.1080/13691 83X.2021.2021869 Lan, S., Sier, W., & Camenisch, A. (2022).  Precarious whiteness in pandemic times in China. Asian Anthropology, 21(3): 161–170. https://doi.org/10.1080/16834 78X.2022.2099081 Lehmann, A. (2014). Transnational Lives in China: Expatriates in a Globalizing City. Palgrave Macmillan. Leonard, P. (2008). Migrating identities: Gender, whiteness and Britishness in post- colonial Hong Kong. Gender, Place & Culture: A Journal of Feminist Geography, 15(1), 45–60. https://doi.org/10.1080/09663690701817519 Leonard, P.  (2019). ‘Devils’ or ‘superstars’? Making English language teachers in China. V V. A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 147–172). Palgrave Macmillan. Leonard, P.,  &  Lehmann, A.  (2019).  International migrants in China: Civility, contradiction, and confusion. V A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 1–17). Palgrave Macmillan. Litman R. (2021, 27. avgust). How China’s New Ed-Tech Regulations Put Filipino Teachers in a Bind. Sixth Tone. https://www.sixthtone.com/news/1008300 Litman R. (2022).  “Neutral” vs. “pure” accents: the racialization of Filipino and EuroAmerican teachers in China’s online education industry during the covid- 19 pandemic. Asian Anthropology, 21(3), 224–237. https://doi.org/10.1080/1683 478X.2022.2100069 202 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog Liu, G., & Ahl, B. (2018). Recent Reform of the Chinese Employment-Stream Migration Law Regime. China and WTO Review, 4, 215–243. Lukšič Hacin, M. & Mlekuž, J. (ur.). (2009). Go girls! When Slovenian women left home. Založba ZRC. Ma, K. (2022).  Transnational White Masculinity on Chinese Social Media: Western Male Vloggers’ Self-Representations During the Covid-19 Pandemic.  Asian Anthropology, 21(3), 211–223. https://doi.org/10.1080/1683478X.2022.2090054 Ma, X. (2019). Educational Desire and Transnationality of South Korean Middle Class Parents in Beijing. V A. Lehmann & P. Leonard (ur.), Destination China: Immigration to China in the Post-Reform era (str. 67–90). Palgrave Macmillan. Mathews, G., Lin, L. D., & Yang, Y. (2017). The world in Guangzhou: Africans and other foreigners in South China’s global marketplace. University of Chicago Press. Mikola, M. (2005). Živeti med kulturami: Od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev. Založba ZRC. Milharčič Hladnik, M., Kožar Rosulnik, K., Ilc Klun, M., & Rogelj, B. (2019). Dejanska in potrebna prisotnost tematike slovenskega izseljenstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah Republike Slovenije: zaključno poročilo. Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/ crp_porocilo.pdf Molek, N. (2019). Biti Slovenec v Argentini: kompleksnost identifikacijskih procesov argentinskih Slovencev. Založba ZRC. Pieke, F. (2012). Immigrant China.  Modern China,  38(1), 40–77.  https://doi. org/10.1177/0097700411424564 Pieke, F., Ahl, B., Barabantseva, E., Pelican, M., Speelman, T., Wang, F., & Xiang, B. (2019, 27. november). How Immigration is Shaping China. MERICS China Monitor. https:// merics.org/en/report/how-immigration-shaping-chinese-society#:~:text =Foreign%20immigration%20in%20China%20is,are%20also%20on%20 the%20rise Repič, J. (2006). »Po sledovih korenin«: transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Suzhou, Jiangsu, China Metro Area Population (1950–2025). (n.d.). Macrotrends.net. https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/20678/suzhou-jiangsu/ population Sier, W. (2022).  