1951. !
en
rvi kr< ija.
jert. H
Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 15, r.a Šestih straneh lire 20; zaostale Številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi St. 6/IX. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806: tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokostl enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON, POSTALE
DELO	Živeli jugoslovanski narodi, ki se v duhu načel Osvobodilen* fronte bore za zrušenje Titovega fašističnega režima!
€«BRASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O.	
obnovi j ena izdaja leto ih. štev. 123
TRST SOBOTA, 21. APRILA f»Sl.
CENA 20 LIR
Osvobodilna fronta
imbol borbe proti fašizmu
m
li ruSi [ajako'j
ski fizjj'l
težkem boju vseh svobo-'jJubnih narodov proti naci-,^stičnemu okupatorju si je 'l0vensko ljudstvo izbralo ’^viino pot borbene zdru-j1 Ve razkosanega siovenske-kvintf1? »aroda za njegovo osvobo-p . Jl,«v.
. Skrj^lom Jugoslavije ter fašisti-i8* okupacija jugoslovanske-i odd»" ozemlja je razgalila pred Od rtj^stvom izdajalsko in proti-lasba y tavno politiko slovenskih nijml^ronja jugoslovanskih teda-e pol™h reakcionarnih vodilnih <i Pi^ov. Podrla je njihovo o-:ahmatA 110 Pr°tisovjetsko ter pro-iz f'1" *0,ounistično stališče, kate-«AktfSa so se posluževali z na-fne P!™ehom, <ja bi se jugoslovan-.^Q ljudstvo borilo v prid ždjat akcitmarnirn fašističnim si-20. s' 'h Proti Sovjetski zvezi, rnla^.‘'človensko ljudstvo zasuž-St itif -° 'n Podjarmljeno od na-sbalistov je pravilno ocenilo Naša4M°m Protiljudske politike 1 Ve,n3 '*alcev slovenskega naro-imf° to ter odločno stopilo na edi-mogočo pot svoje osvobo-islce , *Ve v borbi proti okupator-na n in iastnjm izdajalcem.
’a„nCN'a Pobudo doslednih in
^inarfnokomunistov se je
/Hiio0 odbe spodil
in, po-vse
napredno ljudstvo v organizacijo Osvo-asba Bovi,ne fronte, ki se je usta-o 2® fa a 27- aPri,a 1941. leta. 2l|L.. datum, datum združitve
etho'
!'Sl0
'T'
mb
m
J® rasističnih in šovinisti-»rij, za bratstvo in pri-a ‘»k-istvo med narodi za ne-RO)' ?rUŠljivo
. Venskega naroda pomenja . a*ko dobo Slovencev, ko *JUdstvo imelo iniciativo v r?* za uničenje nemškega tj, 'pijanskega fašizma, za )f "'^no svobodo in enako-j^nost naroda, za pravo (“«sko demokracijo, za uni-
zvezo slovenske-v4nnarocla 'n vseh jugoslo-„ iških narodov z narodi vJetske zveze.
AJ
jaUl SioVenske
množice so že
°b boi?, spoznaIe. da je usoda in kTfi8a °tnost slovenskega naro-; V» vtw?fv'sna °d borbe, ki jo je ■re tia, , ..Sovjetska zveza proti |>t 'fašističnim osvajalcem, jftj hm^ane so bile, da bo bor-e8° *v*zki lc Je v3dila Sovjetska
^Ca >n zmago vseh svobodo-0 ,, hi, "ih narodov, ki so se bo-
^ r Sn,. s*<uPno pod vodstvom Slto>^Vjetske
a'	po surueini juuasKi
Wi'to -	llni borbi slovenske-
' g, "aroda in jugoslovanskih 5a °dov po veliki zmagi vse-na ii 'JUd,!35®63 Jugoslovanskega 30 ''BriSt!va se z grenkobo in inWì .0 spominjamo klevet in ùd? cita ’ uk' j'h J« širila izdajal-' Sovibeograjs,ca čaršija proti
b le'
zveze.
po štiriletni junaški
,_vjetski
zvezi. Zato obsoja-
‘5.l!6ro,i^ nesramnejše klevete
» ^
Sovjetski zvezi, ki jih IcljV." širi Titova izdajalska ti> s^jj;a Po nalogu anglo-ameri-.rf u vojnohujškaških krogov.
sta»?' dosledni borci in pri-Bo ' ki so se aktivno in »umno
• A®
j
nj.
iŠČK
Ri»
i 0t
Ri»'
; «
iš'
, ** lih®
il
jZ -n
igf'1
o
:X
d1
Osy'/"1*u borili v narodno dan| °dilni borbi obsojajo se-"ije t V0<,Bne kroge Slove-IjiJ 'n Jugoslavije, ker so z
Ufiv” *u 'zdajalsko politiko s,Vn Jugoslovansko Ijud-staa v staro predokupacijsko Bost-- nar°dne neenakoprav-1 >n izkoriščanja.
s)0v sPremembe v vodstvu 5ifSke P°litike silijo slo-Btjj., titovsko bando, da <avUa nova izdajstva in
0	'"u nžarote proti slovenske-t eUo(n rodu in Proti “jegovi : Brav-0st'> odreka pridobljene ii Hej!'ce delovnega ljudstva,
1	silo Ve^ko izkorišča delovno fòj Ì3t8ladum in terorjem ho-
stj atreti borbene sposobno-sn, d°sIedno demokratičnih
"a vLse. bore za tiste ci,je, Oci “ferih je bila osnovana
SIavier
e bdf ja Ponovno prišla v
w
se bore, da bi Jugo-jonovno prišla v ta-uemokracije in miru.
dl t'J,VseJ Sloveniji kakor tu-°zerh?.Vska agentura na iern vij. J" v teh dneh prosla-e f1 vitv desct° obletnico ustano-jjl e Osvobodilne fronte.
so izdali vse
i<il‘JJU(1Je. ki
A1' hor^T . narodne osvobodilne
‘«aie
5rK . **'
<lai^ie.'n ki danes izvajajo iz-
w J4lSkn *14«.---1______n€_
na-
naro-
J »nrj Podžigajo nacionalno n žij: ®Jo zato, da bi bolje slu-
c?
Pripravili slovensko torwT,,,0 za anglo-ameriško
b^Vsko hrano po vzoru ta *rajske čaršije, ki je le-
pristala na trojni
jjT.ua čelu s Hitlerjem, ki siti » naperjen proti Sovjet-vklh1V-ez‘- Po tedanjem vzoru gQS|..cujej° vladni krogi Ju-
'avijo
v agresivni sever-
~	*	«st«!
stVf,'an‘ski pakt pod vod-Badai an8l° - ameriških na-^ lì, ■j,jcev Proti Sovjetski zve-siv «« ki danes vodijo agre-*°slov Po|J*‘ko na škodo ju-,)Qbeh nsk'h narodov nimajo Han j® Pravice proslavljati k' je zgodovinskega posl i za slovensko ljudstvo ki *hotn 'zbralo pot združenja, bra. t0sti. neodvisnosti in bi sj Va med narodi zato, da IratU.^jamčiio mir, da bi si bgt, , boljšo bodočnost sku-1 vsemi narodi.
Titovci pri nas kot tudi v Sloveniji nimajo danes med slovenskim ljudstvom nobene opore. Z njimi simpatizirajo le zgolj tisti, ki nočejo slovenskega narodnega ia socialnega napredka.
Ti ljudje se za proslavo 10. obletnice OF poslužujejo elementov, ki so bili proti narodno osvobodilni borbi in proti OF. Njihova propaganda je vsa naperjena proti Sovjetski zvezi. V današnjem obdobju ui nobeno gibanje, ki sloni in se poslužuje anti-sovjetizma, napredno gibanje ono samo služi vojnohujska-škim krogom.
Kdor le malo zasleduje delovanje titovske agenture, je kot pošten Slovenec lahko ugotovil, da ta agentura nikakor ne dela v interesu slovenskega življa na tem Ozemlju in da tudi sedanje vodstvo Slovenije izdaja in je proti načelom OF, ki so ponovno postala porok za osvoboditev Slovencev, to pot, izpod izdajalske Titove klike.
MARIJA BERNETIC
DRUGI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKOHRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
LJUDSKA PROSVETA ODLOČNO STOPA
PO POTI MIRU, ENAKOPRAVNOSTI IN BRATSTVA
SHPZ iu vsa prosvetna društva se pridružujejo berlinskemu apelu - V novi poslovni dobi bodo PD skrbela predvsem za kvalitetno izboljšanje prosvetnega delovanja
Mirovni pakt 5 velesil
bo rešil ludi vprašanje STO
Ves svet zahteva sestanek ZDA, ZSSR, Kitajske, Anglije in Francije
V nedeljo 15. t. m. je bil v prostorih «P.D. Kraljič» II. redni občni zbor Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze.
Ob polni udeležbi zastopnikov slovenskih prosvetnih društev je dotedanji odbor z ostalimi predstavniki prosvetnih društev položil obračun svojega aktivnega delovanja.
Za to priliko je bila prirejena v počastitev 400-letnice prve slovenske knjige knjižna razstava, ki je pomemben kulturni dogodek posebno za nas primorske Slovence, ko smo se ob tej priliki lahko spoznali z vsemi našimi pisatelji in njih deli.
Pred prehodom na dnevni red je bil v počastitev občnega zbora kratek kulturni spored. Pevski zbor iz Skednja je zapel nekaj pesmi, nakar je pionirček iz Podlonjerja prav lepo reci-
ni Slovenci skupno z demokratičnimi Italijani te pokrajine. Njihova borba ni le borba proti. šovinističnemu režimu De
V dneh od 21. do 26. februarja t. I. je bila v Berlinu konferenca Svetovnega odbora miru. Bila je to prva tovrstna konferenca po velikem kongresu miru v Varšavi. Nn njej je bil izdelan podrobni delovni načrt, ki je temeljil na geslu: «Za pakt miru med vele-Gasperijeve vlade, marveč tu- ‘ silam;», ter poziv, ki je bil nodi borba proti titofašističnim | s!ou''en r!arotio'71 ,n državam vse-izdajalcem, ki s podžiganjern ;ga sveta-
nacionalne sovražnosti skuša-j v omenjenem pozivu je konfe-jo odtrgati Slovence od demo-: rencn zahtevala od vlad in od na-kratičnih Italijanov, kar jim pa j rodo<:. naj se zavzamejo za se-vsekakor.ne bo uspelo.	stanek zastopnikov vseh petih ve-
so danes mobilizirani za to, da popularizirajo berlinski poziv. V mnogih deželah že nabirajo podpise zanj prav tako, kot nekoč za stockholmski poziv. Berlinski pomora postati pravi plebiscit za svetovni mir. Postati mora še večji od odziva, ki ga je bil deležen stackholmski poziv. Berlinski poziv mora zbrati okoli svojega gesla «Za pakt miru med petimi velesilami» še večje množice, kot pa jih je zbral okoli sebe stockholmski poziv.
glasu milijonov ljudi vseh barv ir. plemen, ki zahtevajo s podpisi in z drugimi akcijami sklenitev pakta med petimi velesilami Naša dolžnost je. da seznanimo z berl’nskim pozivom vse svojce, prijatelje, tovariše pri delu in sostanovalce, bodisi .v mestu, kakor tudi na deželi, skratka, da seznanimo vse ljudstvo z upanjem. ki ga vsebuje omenjen: poziv.
Odbori miru, predvsem oni i: podeželja, ki je že toliko pretrpelo za časa zadnje vojne in k(
Vsakdo jasno viai veliko zgodo
držav lvinsk0 važnost tega poziva spričo! trpi še vedno zaradi vojaških manevrov ter trepeta zaradi nepo-
P red se dni k društva «TRST • ZSSR» prof. Weiss prinaša pozdrave občnemu zboru SHPZ
tiral «Slovenska mladina govori».
Ob 50-letnici požrtvovalnih
DOČIM ZDA SKUŠAJO RAZŠIRITI VOJNO V AZIJI
LR Koreja predlaga OZN mirno rešitev spora
Tržaško vprašanje sprejeto v dnevni red konference štirih - 30 ameriških letal zopet nad kitajskim ozemljem - Podpis pogodbe a jeklenem in premogovnem trustu - Mac Arthur se zagovarja
Zunanji minister LR Koreje je poslal Organizaciji združenih narodov novo spomenico, v kateri zahteva, naj ta mednarodna organizacija posreduje za čim prejšnjo sklenitev premirja v Koreji. Glavne zahteve te spomenice so takojšnje prenehanje sovražnosti, odhod vseh tujih čet ter prepustitev vseh notranjih zadev, da jih Teši korejski narod sam. Korejska vlada se sklicuje na resolucijo Svetovnega odbora miru, v kateri se zahteva, da korejsko vprašanje reši Varnostni svet, v katerega mora priti predhodno tudi LR Kitajska.
Nasprotno tem miroljubnim predlogom pa ameriškim imperialistom ni po volji, da bi prenehali svojo pustolovščino v Koreji, temveč jo skušajo razširiti na ves Daljnji Vzhod. To najbolje dokazujejo z neprestanimi preleti kitajskega ozemlja. V petek je zopet 30 ameriških letal ni reakcijski pogon večkrat preletelo obmejno kitajsko pokrajino Dukjen in mesta Fučou, Amoj in aruga. Prav tako dokazuje ameriško napadalnost njihov namen, da po vzgledu atlantskega pakta organizirajo tudi za države Pa-citika tihomorski napadalni pakt, v katerega bi poleg ZDA vstopili predvsem Avstralija in Nova Zelandija, verjetno pa tudi druge države. Predvsem računajo Američani na veliko pomoč militaristične Japonske, s katero hočejo v,kratkem skleniti mirovno pogodbo. Prav te dni je dobil posebni svetovalec zunanjega ministrstva ZDA Poster Dulles nalog, da naj pospeši njeno sklenitev.
Te dni se je jao 14 letih odsotnosti vrnil v svojo domovino vojni zločinec in morilec korejskega civilnega prebivalstva ameriški general Mac Arthur. Republikanci, ki so skušali njegovo odstavitev izkoristiti v volivne namene svoje stranke, so priredili temu vele-gangsterju velik sprejem v San Franciscu. Njihovi pristaši so nosili napise: «Hočemo Mac Arthurja za predsednika» in podobne. Tega kriminalca pa so pričakali tudi pošteni Ameri-kanci, ki hočejo ohraniti mir v svetu. Ti so nosili napise: «Mir v Koreji», «Vse tuje čete iz Koreje», «'Mir nad vse» in podobne.
V	četrtek je imel zločinski general pred zbranima zbornicama svoj govor, v katerem se je branil pred Trumanovimi obtožbami, češ da je na Da-Ijnjem Vzhodu delal na lastno pest. Na ta očitek je odgovoril, da so se z njegovimi napadalnimi načrti na Koreji in na Daljnjem Vzhodu strinjali vsi prizadeti vojaški poveljniki, vštevši prisotne voditelje glavnega generalnega štaba. Glavne točke ameriške napadalne politike v Aziji so po njegovih trditvah: gospodarska blokada LR Kitajske, vojaška blokada kitajske obale, proste roke letalstvu v akcijah proti Kitajski ter prenehanje omejitev in podpora kopnim silam Cankajška.
V	Parizu se še vedno nadaljuje konferenca štirih namestnikov. ki se i» sedmih tednih razprav še niso mogli zediniti.
Zahodni trije še vedno odklanjajo vključitev točke o atlantskem paktu kot enem od vzrokov mednarodne napetosti, kakor je utemeljeno zahteval sovjetski delegat Gromiko. Navidezno koncesijo so dali zahodni delegati s tem. da so vpisali na dnevni red posebno točko: «tržaško vprašanje». Seveda je to še daleč od sovjetske zahteve, naj se vpiše na dnevni red to vprašanje v zvezi s kršitvijo mirovne pogodbe z Italijo s strani Anglije in ZDA, ki so spremenile Trst v svojo pomorsko vojaško bazo.
V sredo so predstavniki Francije. Zahodne Nemčije. Italije, Belgije, Holandske in Luksemburga podpisali pogodbo o usta-
novitvi jeklenega in premogovnega trusta. Glavni namen tega trusta je vzajemno pospeševati proizvodnjo jekla in premoga, kar je velike važnosti za oborožitveno industrijo šestih zahodnih držav. V pogodbi so določeni vsi organi trusta in bosta imeli Francija in Nemčija v njem odločilno besedo tako., da brez njunega privoljenja ne bo mogel biti sprejet noben sklep. Z ozirom na dejstvo. da sta tako francoska kot tudi zahodno nemška vlada pod poiaolnim vplivom Združenih držav, je jasno, da bodo tudi pri tem veletrustu imeli odločilno besedo ameriški monopolisti in Trumanova vojno hujskaška vlada.
kulturnih delavcev tov. Gerlanca in tov. Gombača jima je tov. Košuta v imenu Glavnega odbora SHPZ rn P.D. podaril album s slikami o prosvetnem delu. Tovariša sta se iskreno zahvalila za lepo darilo ter obljubila da bosta tudi v bodoče nudila na kulturnem polju vso svojo pomoč. Nato je bilo imenovano delovno predsedstvo.
Tov. Gombač je v otvoritvenem nagovoru pozdravil predstavnike raznih organizacij in delegate PD, ki so s polno številno udeležbo dokazali, da jim je pri srcu kulturni razvoj slovenskega ljudstva, in s tem obenem zaobljubili še nadaljnje požrtvovalno delovanje na kulturnem polju med Slovenci.
Prvi od predstavnikov je prinesel pozdrave v imenu Komunistične partije STO tov. Angel Blazina, ki je podčrtal široko delovanje ljudske prosvete ter prikazal SHPZ kot edino resnično kulturno organizacijo, v katero je vsakemu poštenemu kulturnemu delavcu vstop omogočen. Obcnr.n je zagotovil vsestransko pomoč KP v borbi za dosego nacionalnih in socialnih pravic, v borbi za mir in bratstvo. Na to je x>ovzela besedo tov. Rožet Ana Marija, ki je pozdravila občni zbor v imenu demokratičnih goriških Slovencev. Iz njenega kratkega govora smo videli trdo borbo, ki jo vodijo goriiški demokratič-
Tov Ferlan je pozdravil ob- j lesti in sicer Združenih čni zbor v imenu italijanskih Amerike, Sovjetske zveze. Ljud-\se^an}ega resnega položaja. Spt-
krožknv ter ppudaril visoko ' ske republike Kitajske, Velike _____________________________________
stopnjo slovenske kulture, ki, Britanije in Francije. Na tem se-
nam jo prikazuje prav razstava slovenske knjige. Slovensko italijansko bratstvo mora priti do izraza tudi v kulturnem sodelovanju. Demokratični Italijani bodo vedno pomagali Slovencem v borbi za dosego njihovih nacionalnih pravic. Ob zaključku svojega govora je
(Nadaljevanje na 5. strani)
Stanku naj bi zastopniki vseh petih velesil podpisali pakt miru. s katerim naj bi obenem obsodili vojno kot sredstvo za reševanje kakršnega koli spora. To bi bil prvi korak k sklenitvi neke vrste «kolektivne pogodbe» med vsemi vladami na svetu ter k trajni odpravi in prepovedi vojne.
Svetovni odbor miru ter odbori miru posameznih držav in detel
NOV ODLOČILEN KORAK H KOMUNIZMU
Petletni plan ZSSR
devet mesecev pred rokom
MOSKVA — Petletni gospodarski načrt Sovjetske zveze, ki bi moral biti končan šele koncem letošnjega leta, je bil v celoti izpolnjen že devet mesecev pred določenim rokom. Mnoge gospodarske panoge in podjetja pa so dovršila svojo nalogo še mnogo prej. Po prvi vojni petletki, ki je velik korak sovjetskih narodov do komunizma, bi morala narasti sovjetska industrijska proizvodnja za 48 odstotkov v primerih z zadnjim predvojnim letom 1940; sovjetski ljudje pa so ta cilj daleko prekosili s tem. da je današnja industrijska proiz-vodnja za celih 73 odstotkov višja kakor predvojna.
Tudi posamezne panoge ter industrije so daleko presegie načrt proizvodnje, ki je povsod neprimerno višja od leta 1940. Tako se je povečala xsroiz-vodnja traktorjev 3,8 krat v primeri s predvojno, kombajnov (žetveno-mlatilni stroji) 3,fi krat, sejalnih strojev 5,5
krat. uporabnega orodja 2-3 krat. Proizvodnja električne energije je za celih 80 odstotkov višja od predvojne, premoga 57 odstotkov, jekla 49 odstotkov, kovinskih plošč 59 odstotkov itd. Posebno velik napredek kažejo industrijski centri v Uralu in Sibiriji.
Berlinski poziv partizanov miru
Na podlagi sklepov kongresa miru v Varšavi je Svetovni svet partizanov miru na svojem zasedanju v Berlinu naslovil na vse narode, vlade, ustanove, organizacije ter na ljudi vseh dežel apel, ki ga prinašamo spodaj.
«Da bi zadostili željam milijonov ljudi vsega sveta ne glede na njihova mnenja o vzrokih, ki povzročajo nevarnost svetovne vojne.
da bi bil zagotovljen mir in ohranjena mednarodna varnost,
zahtevamo sklenitev pakta miru med petimi velesilami, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo, Ljudsko republiko Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo.
Mi bomo smatrali, da ima vlada katere koli velesile, ki bi odklonila srečanje v ta namen, napadalne načrte.
Obračamo se na vse miroljubne narode, da podprejo zahtevo po paktu miru, h kateremu morejo pristopiti vse države. Mi podpisujemo ta poziv in vabimo vse može in vse žene, ki so dobre volje, vse organizacije, ki teže za utrditvijo miru, da ga podpišejo».
VOJNA HISTERIJA DOVEDLA DRŽAVO V GOSPODARSKI PROPAD
Za ceno slepega hlapce vanj a le dobil Tito novo «pomoč» od ZDA
Beograjska vlada se je obvezala plačevati ameriške vohune, poslane v Jugoslavijo Nameščenec jugoslovanskega poslaništva v Pragi razkrinkal titovske laži
V sredo je bit dokončno sklenjen sporazum med vlado ZDA in beograjskimi izdajalci glede nove «pomoči», ki jo bo Amerika nudila Jugoslaviji. Po tem dogovoru je Titovi vladi s strani Združenih držav dovoljen nov kredit v skupnem znesku 29 milijonov dolarjev za nabavo surovin in raznega drugega blaga. Po tem dogovoru bo, kakor v prejšnjih, Jugoslavija obvezana, da napravi za to «velikodušno pomoč» čim večjo propagando med jugoslovanskim prebivalstvom. Prav tako mora Jugoslavija dopustiti, da bodo zastopniki Trumanove vlade neovirano «opazovali» tazdeljevanje te pomoči, za kar bo morala Jugoslavija plačati ZDA poleg rednega plačila in obresti še 5 odstotkov od celotnega kredita za stroške opazovalcev. Na ta način bo tla
Scelba dal ubiti Giuliana
RIM — Zunanji minister Sforza je poslal vladam zahodnih tre velesil spomenico, v kateri zahteva ukinitev onih določb mirovne pogodbe, ki Italiji prejiovedujejo oborožitev nad določeno mero. Ta korak, ki ga je italijanski vladi narekovala vlada ZDA, ima namen, omogočiti Italiji x>ospešeno oborožitev in zvišanje oboroženih sil, da bi mogla izpolniti obveze atlantskega pakta.
Prejšnji teden se je v Italiji začel proces proti članom Giu-lianove tolpe radi pokol j a kmetov in delavcev 1. maja 1947. v Portelli delle Ginestre. Eden glavnih kolovodij te roparske tolpe Pisciotta je v preiskavi izjavil, da je on ubil svojega glavarja Giuliana na ukaz de-mokristjanskega notranjega mi nistra Scelbe.
stroške jugoslovanskega ljudstva Amerika poslala novo skupino svojih špijonov, ki bodo lahko nadzorovali vso jugoslovansko prozvodnjo.
Novi ukrepi jugoslovanske vlade za čim hitrejši povratek o kapitalizem so odprli pot tujemu kapitalu, da zasužnji jugoslovansko gospodarstvo, kakor je bilo to pred vojno. Inozemski kapitalisti so v ta namen osnovali posebne družbe, ki se krijejo pod nedolžnimi imeni Jugoslovanskih družb in posameznikov, da ne bi ljudstvo še bolj razburili. Kajti med vsemi Jugoslovani je splošno prepričanje, da je njihovega slabega stanja predvsem kriva Titova hlapčevska politika do Američanov, ki na videz dajejo pomoč, v resnici pa tirajo Jugoslavijo v gospodarski propad.
Od leta 1945 do 1950 so cene življenjskim potrebščinam zrasle povprečno za nad 750 odstotkov. Posameznim predmetom pa so narasle še mnogo več; tako moki za 1000 do 1200 odstotkov, svinjski masti za 1200 do 1500, milu za 900, mleku za 600, fižolu za 700 odstotkov. Samo v drugi polovici 1950. so po priznanju samih tito-Jašistov narasle cene mleku, jajcem in zelenjavi na Hrvaškem za nad 100 odstotkov. Na beograjskem trgu je januarja stal kg masti 600 dinarjev, surovega masla 900 dinarjev in mesa 500 dinarjev. Mleko stane v Zagrebu 50 dinarjev liter. Ce upoštevamo plače delavcev, ki znašajo okrog 3500 dinarjev je jasno, da ne morejo vzdrževati svoje družine.
V zadnjem času so titovski provokatorji skušali uprizoriti velik škandal zaradi «izginotja» nameščenca jugoslovanskega poslaništva v Pragi Antona Novaka. Na dolgo in široko so pisali, da je bil imenovani aretiran ter mučen. Toda kaj hitro je bila ta laž razkrinkana, ko je sam Novak v sredo na posebni tiskovni konferenci postavil na laž titovske lažnivce. Povedal je, da noče imeti nič več skupnega z njimi ter da
je podal ostavko na svoje mesto: Obenem je razkril, da ima odpravnik poslov veleposlaništva stalne stike z ameriškim poslanikom v Pragi, kateri mu je za vsako njegovo novico bogato plačal u dolarjih.
Umrl je E. Bevin
LONDON ” V soboto je umrl bivši angleški zunanji minister Ernest Bevin. član laburistične stranke, ki je mnogo pripomogel k sklenitvi atlantskega pakta ter k ameriškim napadalnim načrtom.
Stavka tekstilcev v Barceloni
MADRID — V Barceloni je v torek pričela stavka vseh tekstilnih delavcev, ki zahtevajo povišanje plač. Francova i)o-licija izvaja nad stavkajočimi pravcati teror. Mnogo delavcev je bilo aretiranih.
V coni 8 ne bo letos skupne proslave 1. maja
Letos ng bodo imeli titofaši-jsti osrednje prvomajske proslave v Kopru, temveč nameravajo uprizoriti vrsto manjših prireditev po vseh večjih krajih cone B. V Kopru nameravajo prirediti proslavo 2. maja in sicer po vzorcu angleških laburistov. Pa še skušajo pisariti o revolucionarnih tradicijah proletariata!
Titovski svetovalec Dekleva je ob neki priliki izjavil v tržaškem občinskem svetu, da v coni B podirajo ječe. V resnici so podrli staro ječo v Kopru in to že 1947. leta, toda mesto nje so sedaj ustanovili vrsto manjših zaporov, ki jih imenujejo «Kazensko poboljševalni zavodi». Taki «kazensko - poboljševalni zavodi» so v bivšem koprskem, sovudrijskem in strunjanskem samostanu. V teh «jaobo-Ijševalnicab» so zaprti le kaznjenci, ki niso obsojeni nad 5 let ječe. Otale pošiljajo v Jugoslavijo.
Vzporedno s povišanjem cen življenskim potrebščinam bodo povišali še ta mesec cene v menzah in sicer od 45 na 75 din za obrok. Tako bodo morali delavci plačati od 2000 do 2500 din samo za hrano, medtem, ko zaslužijo komaj 3000 ali kvečje-3500 din na mesec.
75 mornarjev
v potopljeni podmornici
LONDON — Angleška podmornica «Affray» se je potopila v Rokavskem prelivu v torek pri pomorskih vajah. Malo je upanja, da bi mogli pravočasno rešiti podmornico, na kateri je 75 mornarjev.