Breaking All Moulds: Racialized Romance between White/Yang Women and Chinese Men. Identities, 30(6), 861–879. https://doi.org/10.1080/10 70289X.2022.2154013 Speelman, T., (2020). Establishing the National Immigration Administration: Change and Continuity in China’s Immigration Reforms. China Perspectives, 4, 7–11. https://doi.org/10.4000/chinaperspectives.11103 SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (2024, 4. november). Odseljeni državljani Slovenije na Kitajsko, Slovenija, letno (2000–2023). Podatki pridobljeni na zaprosilo od SURS. 203 6 2 • 2 0 2 5 Ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v LR Kitajski Toplak, K. (2008). »Buenas  artes«: Ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu. Založba ZRC. United Nations Population Division (2020). International Migrant Stock 2020 (Total Destination). UN.org. https://www.un.org/development/desa/pd/sites/ www.un.org.development.desa.pd/files/files/documents/2021/Jan/undesa_ pd_2020_international_migrant_stock_documentation.pdf Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (2024). Slovenci po svetu: Kitajska. Slovenci.si. https://slovenci.si/drzave/kitajska Vasconcelos, D. de O., & Miao, J. T. (2023). ‘A stop on the train’: the transient mentality of creative expats in Beijing, China. Mobilities, 19(3), 486–503. https://doi.org/10. 1080/17450101.2023.2270777 Xiang, B., Allen, W. L., Khosravi, S., Neveu Kringelbach, H., Ortiga, Y. Y., Liao, K. A. S., & Naik, M. (2022). Shock Mobilities During Moments of Acute Uncertainty. Geopolitics, 28(4), 1632–1657. https://doi.org/10.1080/14650045.2022.2091314 Xinhua. (2020, 16. september). Feature: German expats make northeast China their “second home”. China Story. https://www.chinastory.cn/PCywdbk/v2/detail/202 00917/1012700000042741600327369091939704_1.html Žigon, Z. (2003). Izzivi drugačnosti: Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. Založba ZRC. GRADIVA: Gradivo 1: Ustanovljen klub Slovencev, Šanghaj. Suzhou, b. n. l. Gradivo 2: Zapisnik 1. sestanka Kluba Slovencev Šanghaj. Šanghaj, 9. 11. 2002. Gradivo 3: Sestanek Kluba Slovencev Šanghaj. Šanghaj, 28. 3. 2003. Gradivo 4: E-poštna korespondenca Kluba Slovencev Šanghaj. 204 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 6 2 • 2 0 2 5Martina Bofulin, Miha Kozorog SUMMARY “YOU FIND OUT WHAT’S POSSIBLE”: ECONOMIC OPPORTUNITIES AND STRATEGIES OF SLOVENIAN CITIZENS LIVING IN THE PEOPLE’S REPUBLIC OF CHINA Martina Bofulin, Miha Kozorog China’s rapid economic boom in the early 21st century, which has made the Asian country the second-largest economy in the world (in terms of gross domestic prod- uct), has given a strong boost to immigration to China over the past two decades. Within this process, the paper focuses on the immigration of Slovenian citizens and their experience of everyday life in China. In China, they are classified into a seem- ingly undifferentiated mass of “foreigners,” “Westerners,” “whites,” “expats,” and other related labels, which is, in reality, differentiated along national lines. Unlike more visible nationalities, Slovenian citizens are among the Europeans who are less easily identifiable by their national affiliation. Despite their relatively small numbers, some have developed forms of groupness. Using the method of narrative interviews conducted in 2024 with Slovenian citi- zens working and living in China for a longer time, the authors defined two analytical categories: “managers” and “entrepreneurs,” which represent different strategies of integration into the (business) environment of China. The “managers” managed the Slovenian companies’ production facilities in China, while the “entrepreneurs” sought niche opportunities in the huge Chinese consumer market. Different material foun- dations have also led to different ways of localizing their immigrant experience. The two categories highlighted should by no means be understood as absolute differ- ences in the experience of everyday life; often, the experiences of the interlocutors could be counted in both categories, or neither. The analysis of the temporality of immigration to China highlights that the expe- rience of everyday life and sustaining ties as well as the decisions to stay or leave are the result of both macroeconomic developments in the Chinese, Slovenian, and global economies on the one hand, and of personal and family decisions, on the other. For Slovenian citizens, China is a relatively new destination for migration, and it is difficult to predict the future of this immigration. As the authors’ research has shown, some, especially during the COVID-19 