Obsedno stanje v južni Perziji
TEHERAN — Iranska vlada je proglasila obsedno stanje in vojaški zakon v sedmih južnih pokrajinah. Stavka 20.000 delavcev se še nadaljuje kljub terorju policije, ki je v zadnjem tednu ubila dva stavkajoča in mnoge ranila.
VELIKA PROSLAVA BORCEV NOB V PD «TOMAŽIČU»
SPOMINSKE KOLAJNE NAJ BODO skromno priznanje najvrednejšim
razum med ZDA, ZSSR, LR Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo glede odstranitve vojne nevarnosti lahko postane jamstvo varnosti za ves svet. S pomočjo tega sporazuma bi bilo tudi lažje rešiti korejsko vprašanje kakor tudi vsa ostala vprašanja, ki ogrožajo mir v svetu.
sredne bližine Tita, morajo oja-
čiti svoje akcije. Storiti morajo vse za to, da najdejo nove ljudi, ki bodo prežeti z željo po miru šli od hiše do hiše ter popularizirali berlinski poziv. Odločen glas za ta poziv iz tržaške vojaške baze mnogo zaleže tako za mir v svetu kakor tudi za našo var-Zn nas, ki živimo na STO, ki nost. za spoštovanje pogodb, ki jr spremenjeno v vojaško opori-1 naj bi nam zagotovile neviraliza-šče in mostišče namenjeno, da cijo in demilitarizacijo, postane prva bojna črta v pri-
meru nove vojne, bi bil pakt med petimi velesilami prvi korak na poti k varnosti in k proglasitvi ! 7 rsta za «odprto mesto».
Tudi mi torej, Slovenci in Itali- j Jani, ki nas veže ista usoda na ; STO, moramo pridružiti svoj glas
Zahtevajmo torej, da se pet velikih sestane ter podpiše~PAiiT MIRU’ Samo na ta način bo vojna nevarnost odvrnjena in samo na ta način bo rešeno Suobodno
tržaško ozemlje.
ANGEL FKANZA
BREZNO ZLOČINOV
Reci človeku, ki je ubijal in kildilnem gibanju v Trstu in osta-ima od krvi svojih žrtev do ko-Uem Primorskem. Številne prova-molca okrvavljene roke; s stolom le. zaradi katerih so bili prijeti te udari po glavi in zakriči: «JVi-jm nato ubiti številni voditelji in sem morilec». Posebno jasno do- ; aktivisti pri
V sredo, 25. t. m. ob 9. uri bo v P.D. «Tomažič» manifestacija v počastitev borcev in aktivistov NOB z razdelitvijo spominskih kolajn. Popoldne ob 15. pa bo v Sv. Barbari velika ljudska veselica.
Podroben spored vseh proslav priobčujemo na zadnji strani.
S podelitvijo spominske kolajne partizanom in terenskim aktivistom se želi dati malo priznanje onim, ki so vse tvegali, a so Po vojni bili pozabljeni in izdani. Ta mali metalni obesek ni prav-skromnem., rdečem traku ni pravzaprav nič, vendar pa smo prepričani, da bo vsem drag spomin.
S partizani in aktivisti, kakor tudi s svojci naših junaških padlih, so titovci ravnali na nevreden način, kot pravi špekulanti s tujimi borbami in žrtvami. Koliko je partizanov, ki so dobili denarno izplačilo ali pa vsaj od-
pustnico? Govorili so jim: — Ne obračajte se na ZVU, še manj pa na Postbellico, vse bomo uredili mi.
V resnic niso ničesar storili. V nekaterih primerih je prevladal zdrav razum in pripadniki brigad, ki so sestavljale garibaldinsko divizijo «Natisone» so dosegli priznanje in pripadajoče jim zneske. Toda vsi ostali, ki so se borili v slovenskih in hrvatskih brigadah si morajo šele sedaj s pomočjo in po zaslugi sedanjih voditeljev naše Zveze prizadevati, da bi dosegli priznanje. Titovci pa, ki so v prvem trenutku špekulirali, da se obračamo na . . . Italijo, se sedaj trudijo, da bi preko vojaškega urada za likvidacijo v Gorici doseglo, kar so nam doslej oponašali.
Toda, kaj se je zgodilo z aktivisti? Te so popolnoma zatajili; pripadniki fantomskih brigad CLN sc izpopolnili zo.devne brigade tu-
di z onimi, ki niso ničesar storili razen, da so dovolili, da se vpiše njihove ime in si s tem nagrabili obilico denarja. Med tem pa so bili naši poveljniki in komisarji bataljonov «Delavske enotnosti», gapisti. pripadniki VD V in Rdečega križa, obveščevalci in kurirke postavljeni ob stran kot ljudje, ki ničemur več ne služijo.
Sedaj je prepozno, da bi to napako popravili v smislu, da bi za njih dosegli priznanje izplačilo, ki bi jim pripadalo, toda dan jim bo ta mali znak in nosili ga bodo na prsih ponosno kot dokaz, da so tudi oni bili tam, kjer je bilo treba, ko je šlo za osvoboditev naše zemlje.
To jè pomen manifestacij, ki bodo v sredo 25. aprila v Trstu in Sv. Barbari, v nedeljo, 29. aprila v Boljuncu in 1. maja v teku manifestacij za praznik dela v Nabrežini in Sv. Križu.
kazujejo resničnost teh Carkarje-vih besed titofašistični zločinci, ki ob vsaki priliki, ko odkrijemo pred našo javnostjo kakšnega izmed tisočev skritih zločinov, zatulijo kot ranjen volk ter skušajo s ploho psovk zabrisati porazni vtis, ki ga je na poštene ljudi napravilo naše razkritje. Pri vsem tem kajpak ne najdejo niti ene besede v dokaz svoje nedolžnosti, ker ga pač ni. Do danes še niso mogli izpodbiti niti ene naše trditve o vseh njihovih zločinih, katerih smo jih javno obtožili.
Noben poštenjak ne bi mogel
spričo tako težkih obtožb ostati indiferenten, temveč bi skušal oprati svojo čast in dobro ime pred javnostjo z nasprotnimi dokazi ali vsaj zahteval preklic. Ce titofašisti tega do danes niso napravili, pomeni ne le, da niso poštenjaki, temveč predvsem, da jih je strah javno razpravljati o takšnih obtožbah, ker bi bili končno tudi pred svojimi pristaši dokončno razgaljeni kot najpodlej-ši zločinci, ki so v službi anglo-ameriškega imperializma in s pomočjo Gestapa pobili na deset tisoče najboljših borcev — med njimi tudi one, ki jih danes proslavljajo kot narodne heroje.
Dovolj je pogledati v njihove vrste, da vidimo nebroj najod-vratnejših figur, ki v pošteni človeški družbi nimajo mesta. To ne velja morda samo za Jugoslavijo, temveč v polni meri za titofašiste na Tržaškem ozemlju.
Predvsem mrgoli v njihovih vrstah bivših fašističnih funkcionarjev, kot je tenente della Milizia forestale, ki ima svoj sedež v ulici Ruggero Manna in vodi važno titovsko podjetje, raznih škeadri-stov in črnosrajčnikov, ki so ne-pa so titovski občinski svetovalci, koč terorizirali naše ljudi, danes špijonov Ovre, ki so ovajali komuniste v zaporu, danes pa vodijo njihove «razredne sindikate» in druge organizacije. Toda to so še najbolj ' «nedolžni» med grešniki.
Med njimi so še danes na zelo važnih mestih in službah propali-ce, ki so imeli za časa osvobodilne borbe najtesnejše stike s ta-kozvano «Jožico», ki ni bila nič drugega kot nemška Gestapo, kateri so dajali podatke o osvobo-
nds, so uspeh njihovih ovadb nemški policiji. O ameriških in angleških agentih med vojno sploh ne govorimo, ker te propalice danes smatrajo celo kot pohvalo in priznanje njihove «revolucionarne» doslednosti.
V vodstvu njihove takozrane «partije», o kateri ni že dlje časa več čuti (verjetno, da jim je že v oviro), sedi že od leta 1945. dalje človek, ki je o taborišču Bu-chenwald zakrivil smrt številnih slovenskih borcev, med njimi komunista Mezgeca iz Skednja, ki ga med vsemi ostalimi proslavljajo kot «svojega». Kliub temu, da je bil Babič in njegov štab že leta 1945. obveščen o njegov 'h zločinih, so imenovali to propa-lico v mestni komite takratne partije, kasneje pa celo v centralni komite. Isto tako uživa danes vse zaupanje titofašističnega vodstva drug podoben izdajalec, ki je kot član mestnega komiteja v Zagrebu ob aretaciji izdal imena vseh komunističnih voditeljev in aktivistov v njegovem območju, ki so bili na podlagi njegovega izdajstva v resnici prijeti ter na zverinski način od usfašeu ubiti. Me njimi so bili vsi člani zagrebškega mestnega .komiteja ki po tej provali dolgo ni mogel obnoviti svojega delovanja. To je napravil ta gnusni izdajalec, da si reši svoje bedno in ničvredno življenje. Danes pa je med ttto-fašisti «spoštovan» in «ugleden» funkcionar in uradnik in celo njihov občinski svetovalec neke slovenske občine v coni A, čeprav Babič in njegovi prav dobro poznajo vso njegovo zgodbo.
Na stotine pa je drugih manjših grešnikov, ki so bili pod sumom izdajstva in denunciacije fašističnim oblastem leta 1945. aretirani, a na posredovanje sedanjih tito-jašističnih voditeljev izpuščeni; dalje onih, ki so na ta ali oni način sodelovali z okupatorjem, kot nemški župani in drugi funkcionarji, kot dobavitelji nemški vojski, katerim so partizani zaplenili blago in kamione. Ne omenjamo sploh oportunistov, ki danes tvorijo 90 odstotkov njihovih organizacij in ki so se med NOB skrivali doma ali v Italiji iz bojazni pred borbo ter neposredno ali posredno pomagali sovražniku. In ti ljudje naj danes proslavljajo junake NOB ter 10. obletnico Osvobodilne fronte?
Fašistična klika uvaja v Jugoslavijiprotiljudsko nacionalno politiko
Nacionalne manjšine
ječijo pod titofašističnim jarmom
(Nadaljevanje in konec iz prejšnje številke)
Tito je vključil v skupščino vrsto.. buržoaznih tunkcionar-jev, bivše člane ali voditelje reakcionarnih strank, kot so: Ivan Ribar, I rane Frol, Josip Rus, Marko Vojačič, Vaša Cu-bridovič, Josip Vidmar, Ivan Regent, Dobroslav Tomaševič, bivši voditelj krščanskih socialistov Marjan Brecelj, itd.
Fašistična Titova klika dosledno uvaja protiljudsko nacionalno politiko: ropa ljudi nacionalnih manjšin, krati njih narodnostne pravice, razpihuje sanje imperialističnih velesrbskih krogov o razširitvi jugoslovanskega teritorija potom osvajanja tujih ozemlj, ustvarja nezaupanje in sovraštvo do ostalih narodnosti, ost-varja enotno fronto z ameriškim imperializmom o vseh vprašanjih v OZN ter podpira vse napadalne akcije ameriških imperialistov.
Titova nacionalna politika se v ničemer ne razlikuje od nacionalne politike kakršne koli druge fašistične stranke. To je fašistična politika, politika, ki ne koristi interesom jugoslovanskih narodov, marveč interesom ameriškega imperializma.
Navedli bomo le nekaj dejstev, ki pričajo o nacionalnem zatiranju jugoslovanskih narodov s strani Titove klike. Kul-tumo-jjoiitično življenje Romunov iz Vojvodine vodijo legionarji, fašisti in kolaboracionisti kot so Aurela Trifu — poslanec skupščine, Jona Tapa-luoga, član okrožnega komiteja v Vršcu, Mihaj Avramescu, bivši nemški kolaboracionist, Aleksander Maigana, legionar, Gligor Popa, legionar.
Fašistični Titov režim je dal zapreti več šol nacionalnih manjšin. V timočkem okraju, v mestih s pretežno večino romunskega prebivalstva ne obstaja niti ena romunska šola. V dveh šolah Vojvodinještia, moški in ženski, je samo ena romunska učiteljica. V romunskih šolah ni učnih knjig v romunskem jeziku. Učitelji so prisiljeni, da prevajajo učencem naloge iz srbskih knjig. V šoli v vasi Koštej titovski učitelj Jonel Konrad ne dovoljuje otrokom, da si se medsebojno pogovarjali v romunskem jeziku.
Delovni kmetje, posebno tisti nacionalnih manjšin, Madžari Slovaki, Romuni, Rusini in o-stali so izpostavljeni ropanju s strani Udbe. Titovski krvniki so na zverinski način pretepli delovne kmete iz vasi Koštej zato, ker so odbili, da v letu suše 1950, oddajo po 1.200 kg
pšenice na vsak hektar.
Rankovičeva policija je v Vojvodini izdala ukaz, da se s pomočjo odkupnih komisij odvzamejo kmetom nacionalnih manjšin, Madžarom, Cehom, Slovakom, Romunom, Rusinom itd. vsi poljski pridelki.
V drugi odredbi se nacionalnim manjšinam prepoveduje vsako kretanje po Vojvodini brez posebnega dovoljenja. Kršilci te odredbe zapadejo aretaciji. Zaradi teh dovoljenj so se vršile množične aretacije prebivalstva. Dnevno se v Vojvodini vršijo množične aretacije.
Rankovičeva policija prisi-Ijuie pripadnike nacionalnih manjšin, da se javijo enkrat mesečno za registracijo pri mestni državni oblasti. Na vasi pa se morajo prijaviti vsak dan ob 6 uri zjutraj.
Socialno - kulturne organizacije nacionalnih manjšin so ravno tako preganjane , «ker niso izraz politike Titove tolpe».
Strašen teror je bil izvršen nad prebivalstvom Črne Gore. Ob tej priliki je bilo aretiranih ali ubitih na stotine ljudi.
Sistematično se uničuje albansko prebivalstvo. To je privedlo do tega, da se je albanska mladina Kosova in Metohije z orožjem v roki uprla proti Rankovičevim janičarjem, da ohrani življenje in imetje delovnih kmetov. Ob tej priliki so bili aretirani Nedžid Agoli, predsednik makedonske vlade, Murteza Kacede, poslanec, voditelj albanske mladine iz Kos-meta Jusuf Zerk in mnogi drugi. Pred kratkim so Rankoviče-vi krvniki ubili bivšega predsednika ljudskega sodišča Rifa-ta Beliša.
Titovci skupno z grškimi mo-narhofašisti pripravljajo zavojevalno vojno proti Albaniji. Vedno aktivnejše postajajo njih vojne priprave proti državam
ljudskih demokracij, ki mejijo z Jugoslavijo.
Z varanjem srbskega, hrvat-skega in slovenskega naroda in ščuvanjem proti ostalim narodom vodijo titovci klevetni-ško kampanjo proti ijudsko-de. mokratičnim republikam. Tako n. pr. trdijo, da Madžarska misli odtrgati od Jugoslavije Bačko, da ljudska republika Romunija, misli zavzeti srbski Banat, ljudska republika Bolgarska Makedonijo in Albanija Metohijo.
Zadnje čase se v imperialističnih krogih veliko šušlja o nevarnosti ki preti Jugoslaviji s strani držav ljudske demokracije. Za večjo «varnost» so ZDA poslale v Jugoslavijo znanega vojnega hujskača, Ache-sonovega namestnika, Perkinsa.
Vedno jasneje postaja, da skušajo ameriški imperialistični napadalci po svojem sramotnem porazu v Aziji izrabiti titovske usluge za nove provokacije v jugovzhodni Evropi. * * *
Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov proti ameriškemu imperializmu in njegovim agentom v Jugoslaviji vedno bolj narašča. Osvobodilna borba Jugoslavije ima za cilj uničiti titofašistično kliko, ustvariti povezavo delavskega razreda in delovnih kmetov v borbi proti uvajanju kapitalizma v Jugoslaviji, proti nacionalnemu zatiranju, za resničen in enakopraven razvoj narodov in nacionalnih manjšin v Jugoslaviji, za vzpostavitev prijateljstva med narodi.
Fašistična Titova tolpa bo odgovarjala za svoja izdajstva, za vse protizakonitosti, ki so bile izvršene proti delavskemu razredu in delovnemu ljudstvu Jugoslavije.
KONEC.
(Skrajšan članek iz lista «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo»).
VSI IN VSE ZA USPEH
■■s • *
največjega delavskega praznika!
Kot vse delavske množice v svetu, tako bomo tudi pri nas v Trstu skupno ISlovenci m Italijani praznovali letošnji Prvi maj v duhu borbe za mir, delo in svobodo. Tudi letos kot vsako leto naj bo Prvi maj pregled naših sil, tudi ob letošnjem Prvem maju stopajmo z vsemi delavskimi množicami v svetu, na čelu z največjo braniteljico delovnega človeka -Sovjetsko zvezo, novim zmagam naproti !
:n a j
ŽIVI PRVI MAJ - DAN MIRU IN DELA!
INTERESI ZDA IN ANGLIJE NA SREDNJEM VZHODI)
Angleški monopol izgubljl
kontrolo nadjiroizvodnj o petrolej <
Gospodarsko-socialna struktura dežel Srednjega vzhoda - 1938. leta so proizvajali 15 700.000 ton petroleja - Takrat je prevladala angleška
kontrola - Postopen padec angleške kontrole v zadnjih desetih letih
Ce natančno preučimo poja-čeno delovanje angleških in a-meriških diplomatov za milita-rizacijo Srednjega Vzhoda, bomo videli, da je ameriška vlada zvesto poslušala petrolejske lastnike ter da skuša .ustvariti v vsem vzhodnem predelu Sredozemlja pravo mrežo vojaških oporišč ki se razprostirajo na Zapadu do Maroka, preko Balkana pa do Trsta. V naišem mestu pa se dejansko začenja druga «vojaška» pokrajina in sicer atlantska.
Toda videli bomo tudi da so bodisi petrolejski lastniki ka-
kor tudi njihovi zastopniki pri ameriški in angleški vladi delali račun brez krčmarja. To pa predvsem, ker hočejo biti narodi Srednjega Vzhoda sami gospodarji na svoji zemlji in nočejo v vojno proti Sovjetski zvezi, ki jih je dejansko vedno branila pred roparskim pohlepom in zatiranjem imperiali stov. Obstaja pa še drugi razlog. Med samimi petrolejskimi družbami obstaja namreč pravi zakon pragozda, tekma v plenitvah in ropanju, neizprosna in. zverinska konkurenca, to je pravcata borba, ki se vodi z vsakim sredstvom za povečanje
Pač
ŠTUDIJSKI MATEIIIAU ZA CEUICE V ZVEZI Z VOLITVAMI
Kakšne so naloge komunistov v prihodnji vplivni kampanji
Upravne volitve v Trstu ne predstavljajo samo dogodek u-pravnega značaja marveč so važen politični dogodek, ki ga je treba povezati v resni mednarodni in krajevni položaj. Letošnje volitve se bodo vršile v času pojačane vojne nevarnosti ter v lazi pospeševanja imperialistične napadalne politike, naperjene proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Provokacije v Aziji in na Srednjem Vzhodu, pospešena oborožitev Nemčije, Japonske, vključitev Španije v Atlantski pakt, pospeševanje vojnohujskaške politike rimske in beograjske vlade, spletke in konkretne priprave za dejansko izvedbo Sredozemskega pakta, strateški napadalni načrti v
nega in političnega vidika. To stanje prizadene vse prebivalstvo in še celo v večji meri kot v drugih deželah Marshallovega plana. Kakšne pa so perspektive za bodočnost? Postopno poslabšanje sedanjega stanja ter istočasna zaostritev borbe delavcev in ljudskih množic. V teh borbah pa čakajo prav komuniste in demokrate važne naloge usmerjanja, pojasnjevanja za izvedbo široke enotnosti, ki naj zaščiti pravice vsega prebivalstva za mir in delo.
V drugih strankah, kjer so se vodstva izkazala kot sleparska in hlapčevsko podrejena vojni politiki imperializma, pa je opaziti na bazi dejansko zmešnjavo, razočaranje in neza-
evrop^th conah Vzhodnih Alp | dovoljstvo. Vsa protikomuni-vkijučujejo Trst v središče teh stična gesla, s katerimi so sku-ukrepov in sicer v svojstvu i jgj; zamajiti svoje vrzeli, ne pomorskega oporišča napadal-	vej rodovitnih tal. Fre-
nili sil. Iz izrecnih izjav, govo-j gra(jai jjj so j0 poStavili proti rov političnih in vojaških o- riaši partiji, se polagoma vdaja.
sebnosti, kakor tudi iz izjav mednarodnega in krajevnega tiska je jasno razvidno, da predstavlja danes Trst eno izmed glavnih kočljivih točk voj-nohujsktiške, protisovjetske in protikomunistične politike.
Tega se dejansko zavedajo tudi že širši sloji prebivalstva, ki vidijo v tem glavni in odio-čilni vzrok postopnega poslabšanja življenjskih pogojev, bodisi iz gospodarskega, sociai-
V takem položaju lahko dosežemo mnogo uspehov v korist široke objasnitve položajev. Izslediti je treba znake razkroja, obrniti se do negotovih množic, približati se kjer koli nahajajo ter Izvajati v njihovih vrstah objasnjevalno akcijo in to s solidnimi argumenti, potrpljenjem in razumevanjem. Izrabiti je treba vsako priliko za navezanje stikov s posamezniki, za polemike, di-
skusije, s prikazovanjem dejstev na podlagi točnih podatkov in številk ter citatov. Tega materiala nam pač ne primanjkuje in s tem bomo dejansko dokazali, na kom leži krivda za to stanje.
Upravne volitve predstavljajo v bistvu politično borbo, v kateri je osrednji problem pač borba za mir. Brez dvoma je v Trstu največja zaskrbljenost,
vitelje. Istočasno pa moramo nakazati pot, po kateri je treba hoditi, da se vojna prepreči. Pokazati moramo, kdo se dejansko bori proti vojni Slehernemu bralcu časopisja in slehernemu meščanu moramo razložiti naše stališče glede STO. Pokazati moramo vsem kot edino možno rešitev izvedbo mirovne pogodbe ter istočasno kot takojšnjo mož-
treba pomagati, da bo lahko spoznala neposredne krivce njihovega tragičnega položaja, kakor tudi tragično stanje cone B, ki se je ustvarilo po krivdi Tita in De Gasperija.
Organizirati je treba kontra-diktorije, javne konference, v Katerih bo dana možnost vsakemu, da lahko svobodno izrazi svoje misli, da razloži konkretne in splošne politične in upravne probleme, ki ga najbolj zanimajo. Rezultat teh debat in izmenjav mišljenja bo pač le olajšal volivno kampanjo, istočasno pa bo to činitelj za utrditev Partije, bodisi iz vidika njene razširitve, kakor tudi iz vidika izboljšanja njenih borb. Komunistom, ki so aktivni v množičnih organizacijah pripada zelo važen del te bitke, še posebno pa tovarišem, ki so aktivni na sindikalnem področju.
Za izpolnitev teh važnih
lastnega bogastva ter unii nasprotnika. Ta medseb1 borba petrolejskih izkorij valcev je dejansko v resnici p veznik prizadetih narodov,] jy.(j živijo kljub svoji visoki M on;, ri in že izoblikovanemu n^ nainemu čutu, v pogojih M tjo veškega kolonialnega suij nas siva in kot taki hočejo na 'J in \ način postati končno svoWjtetji Gospodarsko-socialna stj kri tura dežei Srednjega Vzit ^ se bistveno razlikuje M tiSc od evropske kakor tudi ofl r,er pično kolonialne struktur6! poj pr. Afrike in drugih ku Azije.
Prvi in izredno važen ' telj te obsežne pokrajin« njena jezikovna skupnost, sopis, ki izhaja v kateri koli med dežei Srednjega Vzi lahko vsi čitajo in razuH1 Se več, te časopise lahko čl j in razumejo od Indonezije!
] atlantske obale Maroka, n ! Va arabskega klasičnega V ] je namreč povsem enaka i Maroka preko severne Af1 in do vseh dežel Srednjega hoda. Ta jezikovna skupno*1 tem bolj občutljiva zaradi «1 nosti skupnih argumente) l>f<; katerih prevladuje borba stce narodno neodvisnost. I V kolikor se tiče Srednij W Vzhoda kot takega, ki nas “O jansko zanima, ima sledni! svoji gospodarski strukturi« 111 cej podobnosti. Edino bogan
Arabije, Iraka, Yemena to H
zije je pač petrolej, dočiffl j Un stoja edino bogastvo ali M v sti Sirije, Transjordanije, M »Of nona in Palestine le v teni'J (t0 se slednje nahajajo ob vl>j !at>( teh petrolejskih vrelcev so ( so znani «pipelines» (nafri
di) napeljani preko njihovj^
ozemlja.
Končno, in to bomo vi1 pozneje, so vse te dežel® sebne strateške in vojaške . -nosti, ki jim je treba r« * še drugo posebno važnost ti* ,u
Kn
V
dveh dežel Srednjega VziK*
«up
ki ne posedujeta petrolej»
iteti
dve sta Egipt, kjer teče SU*
prekop in Turčija s svojo na Črnem morju prav nasP*! na‘(Sovjetske zveze.
•lOv v b
log je potrebno zastaviti vse! _ ...	. .	...	,
sile za utrditev Partije in mno-l re,dimo 'ed-'j na vpr33*J žičnih organizacij. Sieherni Qr-eja' Lcta J9'i8- ie z :] gan Partije ali demokratičnega i o	PrHlzvodnja petroW
gibanja mora v teku volivne i rednje8a Vzhoda 15-" mllbon
nrttr t-r-v r-i	.. i ; s •	. -n I J -
Telovadci se pripravljajo za prvomajski telovadni nastop.
s katero so povezane vse ostale, prav strah pred vojno. V teku volilnih priprav moramo dokazati resnost te nevarnosti, nakazati njene vzroke, pokro-
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
1. MAJ 1951.
Praznik delavcev vsesa sveta je pred nami. Pri nas je ta proz Bik obenem dan skupne borbe in prijateljstva Slovencev in Italijanov v duhu proletarskega in-ternacionalizma ter dan skupne borbe za mir v svetu in doma. Poleg tega pa je letos prvi maj pri nas dan borbe za zmago na bodočih upravnih občinskih in pokrajinskih volitvah.
Ta dan bo Tržič ponovno videl nepregledne vrste delavcev iz vse pokrajine, ki bodo manifestirali za delo, kruh in mir v svetu. Prav tako bodo tega dne popoldne manifestacije in proslave po vseh ostalih večjih krajih goriške pokrajine. Med drugim bodo prvomajske prireditve v Selcu prt Ronkah, v Gradiški in v Krminu.
Slovenci se bomo skupno z Italijani udeležili vseh proslav prvega maja. Skupno z njimi bomo manifestirali za delo, kruh in za mir. Tako bomo ta dan ponovno dokazati, da hočemo bratsko sožitje z demokratičnimi Italijani ter da obsojamo vsakršen nacionalizem. Dokazali bomo, da smo pripravljeni skupno z italijanskimi demokrati korakati v nove borbe za dosego skupnih ciljev, to je za dosego boljše in varnejše bodočnosti za se in za svoje potomce!
ŠE NEKAJ O PRIHODNJIH UPRAVNIH VOLITVAH
IB vollvnili okrožij v goriški pokrajini
Po vsej verjetnosti bodo u-pravne volitve v goriški pokrajini v prvi polovici prihodnjega junija. Na *teh volitvah bodo volivci poleg občinskih svetov izvolili tudi pokrajinski svet.
Na podlagi 2. člena zakona št. 122 z dne 8. marca 1951 bo imel bodoči goriški pokrajinski svet 24 članov-svetovalcev. Volivci bodo na volitvah neposredno izvolili ie 16 svetovalcev, ostalih 8 pa bo izvoljenih iz skupin, ki ne bodo na volitvah dobile neposredno dovolj glasov za dosego mesta svetovalca. To se pravi, da bo 8 svetovalcev izvoljenih oz. izbranih s pomočjo ostankov oddanih glasov iz vse pokrajine.