pandemic, left China and returned to Slovenia or migrated again elsewhere. At the same time, it was in the maelstrom of pandemic measures that others came to China and found their place under the sun there, determined to live their Chinese dream. It seems sensible, therefore, that future research on immigration to China should follow them and their experiences in a period of increasing international tensions and economic uncertainty. D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 6 2 • 2 0 2 5 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SEC TION MIGRACIJE IN RAZVOJ NA GORSKIH OBME JNIH OBMOČJIH ŠVICE IN SLOVENIJE (18.–20. STOLETJE) / MIGRATION AND DEVELOPMENT IN THE MOUNTAIN BORDERLANDS OF SWITZERLAND AND SLOVENIA (18TH–20TH CENTURY) L u i g i Lo r e n z e t t i M igrat ions and H istor ical Development Paths—A Comparat ive Projec t Bet ween Switzer land and Slovenia : I ntroduc t ion to the Thematic Sec t ion Fa b i o Ro s s i n e l l i , R i ca r d o B o r r m a n n The Economic and Socia l I mpac ts of Colonia l Emigrat ion on Neuchâtel Dur ing the “Long 19th Centur y ” J a n j a S e d l a če k , M a r t a Re n d l a Long-Term M igrat ion and Remittances in the Alpine Distr ic t of Gornj i Grad: Human Agenc y Amid Environmental and S ocia l Constra ints B o r u t Že r j a l The Altruist ic and Redistr ibut ive Ef fec ts of Emigrat ion: Legacies and Benef ices in I ta l ian Switzer land (18th–19th Centur y) L u i g i Lo r e n z e t t i , Fa b i o Ro s s i n e l l i Return M igrat ion and Real Estate Projec ts : Phi lanthropy or Speculat ion? The Examples of Le Locle and Locarno (Switzer land) , From the M id-19th Centur y to the 1910s ČL ANKI / ARTICLES A l e š B u ča r R u č m a n Anal iza pr ise l jevanja v S loveni jo iz ( in preko) dr žav nekdanje SFRJ z uporabo ek lekt ičnega modela mednarodnih migraci j C l a u d i a S c h n e i d e r A Conceptual Framework for Mult i -Way I ntegrat ion (MUWI) With a Focus on Residents’ Mult iple Ident i t ies and I ntersec t ional i t ies M a j d a H r ž e n j a k Seek ing Care in the Neighbor ing Countr y : An I nst i tut ional Analys is of Transnat ional Care for Older People Bet ween Slovenia and Croat ia D a r ko I l i n Representat ions and Conf igurat ions of Mult icultural ism in Louis Adamič ’s T h e N a t i v e’s R e t u r n M a r t i n a B o f u l i n , M i h a Koz o r o g »Ugotoviš , k a j vse se da« : Ekonomske pr i ložnost i in strategi je pr ise l jenih dr žavl janov S loveni je v L judsk i republ ik i K i ta jsk i N a d i a M o l e k M igrat ion and Ident i t y Processes of S lovenians in Argent ina: A L i terature Review TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SEC TION POTOMKE, POTOMCI SLOVENSKIH IZSEL JENK, IZSEL JENCEV TER OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V BOSNI IN HERCEGOVINI / DESCENDANTS OF SLOVENIAN EMIGRANTS AND THE PRESERVATION OF THE SLOVENIAN LANGUAGE AND CULTURE IN BOSNIA AND HERZEGOVINA B i l j a n a B a b i ć, M a r i j a n ca A j š a Vi ž i n t i n Potomke, potomci s lovensk ih izsel jenk , izsel jencev ter ohranjanje s lovenskega jez ik a in kulture v Bosni in Hercegovini : Uvod v tematsk i sk lop D a m i r J o s i p ov i č Pol i t ično - geografsk i dejavnik i se lekt ivnost i notranj ih (medrepubl išk ih) migraci j v SFRJ (1945–1991) kot pr imer psevdoprostovol jn ih migraci j , s poudarkom na Bosni in Hercegovini B o r i s Ke r n , M a r i j a n ca A j š a Vi ž i n t i n Učenje s lovenskega jez ik a in ohranjanje s lovenske kulture v Bosni in Hercegovini J a r o š K r i ve c Srečanja s kolonia lno Bosno: s lovensk i pogledi med evropsko super iornost jo in ( jugo) s lovansko domačnost jo B i l j a n a B a b i ć S loveni ja in s lovensk i motiv i v K o l e d a r j u S P K D Pr o s v j e t a (1905–1947) D u š a n To m a ž i č, A l i j a S u l j i ć Demografske znači lnost i tuzelsk ih S lovencev in nj ihova organiz i ranost 622 0 2 5 9 7 7 0 3 5 3 6 7 7 0 1 3 ISSN 0353-6777 ISSN 1581-1212 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S 6 2 • 2 0 2 5