Za pokrajinske volitve je goriška pokrajina razdeljena na
Sovodnje bodo združene v eno iv znamenju votivne kampanje volivno okrožje, Škocjan in in da spadajo v vrsto provoka-Starancan v eno, Foljan-Redi- cij na škodo demokratičnega pulje, St. Peter od Soči, Tu- gibanja. Torej, stojpnjevanje po rjak in Doberdob eno, Kopriva, fašističnem vzorcu
Marian in Steverjan v eno ter Zagraj in Romans v eno V vsakem okrožju bo posamezna stranka, politična skupina ali blok lahko kandidirala le po enega kandidata.
Nedvomno so tudi pokrajinske, prav tako kot občinske volitve velikega pomena, zlasti v današnjem času. Volivci se bodo na teh volitvah izrekli za ali proti vladajoči stranki, t. j. krščanski demokraciji in njej udinjanim strančicam Široke množice demokratičnih volivcev se zavedajo zlasti v zadnjem času, kam vodi po-litika, ki jo vodijo omenjene
16 volivnih okrožij. Goriška ob- stranke zato se bodo izrekle na
Zastopnica goričkih Slovencev, ki se je udeležila II. občnega zbora SHPZ v Trstu se tem potom zahvaljuje tržaškim prosvetnim delavcem za sprejem, ki so ji ga priredili na omenjenem občnem zboru.
KLJUB VSEM ZAPREKAM ljudje bežijo iz Jugoslavije
GORICA — Kljub drastičnim
odredbam, ki so jih izdali tito-fašistični obmejni organi, be ležimo dan za dnem nove pobege iz nesrečne Jugoslavije. Ta teden so poleg drugih pribežali v Gorico delavec Božidar Gabrijelčič iz Plav ob Soči in zidar Simon Škorc ter njegova žena, doma nekje iz Hrvaške.
Tudi delavec Leopold Gorjup doma iz Solkana je zbežal Gorico. Italijanskim obmejnim oblastem je izjavil, da ni mogel še nadalje prenašati fašističnega terorja.
Prav tako se je rešila titofa-
Poziv federacije KPI
Proti nacionalističnim provokacijam
Zahvala goriških komunistov tovarišem iz Mantove
GORICA — Komunisti iz Mantove so v počastitev 7. kongresa KPI podarili goriški federaciji KPI 50.000 lir za okrepitev borbe za mir, svobodo in delo ter za okrepitev . borbe proti titofa-šizmu.
Goriški komunisti se tem potom iskreno zahvaljujejo mantovanskim tovarišem ter jim obljubljajo, da bodo vsestransko ojačili borbo za mir, delo in svobodo, kakor tudi borbo proti ustvarjanju in utrjevanju osi Rim-Beograd.
čina sama je razdeljena na 5 okrožij, Tržič bo imel 3 okrožja, Ronke bodo tvorile samostojno okrožje, prav tako tudi Gradež. 'Manjše občine, to je Krmin in Dolenje v Brdih bosta tvorili eno volivno okrožje, Gradiška, Fara ob Soči in
prihodnjih volitvah proti njim Zato bodo volile za ljudski blok, ki bo stopil na volitve z jasnim programom, ki bo temeljil na spoštovanju republiške ustave, nacionalne enakopravnosti, svobode in demokra. cije.
Demokristjani so prieell svojo volivno kampanjo
GORICA — Tukajšnja krščanska demokracija je pričela svojo volivno kampanjo, že ta teden, dasiravno ni bila vo-livna kampanje še uradno okli cana. 2e nekaj dni namreč kro
ži po Gorici dominikanski pater Morlion in pridiga proti komunizmu. Kot bi visoka cerkvena gospoda in stranka, ki je njej v službi najraje ponovno uvedla zgloglasno srednjeveško inkvizicijo.
Policijske preiskave kot za casa fašizma
Prav gotovo spada v vrsto volivnih priprav tudi vrsta policijskih preiskav po zasebnih stanovanjih in javnih lokalih ter delavnicah. V ixmedeljek zjutraj so se namreč privlekle pravcate policijske škvadre v Čedad, pozneje pa še v druge furlanske vasi kjer so pregledale in preiskale mnogo sta-
novanj. V Podgori pri Gorici so karabinerji preiskali stanovanje tov. Alojza Kodermaca. Tudi v Ronkah in v Pevmi so bile slične preiskave.
Kaj je policija iskala ni znano. Seveda ni našla ničesar. Vsekakor pa se da sklepati, da so bile preiskave na domovih demokratov in komunistov
GORICA — Pretekli teden | cijami i italijanskih, kakor tu potem, ko je bila naša kronika di slovenskih nacionalističnih
že urejena, je tukajšnja federacija KPI izdala poseben proglas, v katerem obsoja ;poskuse razdvojitve delavskega razreda. Evo izvleček omenjenega proglasa:
«Medtem, ko je ogrožen mir v svetu in v naši deželi, in med tem, ko sta dala pomembne izjave Tito in italijanski minister v Beogradu Martino v zvezi z obstojem političnih in vojaških obvez, ki so jih vsilili imperialisti in ki se nanašajo na Italijo in Jugoslavijo ter v_čašu, ko se življenske razmere v deželi slabšajo predvsem zaradi oboroževalne gonje, industrijski magnatje v vedno večji meri izkoriščajo delovno ljudstvo. Prav v tem času poskušajo titovski agenti v goriških predilnicah vnašati razdor med delavstvo s tem, da nastopajo proti enotnim akcijam v teh tovarnah. Vodstvo omenjenih predilnic pa radevolje izkorišča prilike ter daje možnost i italijanskim, i slovenskim nacionalistom, da podžigajo svoje nacionalistične strasti.
Federacija KPI za goriško pokrajino ponovno opozarja vse delavce in nameščence, naj ostanejo budni pred provoka-
prenapetežev. Opozarja, da je delovanje istih predvsem službi industrijskih magnatov ter da škodi na celi črti predvsem delavcem samim. Zato po-živa vse delavce in nameščence, Slovence in Italijane ter begunce, naj ostanejo združeni in naj vodijo odločno borbo za obrambo lastnih pravic in dela, miru v svetu in doma.
GORICA — Znani partizan tov. Zocchi-Ninci, ki je že dalj časa v zaporu v Bresci, je poslal partizanom goriške pokrajine pismo, v katerem potrjuje prejem pozdravne brzojavke, ki so mu jo ti svoj čas poslali, obenem pa jih poziva, naj ostanejo zvesti svojim idealom, ki so pravi in sveti ideali.
GORICA — Pokrajinski odbor partizanov miru je poslal pozdravni brzojav mladincema Josipu Visintin in Lionellu Cu-cut iz Krmina, ki sta zaprta v vojaških ječah v Padovi. Kot znano, sta bila omenjena mlada tovariša pa nedolžnem o-sumljena, da sta organizirala med svojimi sovrstniki odpor proti vpoklicem v vojaško službo.
šističnega terorja z begom iz
države neka Emilija Uršič iz Ljubljane. Omenjena bi bila skoraj postala žrtev fašistične brzostrelke tik ob meji, vendar pa se ji je posrečilo uiti nepoškodovana. Ko je dospela na italijansko ozemlje, je padla v nezavest. Italijanski stražniki so bili priča resni sceni ob žični ograji, ko je titovski rabelj sprožil proti njej rafal ravno v trenutku, ko je skočila čez ograjo.
Naj odgovore titovski banditi, zakaj ljudstvo in predvsem delovno ljudstvo beži iz njihovega «socialističnega» raja? Mar ni še dovolj trpljenja in bede?
V Brdih je pribežala v Italijo neka 6 članska kmečka družina. Pri Mirnu pa je zbežal čez mejo neki štirinajstletni deček iz Maribora.
Zaradi vedno številnejši pobegov je titofašistična policija ojačila in j?ost.rožila obmejno stražo. Tako je med drugim neki obmejni udbovec sprožil rafal na nekega jugoslovanskega železničarja, ki je bil na delu pri Solkanski železniški postaji tik ob italijanski meji, neki drugi udbovec pa je isto-tako sprožil rafal proti skupini ljudi na trgu pred isto postajo.
nost, ki jo tucii podpiramo, zahtevo partizanov miru, da se zajamčijo vsemu Ozemlju pogoji «odprtega mesta»; s tem bi prišlo končno do odhoda anglo-ameriškth in jugoslovanskih čet, kar predstavlja prvi korak za odvrnitev od našega prebivalstva tak:h življenjskih pogojev, ki so dejanska posledica strateške vloge tega Ozemlja.
Naša propaganda mora biti borbena in vztrajna. Vsak komunist mora postati zmožen propagandist borb za mir, demokratične svoboščine, izboljšanje gospodarskega in socialnega stanja predvsem delavcev industrije, obrtništva, kmetijstva, kakor tudi malih trgovcev, upokojencev in hišnih gospodinj.
Za propagando mora izrabiti vsako priliko in mesto, bodisi na mestu zaposlitve, na ulici, v javnih lokalih, v okviru organizacij, katerim pripada, bodisi partijskim ali množičnim. Naše delo pa mora biti razliko-vano in brez vsake zmešnjave pri ujsorabljanju argumentov. Argument moramo pač uporabiti na način, da bo vsakemu, s katerim se razgovarjamo docela razumljiv. Sestane se lahko posamezno skupina meščanov iz različnih slojev, s katerimi se bo razpravljalo večinoma o vprašanjih, za katera so slednji najbolj zainteresirani. Veliki množici beguncev, ki je doživela v večini celo vrsto podlih sleparij in prevar, bo
Kampanje izboljšati delokrog i n|ov,ton,\°T te količine »o
svojega delovanja ter aktivizi-rati vse elane.
Vsak tovariš se. mora zavedati lastnih odgovornosti, ki jih ima v tej borbi. Poznati mora teren na katerem deluje kakor ludi ljudi med katerimi živi. Poznati mora njihove potrebe in težnje. Simpatizerjem in zaveznikom mora vliti isti borbeni duh proti tistim, ki podrejajo vse ostalo pripravam za novo vojno. Istočasno pa je treba budno paziti na provokacije, ki jih bodo nasprotniki brez dvoma pojačaii. Se vztrajneje se je treba boriti tudi zaradi tega proti slovenskemu in italijanskemu nacionalizmu, ti-tovstvu in kozmopolitizmu, ki bodo pač enotni in solidarni in bodo v borbi proti nam segli po vsakem sredstvu.
gleške družbe kontrolirale
tljn
milijonov ton. to je 76
vsega petroleja, ki se je vajal v teh pokrajinah. Anj čani pa so deiansko kontn ^
««(j
"rit
•Jltr
rali skupno 2.2 milijona ton rej le 13 odst. Ostali poizvo*1 bil porazdeljen med franc^ holandske in druge petroli družbe.	I Q
Upoštevajoč uradne podali s^0 ki so jih objavile zaintere*1) 6^ ne družbe, razvidimo. dau,^ znašala v letu 1948. proizvOu Siti petroleja 57 milijonov ton- j jansko se je slednja povej skoro za štiri krat. Kar P3; iiiai pri tem najbolj značilno janska radikalna spremei11' sju sorazmerja med angleško 'A Dtq, meriško proizvodnjo. Pror* njjft ni petrolejskih družb izka»3 tinj jo da odpade od 57 milijo,,| ie v
Brez dvoma obstajajo'široke ,to.n P^oiejskega proizvodnih možnosti, ki so v našo korist. “ 19?f. na Srednjem VzW,
Vsaka izkušnja nam mora biti dragocen zaklad, porabiti moramo vsak položaj in vse naše sile.
Tovariši!
Potrudimo se, da ob I. maju doseže naše demokratično časopisje najširšo razprodajo!
IZ TRŽIČA
Parrijev govor ni našel odmeva
TRŽIČ — V ponedeljek o-poldne je imel govor v tržiški ladjedelnici eden izmed glavnih voditeljev takoimenovanih «svobodnih» sindikatov Enrico Farri. Njegove demagoške besede so izzvenele popolnoma v prazno in niso našle odmeva pri delavcih, ki vedo v čigavem interesu delajo «svobodni» sindikati.
Delavci ladjedelnice vedo, da bi ladjedelnica lahko zaposlila mnogo brezposelnih tovarišev, ne da bi bilo treba zmanjšati že itak skrčeni delovni urnik zaposlenih delavcev, in to s tem, da bi sprejela nova naročila za gradnjo trgovskih ladij in železniških vozov.
31.7 milijonov ton proizvod^' petrolejske družbe, ki jih H*. troiirajo Angleži in 24.5 to11-; In,)
tru
S
nov ton na ameriške dr' Angleži so padli v desetih od 76 na 56 odstotkov, d' so se Američani, s poras od 13 na 42 odstotkov, g: približali angleškim konkU1 tom.	j	"*,f.
Ta sprememba soraztoč 9 pa je združena s pravcatih1! koljem celih plemen, stal11 umorov prvih ministrov ih * litičnih osebnosti, ki so jih, časa do časa izvajali AmeA ni ali Angleži, v kolikor so K li pač eni ali drugi svoj A res pri petroleju. Tako je h* marca 1948. uspelo družb1 j RiAMCO skleniti sporazu®1, nekaterimi angleškimi skuP1"* mi za gradnjo naftovoda j prevoz petroleja iz SaudltsJ Arabije do sredozemske oK in sicer preko Sirije. Zarad1 ! ga pa je ob tej priliki nas( pravcati «ogenj v strehi»', tem so hoteli namreč Ah16,] čani preprečiti prevoz petffl ja na Sredozemlje preko kega prekopa, ker bi m0 plačati za ta prehod za '3 sod petroleja 17 centov. ^ jim vlada Sirije ni dala Ijenja za gradnjo petrolej*] čistilnice na tem ozemlju ^ mu načrtu so bili namreč jj sprotni Angleži — so se A*! ričani odločili za gradnjo v6j A ke čistilnice v Hajfi v Pal6*, ni. Zaradi tega so tudi odWj podpirali vojno Izraela Ju ¥: Angležem. Teda dogodek v , Vz gledu dovoljenj vlade Sirii6J g; gradnjo naftovodov je tip*6; SV dokaz delovanja teh joetr0 i skih družb.
Evo značilen primer. J
12. marca 1948: Amer'9! družba ARAMCO vloži pri y
di' Sirije prošnjo za graaj i ii A
naftovoda. Ob tej priliki ji tudi podkupiti ministre, to' prvi minister Gemil Mar^i
ki je dejansko odvisen od
f
giežev poda ostavko. Zaradi , ga pride do vladne krize, »T riški špijon El Azem seSY novo vlado ter izda takoj ričanom dovoljenje za gršto naftovoda. Sporazum je 1 javljen 16. februarja 1949-ANGEL FRANZ''
Po taktu našega «dobrotnika»
(Se nadaljuje)
►Dt Letošnji praznik dela bo tudi velika mladinska manifestacija
;|)0b L maju bo mladina
dokazala voljo po miru in delu
.a so eška
letih •
fc^Slovenska in italijanska mladina bo skupno z vsem delovnim ljudstvom manifestirala proti vojni, proti spreminjanju Trsta v anglo-ameriško vojaško bazo
Prvi maj je za mladino ^«znik veselja. Ob tej priliki izraža z raznimi športnici manifestacijami in posebej z masovnim telovadnim r|a»topom željo po miru, delu C lepšem življenju. Ravno ob Ctn času je človeštvo v zelo kitičnih razmerah.
Mir, pridobljen z življenjem 'isočev padlih bodisi na boj-r,efn polju, v 'nacističnih zavrih ali p<xi bombnimi na-I i1®'!!, je resno ogrožen.
Amerikanski imperialisti, ki jim še ni dovolj, da so sprožili vojno na Koreji, so v teh dneh pričeli bombardirati mirna kitajska mesta ter tako ponovno dokazali svoje podie vojnobujskaške manevre, da bi pahnili človeštvo v novo in hujšo svetovno vojno, vse to samo, da bi zado-stiii težnji velikih ameriških finančnikov po zaslužku, ki so si nakopičili v zadnji vojni milijarde dolarjev.
Od 12- do 14. maja mladinski tabor na Dunaju
'-irà smo izvedeli, da je ZKM lento'j '^ejeia poziv Svobodne avstrij-orba mladine, naj fx)šlje tržaška CCdina na veliki binkoštni ta-mladine, ki bo na Dunaju 'C 12. do 14. maja, svojo dele-"CjO, smo obisk;Ui tov. Davl-
redni
nas
ledni
turi F *** Pescatorija, ki bo vodil deie-
boga’ a in F očim ali i je, i1 teni' b vi* sv in
;naft»
jihoV
> vi' >žele iške a dč
Vzh1’ ileja-e Sn* ■ojo
na sP1
praš®
znai
jedro1
i mi* e sn rale 76 d ie i>r,‘ . Am' tonti 10*
‘Cljo, da bi nam kaj povedai “ Udeležbi tržaške mladine na ^majskem taboru
^bit.; Predvsem bi nam lahko ^ ruzlottl. tov. Pescatori, koli-“ mladincev se bo udeležilo in po kakšnem kriteriju 0 bUi izbrani?
Glede na obstoječe sta-, e bo delegacija, ki bo nesla * Ounaj izraze voščil ‘rnosti tržaške
ri za mir, močni avstrijski t ^dinj, ki se bori proti Iste-
in soli-mladine, ki se
tii N
. sovražniku, ameriškemu ^"berlalizmu in proti znanemu Jmouartovemu načrtu, bo se-*vljena tz 30 mladincev in |( a<Jlnk, Slovencev in Itallja-v v> ki so se posebno izkazali ^ borbi za mir na STO ter v , bgih dejavoostili zadnjega in posebno pa iz 16 mia-Cev. ki so zmagali na različ-J tekmovanjih ZKM med naj-«imi telovadci. razSirjevalci Cokratičnega tiska, nabiralci Jbarine ter onih, ki so se iz-. Sii pri ‘razširjevanju ZKM / lsOfli novih članov.
votr. bomo ob priliki dunajskega tabora izkazali svoje priznanje mladincem: Mariji Ključar, Mariji I.ukša, Sonji Lavrenčič, Ferucciu Messiano, Turku Marcelu itd., ki so bili vedno aktivni v kateri Koli. manifestaciji ali pobudi ZKM.
VPR.: In sedaj na kratko, kakšen bo vaš program na Dunaju?
ODG.: Iz Trsta bomo odšli dne U. maja popoldne s posebnim vlakom, ki ga organizira FOEJ in se bomo udeleželi skupno z drugimi delegacijami manifestacij velikega tabora, ki bo pod geslom miru in svobode.
Na Dunaju bomo mi izrazili tudi svojo brezpogojno solidarnost s koroško rrUadino, ki se že leta bori proti netilcem tretje svetovne vojne, proti zatiralcu jugoslovanskih narodov izdajalcu Titu.
Poleg tega bomo skušali izkoristiti svoj obisk na Dunaju za to, da se pogovorimo z mladimi avstrijskimi delavci o tborbab ter izkustvih v borbi proti skupnemu sovražniku - imperializmu.
Prav zato bo letošnji X. maj velika manifestacija vseh narodov, ki ljubijo mir in so pripravljeni boriti se proti tistim, ki vojno pripravljajo.
1. maj bo proslavila sovjetska mladina, ki srečna gradi v svoji deželi komunizem, proslavila bo mladina iz dežel nove demokracije ki gradi socializem, slavna korejska mladina, ki se bori proti barbarskemu napadu ameriških imperialistov za zedinjenje in neodvisnost svoje domovine, mladina kolonialnih dežel v borbi za nacionalno svobodo. Manifestirala bo španska, grška, jugoslovanska mladina, ki se bori za uničenje svoje fašistične vlade ter mladina kapitalističnih dežel v borbi za dosego socializma. Milijoni in milijoni mladine različne narodnosti, rase, vere bodo te-g-t dne manifestirali za mir in boljše življenjske pogoje'. 1. maja bo slovenska in italijanska mladina skupno z vsem delovnim ljudstvom manifestirala proti vojni, prot! spreminjanju Trsta v anglo-ameriško vojaško bazo.
Zahtevala bo uveljavljenje mirovne pogodbe, ki predvideva žedinjehje obeh con STO odhod tujih čet in postavitev guvernerja. 1. maj bo borbeni dan za osem tisoč brezposelnih mladincev ter za mladino, ki se bori za boljše življenjske pogoje. Velik je torej pomen prvomajskih manifestacij.
Posebno mesto zavzema mladina, ki se bo udeležila telovadnega nastopa miru. 1500 mladincev bo najlepše dokazalo stremljenje tržaške mladine po miru, deiu, in srečnem življenju. Da ho prvomajski nastop imet čim lepši uspeh, je potrebno, da se mobilizira vsa mladina ter da se vestno pripravi. Napni- ; mo torej vse svoje sile, da zedinimo vso tržaško mladino v znamenju borbe za lepšo in varno bodočnost.
IZa izboljšanje položaja
zaposlenih mladenk MLADINCI,
Prvi maj je
Vsa demokratična mladina dela za uspeh velikega praznika
izvoli ‘Vj, (c,-anco*1
role?
pod®1
terei
da zvi^i ton. k>ve5' ir P8; o je sme11* co i8
>ro
ikai11
vod®. Vzh«' vode ih $
mirt
dr#
ih I do* •astK* gì"0*'
iV
, Vpfh: Ali bouai
bi nam lako ime-katerega izmed mladin-;)r[ — bo Sel nn Dunaj v znak cnanja zq požrtvovalnost in
z'tii
b-jnost?
Izmed telovadcev ni-rnogu pozabiti na mladega ''l-i'* iz Sv. Ane, ki Je s svojo * »kostjo zbral na prvi spto-VM *tar ®5 odstotkov teio-'iW:	svoie&a okraja, ki bi po
i), r,u morali nastopiti Prvega (J1* Za Sirjenje tiska je po-^Aotha zaslužno na prvem me-iji, j- tovariS Ugrin, ki je skupno ,it tuT11*1, ò*0 št. «Gioventù», za ti-)" bride tov. Giacotno Schet-^ s 300 Izvodi; Viktor Zanin ^13 dneh organiziral v ZKM J^ladincev svoje sekcije. Med članarine pa sta se % b»o izkazaia Lucijan Bru-^ladi Batič Milan iz <oba sta PiaCala cen* s«. ** 100 odst. članarine svojih se<:	*ucl* 73 prihodnje me-
tVpK.:
"»Ir.
Kaj pa glede mladincev, se izkazati o borbi za
Z velikim zadovoljst-
^Hadincl !
kitajte in dopi-SlIite v svojo dilago ! Poskrbite čim širšo razprodajo !
V nedeljo /.- aprila je bilo zborovanje zaposlenih in neza- j poštenih mladenk, ki ga je skli- j cal Stalni odbor delovne mia- j dine. Zborovanju je prisostvo- ! vaio veliko število rnladink-de-I avk.
iVa tem zborovanju je bilo vzeto n pretres vprašanje zaposlitve mladink ter poudarjena nujnost izboljšanja položaja delovne mladine.
Stavljene so bile zahteve, ki bodo predložene odgovornim oblastem in ustanovam, ki jih bo-Sia podprli obe. delavski organizaciji.
Sila je sprejtta spomenica v kateri so bile poudarjene naslednje zahteve zaposlenih in nezaposlenih mladenk.
1.	Delo nezaposlenim . in učne tečaje za usposabljanje vajenk, ki čakajo na zaposlitev,
2.	Spoštovanje delovnih pogodb ter uvedi» zavarovalnega in socialnega skrbstva.
'S. Krojne tečaje in tečaje za šivilje mladinkam oblačilne stroke.
4.	Ureditev delovnih odnosov dela na domu.
5.	Takojšnjo uvedbo zakona o zdravstveni in ekonomski zaščiti deiavk-raater.
6.	Ustanovitev posojilnega fonda za novoporočence od strani ZVU in zavodov.
7.	Telovadnice, športne prostore m športno orodje za
razvoj raladtttk-
zdravstveai delavk.
V mesecu juniju bodi razstava dekliških del.
Na zborovanju je bilo končno sklenjeno, naj se povabijo vsa dekleta raznih kategorij, da prispevajo svoje proizvode ročnih del k razstavi, ki jo bo organiziral Stalni odbor delovne mladine v drugi polovici junija. Ta razstava bodi viden izraz sposobnosti vseh tržaških mladenk.
Na zborovanju je bilo Stal-' nemu odboru delovne mladine dano pooblastilo za posredovanje pri .oblasteh, vodstvih zavodov in povsod
izboljšanje delovnih pogojev mladine. Poleg tega je bil izrečen poziv delavskim organizacijam, mladinskim političnim organizacijam, materam in vsemu prebivalstvu, naj podpirajo mladenke - delavke in brezposelne v prizadevanju za stalno zaposlitev, pri ustanavljanju družin in za boljše življenje.
Sedaj pa morajo matere, sindikalne organizacije in vsi tisti, ki jim je resnično pri srcu bodočnost naših deklet podpirati njihovo akcijo in'tisto od Stalnega odbora delo-j vne mladine, da bodo njihove j zgoraj omenjene zahteve tudi |uresničene
MLADINKE,
pred vrali!
Prvi moj je. pred vrati. Naša mladina se z vnemo pripravlja za telovadni nastop, ki bo kakor vsako leto na mestnem stadionu.
Fantje tekmujejo z dekleti, kdo bo imel večje število telovadcev in kdo bo vaje lepše izvajal.
Mladinke imajo tri vaje: masovno vajo. z obročki ter z zastavicami. Pri tej zadnji se jim pridružijo, tudi mladinci. Zastave miru združene z rdečimi zastavami: mir in delo. Miru in delu hočemo posvetiti letošnji l. maj.
Vsa demokratična mladina sodeluje zi uspeh velikega delavskega praznika.
Lepo je gledati, kako se v zadnjih tednih povsod pospešujejo priprave. Nihče noče zaostati za drugimi. Vsem tovarišem je pri srni uspeh našega nastopa. Pole? tega, kdo ne teli biti med tistimi, ki se jim bo posrečilo iti v Berlin na Svetovni festival demokratične mladine ali na Dunaj ob priliki velike mladinske manifestacije za mir?
Kdo si bo zaslutil tako nagrado?
Odgovor dobite po prvem maju.
Vse sekcije v mestu in vaseh
Dekleta med zborovanjem.
-*SKsO -O ■	^ O O
Težave mladih zakoncev ker ni stanovanj in opreme
Nevzdržno stanje, ki tlači življenje tolikih mladih ter jim mrači njih bodočnost

Mladinci, Dunaj in avstrijska mladina nas pričakujeta I
Vprašanje mladih zakoncev postaja iz dneva v dan bolj pereče. Stotine in stotine primerov te tragične situacije obtožujejo napačno ureditev današnje družbe, ki ne zna in ne more rešiti socialnih problemov v okviru zahodne demokracije.
Znani so nam obupni primeri mladih ljudi, poročenih že pur let, ki živijo ločeni drug od drugega in stanujejo še vedno vsak pid svojih starših, Vidijo se le po enkrat na dan in takrat živahno raz-pravljajo o svojih problemih. Na lak način pride mnogokrat tudi do prepirov in se
ŠE VEDNO JE PEKEČE VPRAŠANJE MLADINSKIH STROKOVNIH ŠOL
STROKOVNA ŠOLA NAJ BO
med normalnimi delovnimi urami
Vsaka stroka, vsaka tovarna, vsak mladinec ima svoje probleme, svoje posebne težnje. Obstoje pa problemi in želje, ki so skupni vsem mladim delavcem in vsem strokam. Tak je n. pr. problem strokovne šole in njeno izboljšanje.
Tega problema so se prizadeti mladinci že večkrat dotaknil, predlagali in zahtevali so izboljšanje, prenovitev načel, ki urejajo šolsko življenje in to ne le v svojo lastno korist, ampak tudi v korist tržaškega gospodarstva in proizvodnje.
Sedaj so mladinci Tovarne strojev, mladinci, ki obiskujejo strokovno šolo, ponovno postavili ta problem direkciji in so zahtevah posredovanja
sindikalnih organizacij.
Problem strokovnih šol je še vedno važen in vzbuja zanimanje ne le med mladimi delavci Tovarne strojev, ampak tudi med mladinci ladje-deini Sv, Marka, Sv Roka in Arzenala. Vnovič se je pojavil spričo zborovanja de-iovske mladine, ki se je vršil v januarju.
'Ze pred tem zborovanjem se je delovna mladina pripravljala nanj in lako so ne ie- vajenci, ampak tudi mladi delavci, ki občutijo na sebi pomanjkljivosti strokovne šole, sprožili ta problem kot
prv;
Razne zahteve so potem združili na poznejšem sestanku v eno samo, najnujnejšo, da bi jo odobrila ceo-
^Vnk‘
že večkrat dotaknili, predlagali in zahtevali izboljšanje ter prenovitev urejajo šolsko življenje in to ne le v svojo korist, ampak tudi v korist tržaškega gospodarstva in proizvodnje.
traina direkcija ladjedelnic (ORDA): strokovna šola naj bo med normalnimi delovnimi urami.
Mladinci še čakajo na odgovor in mislijo, da bi ne smel biti negativen. Predvsem Ì ker je to upravičena zahteva, ki jemije v obzir fizično in moralno korist in s tem tudi izboljšanje strokovne izobrazbe vajencev.
Dalje mislijo, da bi ne smel biti nikalen tudi zaradi tega, ker je direkcija ladjedelnic (CRDA) že v preteklosti, v 1. 1919, ustanovila v tovarni v Tržiču notranjo strokovno šolo med delovnimi urami, ki so bile izplačane, kot če bi delali. Pa tudi zaradi tega, ker je to obseženo tudi - če-'prav na žalost ne preveč jasno — v zakonu ,o vajeništvu iz leta 1938.
Končno tudi zaradi tega, ker na našem Ozemlju obstaja že ena stroka — in sicer gradbena — ki ima v svoji delovni pogodbi ta pravilen pojem o strokovnih šolah,
Tokrat se ne ie mladinci Tovarne strojev ampak tudi ladjedelnice Sv. Marka in Sv. Roka ter Arzenala v lastnem interesu ter v interesu obrala ne bodo zadovoljili z morebitnim «NE»! Oni hočejo obiskovati šolo z večjo koristjo in zato tudi odstraniti one osnovne zapreke, ki so nerazdružno povezane z dnevnim delovnim urnikom, kot sta telesna in umska utrujenost. katerim naj se dodasta še dve uri teoretičnega in praktičnega študija v šoli.
Mi žeiimo s svoje strani .popoln uspeh zainteresiranim mladincem ter obljubljamo svojo pomoč. Vabimo skupni odbor (Comitato interaziendale) k vsporeditvj delovanja. naj se več pozanima ter da vzpodbuja ravnateljlstvo ladjedelnice, naj odobri pravične zahteve mladih delavcev.
vdajo celo obupu. Mnogi drugi žive koi sostanovalci sorodnikov, kjer je v enem prostoru 7 in še več oseb. Dalje, drugi so nastanjeni po raznih luknjah, ki niso niti najmanj prikladne za stanovanja, še manj pa odgovarjajo higienskim pravilom; tako bi lahko naštevali še nešteto drugih primerov.
Ustavili pa smo se prav pri teh primerih zato, da razkrinkamo to nevzdržno stanje ki tlači življenje tolikih mladih, ter jim mrači njih bodočnost. Upanja so pokopana in ostane jim le sedanja resnica
z večjo odločnostjo, da pove- , lovanje že 2 leti in ima neki čarno že navedene procente 1 niti dvajsetletni mladenič v
PVÌ , dodeljevanju stanovanj tako. de. bodo pravkar ustanovljene družine živele srečno in bodo imele v tolažbo vsaj lastno stanovanje.
Poleg že navedene kategorije brezdomcev, pa je še na tisoče m tisoče mladeničev in mladenk, ki se ne morejo poročiti prav radi sedanje situacije; v Trstu.
Ako niso brezposelni, imajo torej delo, nimajo pa stanovanja, če imajo stanovanje, nimajo pohištva itd.
Omembe vredna je inicia-
tondii že 180.000 lir:
Z dobrim delom med mladino bo ta iniciativa navdušeno sprejeta od vseh rie glede na stranke in različna prepričanja.
z navdušenjem tekmujejo med seboj, da dosežejo ali celo prekosijo število telovadcev, ki jim je bilo določeno.
Situacija se spreminja iz dneva v dan; kajti zadnja dva te- | jetno. dna se vsem mudi.
I.juta borba se je vnela med >
Sr. Ano, Kolonkovcem in Miljami. Cebulec je pa prekosil zadano število telovadcev. Sv. Ana J je. v tem tednu dosegla 57 telo- j vadcev od 60 predvidenih, Ko-lonkovec pa 54 telovadcev in obljubljajo, da bodo dosegli število 70. Miljski okraj je š svojimi 150 telovadci na precej dobrem mestu n lestvici in so si zaobljubili, da dosežejo prvo mesto.
Tekm.ova.nje je v polnem razmahu tudi po vaseh. Na Opčinah so skoraj dosegli cilj z 26 telovadci od 30. Število je naraslo posebno v Dolini. Pred dvema tednoma je telovadilo samo 11 tovarišev danes pa ie 26.
Vsi sledimo z 'velikim zanimanjem lepemu tekmovanju; kajti ravno to nam dokazuje resnost in dobro voljo naše miadiae.
Dejstvo je, da se ravno pri športu najbolj razvija tekmovalni duh Tem bolj sedaj, ko gre za 1. maj!
Seveda so še nekatere sekcije, ki niso zaenkrat mobilizirale zn-dosti mladine in upajo, da bodo zadnje dni pred nastopom napravile čudeZe. To je tetko ver.
V nedeljo 6. I. m. je bila prva generalna vaja za mesto, vajo je pokazala zadovoljiv uspeh. Izkazale so se posebno mladinke.
15. t. m. pa je bila splošna
Napnimo vse svoje sile za čim lepši prvomajski telovadni nastop!
vaja zn mladino iz predmestja. Telovadna komisija bo po številu udeležencev 1i vsake sekcije in okraja določila tovariše, ki bodo 'Sli na Dunaj.
Se nekaj dni in bo prvi maj tu. Potrudimo se vsi za čim lepši uspeh našega praznika!
? ‘ te®
«g t&m
Pohištvo je vgtrgovinah lepa in okusno, toda kaj, ko ni Ine stanovanja ne zaslužka.
v vsej svoji surovosti in krutosti,
Kaj storiti? V Trstu obstaja Sekcija mladih poročeneev. ki s svojo aktivnostjo skuša izboljšati to težko situacijo, zahtevajoč 10 odst. novo zgrajenih stanovanj za mlade po-ročence. Pri zadnjem dodeljevanju novih stanovanj v /ta vi j ah se je doseglo že precej dober uspeh. Mnogo mladih zakoncev je prejelo stanovanje. Dos ej so to kategorijo meščanov povsem jgno-Ì tirali. Naša naloga je torej, j da se borimo odslej dalje še
>	--■v --
KI*®

FRANCIJA — Pred kratkim se je zbralo v Parizu 1.200 francoskih študentov različnih političnih stremljenj. Izdali so proglas, ki zahteva razorožitev Zahodne Nemčije in Francije ter prenehanje sovražnosti proti vietnamskemu narodu.
AVSTRIJA — 21. marca t. i. se Je na Dunaju vršil sestanek študentov-sportnikov, da koordinirajo športno delovanje vseh športnikov v svetu.
tiva. ki je bila pravkar odobrena na zborovanju deklet kjer se je obravnavalo vprašanje predporočnih fondov. Ta iniciativa sc izvaja že v «Arsenale Triestino» ter bi se morala razširili tudi na področje drugih tovarn in tvrdk. To delovanje bi obstojalo na sledečih temeljih:
Miadeniku ali mladinki naj bi se tedensko ali mesečno ori-trgovala d Jočena vsota, ki bi bila vključena v ustanovljeni fon t z odebrenjem in podporo vseh sindikalnih organizacij. Važno pri ustanovi fonda ie, da se doseže id direkcij prispevek «una tantum», ki bi bM vključen v fond. Ta «una tantum» pa se razdeli nato na enake dele med člene tega fonda.
V primeru odpustitve iz službe izterja član svojo vsoto brez. dopolnitvene vsote «una tantum», istotako tudi v primeru smrti, kjer izterjajo to vsoto dediči. V primeru poroke pa dobi član tudi dopolnitveno vsoto «una tantum»». Važno bi bilo tudi. da bi sobno in kuhinjsko pohištvo mladih poročeneev izdelovali delavci istega podjetja, ki so usposobljeni v mizarski obrti.
Kot dokaz temu, naj bo «Arzenal», kjer obstaja to de-
O dedcu, babi in svinji, o Cefizlju in policaju
F U A A *1 1 L t 1 N S R I
Je stala kraj Butal kajža, notri so živeli '.sak na svojo stran, dedec, baba in svinja in so se prav lepo ra- Celizeij je bil namenjen v Butale, da po-zumeli med seboj. Pa ko je bila svinja dosti zdravi policaja, pa je mimogrede krenil h
debela, sta jo baba in dedec zaklala, da se j gosposko z njo pogostita.
Nista imela vilic, zato sta šla in stopila; po svetu, da si pri gosposkih ljudeh izposo- j diia vilice.
Gresta, spotoma naletita na grozanskega ! razbojnika Cefizlja. Imela sta pa dobro vest j in kdor imaš dobro vest, nikogar se ne boj! j - pa se tudi dedec in baba nista ustrašila j razbojnika, - nego se je baba zadrla nanj: j «Grdavž grdi, da ti ne bi padlo v glavo in i bi šel in nama ukradel zaklano svinjo, ko j
bova z doma!»
Odgovori Celizeij: «Ne poznam vaju, ne vem, kje je vajina kočura, pa mi tudi ni mar!»
Se znkrega dedec: «Da veš, najina kočura ni kočura, nego je hiša, vrata ima in okna! In kar piva je, preden prideš v Butale. Od pota stoji malo v kraj, to pa nalašč, da s ceste ne mika lakih piajšarjev, kakršen si ti!»
Odgovori Cefizetj: «Modra sta! Vama sam živ krst ne bi bil kos! Nemara sta jo celo zaklenila, to vajino hišo, preden sta šla doma?»
kočuri, ki ni bila kočura nego hiša, in je stala bolj v kraj, da ne bi s ceste vabila piajšarjev, in je bila trdno zaklenjena, ključ, pa je iežal na oknu.
Celizeij je ključ vzel in pohlevno odkleni) vrata, lepo čedno je pograbil meso v rjuho, ga vrgel čez rame in hajdi v Butale! V Butalah se je postavil policaju pod nos.
Ga ustavi policaj: «Hop, Cefizelj, ali te imam? Koga si spet umoril in ga neseš v krvavi tej rjuhi?»
Se je prestrašil Cefizelj, da so mu kar za-
Reče baba: «Zaklenila, zaklenila in našel ključa, rokomavh grdi, ker sva ga ia pod okno».
peli zobje «šklef, skled!» Dejal je: «Jaz nisem nikogar zaklal, jaz ne!» Spustil je krvavo rjuho z mesom na Ila in zbežal v gozd.
Policaj si je mislil: «Tale v rjuhi mi ne uide, Cefizelj pa mi je ušel, hvala bogu! Za krvavo sledjo bom šel, videli bomo, kaj da bom videi».
Stopal je za sledjo in ga je sled peljala h koči.
Dedec in baba sta bila kmalu dobila, kar sta si želela. V prvi graščini so jima dali z j držaj vilic brez rogljev, v drugi graščini roglje brez držaja — čisto blažena sta se vra-
Jima vošči Cefizelj srečno pot in so šli j vse črno muh!
ne boš čala domov, da se gosposko pogostita, skri- Prideta h koči — holaj, vrata na stežaj (odprta — svinjskega mesa nikjer, 'pač pa
SR» ,
vt-Cs-
Zacvili baba: «O požrešnost požrešna, glej jih. muhe, vse meso so nama požrle s kostmi vred!»
Dedca je popadla jeza' «Kar ubil jih b'om!» Zgrabil je tolkač in je z njim mlatil po muhah. Pa ko je velika muha sedla bab: na nos. je zakričal: «Muha na vampu se U pozna, ti si največ požrla!» in je lopnil po muhi na nosu, muha je ušla. baba je zavpila: «Ubijalec, takšne imaš namene?» in je planila po dedcu.
Tedaj je vstopil policaj. «Hop!» je dejal in porinil vmes svojo sulico. «Semkaj pelje prelita kril Eden je bil že zaklan, kdo zdaj kolje še drugega?»
Ker se mu ni nobeden brani). ne dedec ne baba, je ukie-nii oba in ju je hrabro gnal k mrliču sredi ceste, zavitem v rjuha — vpričo mrliča na., pride re.nica na dan!
Pa sta se uklenjeni de-e: in baba silno razveselila mrliča in so Butale kar odmevale od vsesplošne glorije policaju. ki je bil babi in dedcu rešil zaklano svinjo.
10 NAJ BO
vzgoja bodočih izobražencev?
Dr, Ivan Vrečar je slovenski duhovnik, profesor raznih predmetov ter doktor filozo/ije. Poučuje tudi drugod, vendar v slavnem in z največjo vnemo na višji slovenski realni gimnaziji v Trstu. Saj je sam rekel nekoč, da bodo iz višje slov, realne gimnazije izšli bodoči voditelji slovenskega naroda na tem Ozemlju ter da se morajo zato v tej šoli izoblikovati najboljši ljudje, Ce pa bi slovenski dijaki. poslušali njegove nauke in nasvete ter se ravnali po njegovem zgledu, bi pa gotovo ne postali najboljši ljudje (da ne rečemo, da bi postali najslabši). Rečem, če bi se ravnali, ker se to ne godi (posebno pri bolj doraslih dijakih), ker pa ni pravila brez izjem, lahko tudi v resnici vidimo kvarni vpliv njegovih naukov na tiste dijake, ki mu vendar slede. Dejstvo je. da način, s katerim bi dr. Vrečar hotel graditi anajboljšon slovensko inteligenco, je pripeljal neke. dijake celo do tega, da so od drugih zasovraieni zaradi svojih laži, zaradi dvoreznosti in celo do — seveda v okviru šolskega ali pa osebnega mladinskega iivljenja — Izdajstva.
Stvar ni tako enostavna; je precej resna in ima svojo važnost, čeprav v sedanjem trenutku obstoje drugi važnejši problemi. Zato je primerno, da si globlje ogledamo to stvar.
Dijaki, ki redno obiskujejo dijaško mašo imajo boljši red pri njem. «Oni, ki poslušajo pridigo, se' nečesa nauče, drugi pa ne». To je. rekel dr. Vrečar, pa ne enkrat samo ampak večkrat, navadno ob začetku vsakega šolskega leta. endar pa, če recimo neki dijak ne odgovori dobro, pa reče, da se je učil, mu noben profesor (niti dr. Vrečar) ne zviša reda, ampak reče, da za profesorja je važno edino to. kar se dejansko odgovori pri izpraševanju ne glede na to, da se je dijak doma učil ali ne!
Dr. Večarju zelo ugaja imeti kontrolo med dijaki. V to mu izvrstno služijo majhni zveščki, kamor dijaki pišejo, ali so bili, kje so bili oz., zakaj niso bili prt maši, ali je prejel obhajilo iti. Ker je videl, da se ponekod ustvarja odpor proti taki kontroli, ki nobenega ne sili, ampak služi le za to, da dr. Vrečar «zna, kdo gre in kdo ne gre k maši itd.». Je ponekod te zve-ičke odpravil. Vendar pa si ni mogel dati miru in je nekako po začetka tega šolskega leta prinesel v razred papirčke, «kamor — tako je rekel on — naj vsakdo napiše svoje stanovanje in, če bo hodil k dijaški maši!»
Ce se zgodi, da se neki dijak sploh ne strinja z nauki, ki jih uit ta duhovnik, ga ne opraste verouka. Tudi če prinese potrdilo od očeta ali kar koli, mora biti prisoten pri verskem pouku.
Vidimo torej, da dijake silijo k temu, da hodijo k maši. In v resnici nekateri, bodisi, ker se bojijo, da bi se zamerili duhovniku ali pa drugim profesorjem, bodisi, ker so naveličani njegovih opominov in ker jih k temu sili vse okolje s strani večine profesorjev, hodijo k maši čeprav proti prepričanju. Nekateri hodijo celo k dr. Vrečarju na dom, kot jim on to «svetuje».
Jasno, da človek, ki te v mladih letih misli eno stvar, a pod vplivom okolja dela drugo, zelo verjetno ne bo niti o življenju delal tako, kot mu bodo narekovale njegove misli.
Skratka, te tak način vzgoje hekako uvaja mladino k temu, da ni Iskrena, da na zunaj kaže drugo, kot misli. Zgodi se celo. da duhovnik dr Vrečar «svetuje» dijakom, naj mu povedo nekaj o tem, ali o onem dijaku. Zgodi se seveda, da tak dijak, ki je že pod njegovim vplivom, tudi poroča o svojih učnih tovariših. Kam nese taka pot, vsakdo lahko vidi ter st lahko napravi sodbo o načinu, kako in u kakšne ljudi se izoblikujejo oni slovenski dijaki, ki tudi nehote nasedejo besedam takega psihologa. Srednješolec
razvoj novih športnih sil
Trgovanje je vidno prav v italijanskem nogometnem prvenstvu
Degeneracija, ki jo je pri-razred, se smatra skoraj dis-
nesel profesionizem ali bolje rečeno trgovanje v športu ni nikjer tako vidna kakor pri nazadovanju v nižji razred italijanskega nogometnega prvenstva treh nacionalnih razredov A, B, C, v katerih tekmujejo tudi nekatere tržaške ekipe. Nazadovanje je smatrano kot zadeva življenja ali smrti; ekipa, ki je v nevarnosti, da preide v nižji
kvalificirana. Osnova bojazni pred nazadovanjem je finančna skrb, strah, da z nazadovanjem izgubi velik del gledalcev. V prvem delu italijanskega nogometnega prvenstva je bil inkaso letos za 200 milijonov večji. Ekipe razreda A. so klasificirane kot sledi: Inter 130 milijonov, Milan 109, Juventus 104, Homa 96, Genoa 93, Lazio 91. Tudi upo-

TOKRAT PA NEKAJ 0 SD V SKEDNJU
Na zadnjem redakcijskem se- i mo, da bomo tudi v prihodnji
PRIPRAVIMO SE ZA PRVI MAJ!
VELIKO OVIR !N ZAPREK JE 8ILO TREBA PREMOSTITI
Stanku za «Mladinski prapor» smo sklenili, da mora iziti pohvalen članek o škedenjski športni mladini. Seveda nam ta misel ni padla v glavo kar tako; o tem se je govorilo že večkrat, zdaj pa je že zadnji čas, da omenimo uspešno delovanje škedenjskih športnikov.
Skedenjska mladina se s posebnim veseljem udeležuje športnega delovanja. Športna sekcija v Skednju je lahko za vzgled marsikateri drugi športni sekciji. Posebne pohvale pa je vreden, tov. Patricij, ki v pogledu športa da vse svoje moči od sebe. On nam. je tudi v kratkem povedal o vsem življenju škedenjskega športnega društva od ustanovitve pa do danes.
številki pisali o kakšni drugi športni sekciji.
števajoč davčne dajatve, nas tl zneski silijo na ugotovitev, da predstavlja vzdrževanje nogometne ekipe dober posel za «dobrotnike», ki («nesebično» vlagajo svoje kapitala.
V zadnjih dveh sezonah so se primeri borbe za rešitev v veliki meri povečali. Razporejanje tekem se je nekoč vršilo, ob zaključku prvenstva, danes pa se začenja ob pričetku povratnih tekem. Vsi se spominjajo škandala, ki se je pripetil preteklo leto: Poizkus korupcije voditelja italijanskih sodnikov, nepravilno sojenje telcme Roma-Nro- j vara. Letos se te drame ponavljajo; najznačilnejša se je pripetila pri tekmi Roma-In-ter; sodnik je izzval bes rimskih špornikov s posledico diskvalifikacije igrišča in s favoriziranjem Genoe, ki se je pozneje srečala z Homo na nevtralnem igrišču in si pridobila dve dragoceni točki. Trgovskim špekulacijam se pridružujejo. tudi politične; izkoriščevalci, ki upajo, da si bodo pridobili politične pristaše, se postavljajo na vodstvo športnih ekip.
Vsa ta dejstva so zelo pomembna In kažejo, v kakšno stanje pride šport, kadar so vmes tuji interesi. Zato je tudi lahko razumeti, zakaj ti športni magnati preprečujejo, da bi. se razvile nove mlade športne sile.
Mug,
MLADINA V LONJERJ
uspešno deluje na kulturnem področj
Pomen kulturnega udejst- ; v o vanj a lonjerske mladine j lahko pravilno ocenimo, če | pokažemo najprej rta številne j ovire in zapreke, ki jih je j bilo treba premostiti, preden smo želi zaslužen uspeh. Znano; je namreč da so titovci par
pomislimo, da smo se igre učili po domovih članov društva.
Odrske vaje pred nastopom smo imeli v podlonjerskem društvu in v Skamperiu pri Sv. Ivanu. «Uroki» —- to je namreč naslov Igre — je prodolga in težavna štiridejan-
mesecev po resoluciji Inr ka; a končno je le prišel dan.
formbiroja, uprizorili v prostorih prosvetnega društva provokacijo, ki je dosegla svoj namen v toliko, da nam je občina odvzela dvorano, drudtvo znašlo brez sedeža, titovci sami pa so 'se na pol del način polastili opreme, ki si jo je prej društvo nabavilo s svojim kulturnim delovanjem. Se več; učitelj pevskega zbora in vodja dramske. skupine sta nasedla njihovi razbijaškr politiki' tako, da je delovanje prosvetnega j slušalcih društva popolnoma jirene- j halo.
To stanje pa ni trajalo dol* ! go;', kajti med starimi člani prosvetnega društva in pa |
! mladino samo se je pojavila j želja po novemu pevskemu | zboru. Dobili smo mladega j učitelju in v najeti zasebni ; sobici smo takoj začeli z vv- J jami. Zbor je postal tako prvi ", znak oživljenega kulturnega j delovanja v naši vasi. Kmalu j za tem smo na novo ostano- ;
ko smo prvič nastopili ravno v društvu Škamperle. Nismo želi velikega uspeha, predvsem zaradi tega, ker je bilo vreme silno neprijazno in je bila udeležba občinstva slaba. Ta neuspeh nas ni preveč potri. Se z večjo vnemo smo se pripravljali za druge nastope, ki so vsi lepše uspeli kot prvi. Del uspeha gre predvsem Merlak Mariji, ki je prav dobro podala vlogo Hentačke tako, da je pri po-pogosto vzbudila
smeh. Ne smerno pozabiti, te pri vseh predstavah, k( na primer pri Sv. Ivani Riemanjih, v Elerjih, sode!< val tudi novo ustanovlje* pevski zbor pod vodstvo! mladega študenta Čoka Kaf' in da je nekatere pesmi P mnenju občinstva prav dob1 zapel.
(Mc
Ko sme s takim program« obiskali skoraj vse na5 ljudske odre, smo igro idJr> ki» vrgli stran in smo se » jjL J čeli učiti Nušičevo vesel1 igro «Oblast». To smo pr(6jej' naštudirali, ker je krajša K1! je «Uroki» in. v nji nastopa p leg mladine tudi prileten t istvc variš. Z njo smo pred kra mtu kim nastopili v Boljuncu 1 ^ v v Riemanjih, kjer uspeh manjkal.
vili tudi dramsko skupino. ! Sodelovali so tokrat sami mia- j di.nci in mladinke. Vseh ude- i ieiencev je bilo 18, kolikor ? je pač Igra zahtevala. To j število je zelo veliko in je ; povzročajo mnoge težave, če I
Mladinska dramska skupina iz Lanjerja pri vajah.
Športno društvo v Skednju je bilo ustanovljeno že. leta 1945. Svoje prve korake na športnem polju so mladi športniki iz Skednja pričeli z nogometno tekmo ob priliki nogometnega pokala Coverlizza. Tu je pripadla ške-denjskemu nogometnemu moštvu popolna zmaga, po dolgotrajni borbi s takratnim močnim nogometnim moštvom Montebello.
Leta 1946 se je tudi Skedenj-sko nogometno moštvo udeležilo tekme za prvenstvo STO. Tu jim pa sreča ni bila tako naklonjena; toda za mlado, komaj ustanovljeno športno društvo je bila tudi takrat velika zmaga. Kljub temu, da niso dosegli prvega mesta, so pa bili na častnem tretjem mestu.
Sl. aprilu lUSf.
Priloga «OKLA»
štev, H.
LISTNICA UREDNIK#:
V zadnji številki sem pisal o pripravah za prvi maj. Pozval sem vas, da. se pridno učite telovadnih vaj. Obljubil sem, da. vas bom celo obiskal ter vas slikal pri vajah. Zal vam moram danes povedati, da obljube nisem držat. Med tem časom se mi je pokvaril fotoaparat. Dal sem ga ijopravitl. Mož, ki ga popravlja mi je rekel, da bo gotov ta teden, toda vseeno mi
je nemogoče vas obiskati iti’it-(j, itati • pred izidom te. Stetti Zato boste mogli [x>trpett k. prihodnje številke. Upam, d« n J' mi o bodoče ne bo več pok^ij a,' fotoaparat.
Ponovno ^vam priporočani, se -pridno učite telovadnih 110(ja kajti le tako boste lahko M sno nastopili na dan prvega i ja na velikem stadionu prt > 55.. Ani.	STRIC VANÉjpL
Ponesrečeni kadilee
NAPISAL =11 VA N
TRINKO
(Odlomek)
Strmolinov Drejček je bil poln napuha in prevzetnosti. Hotel je vedno in povsod prvačiti med svojimi bosopetimi tovariši ter se na vse pretege odlikovati med njimi. Marsikaj je večkrat pre tuhtal, da doseže svoj cilj, toda ker ni bil posebno bistre glave, je bil uspeh njegovih nakan in naporov vedno tak. da so se mu smejali,
vati. Branila ga je in mu s tem dajala potuho.
Evo, kaj se je z njim zgodilo nekega dne:
Njegov starejši brat se je bil ravnokar vrnil. od vojakov. Tam se je bil naučil kaditi toskanske cigare. To se je zdelo zlasti Drejčku posebno imenitno. To pa zato, ker je videl, da vsi drugi fantje v vasi kadijo skromne pipe. Mislil si je: «Oh, ko bi
Se bolj uspešno pa je Skedenj-sko športno društvo pričelo delegati v vseh športnih panogah koncem leta 1948, ko se je nogometna skupina udeležila tekme za prvenstvo STO ter si ga tokrat tudi priborila. Od takrat je posebno močna postala nogometna skupina, razvila se Je košarka in kolesarstvo ter pričeli so prirejati izlete.
Danes se škedenjski športniki p vseh panogah športa čutijo med prvimi. Toda Skedenjci ne mislijo ostati le pri tem. Tov. Patricij nam je prišepnil, da se bo prav v kratkem ustanovila tudi skupina za odbojko. Naj omenimo tudi imena najboljših športnikov iz Skednja. To so: Karlo Boier, Genio Furlan, Germano Zobec, Žarko Žerjal, Guido Auber med dekleti pa Marija Godina, Claudia Lei-ter in Gisella Letter.
Na] za tokrat zadostuje o uspešnem mladinskem delovanju na športnem polju ter Jim obenem želimo, da bi želi tudi v bodoče veliko uspehov. Upa-

£ .Pobič, kadi!" zavpije gromko oče.
kajti nič modrega ni znal zasnovati in nič takega zamisliti, kar bi vzbujalo pozornost in mu pomagalo do veljave. Oče, pameten mož, je kmalu zapazil njegovo' slabost in ga marsikdaj radi nje klofutnil ali mu nategnil ušesa. Mamki se je nasprotno zdelo lepo, da se paglavec skata odliko-

Kdo zna...?
AH maš pobrati kakšen predmet tik pred seboj, če stojiš tik ob steni, tako da se hrbet in pete dotikajo zida, in se samo prikloniš, ne da bi upognil kolena?
* * *
Ali se znaš drgniti z desnico po čelu in se hkrati dvakrat tako naglo tolči po prsih? In potem brž zamenjati obe roki . . .?
* * *
Zdaj pa še nekaj hujšega:
Položi košček sladkorja na levi rob stola, tik k naslonjalu. I potem sedi počez na stol, tako da se tvoje levo koleno skoraj dotika sladkorčka. Nato se poskusi zviti okoli naslonjala in doseči sladkorček samo z usti. Stol se ne sme prekucniti . . .
Kako piješ iz zamašene steklenice
(Steklenica z zamaškom, kozarec vode)
Ce hočeš izvesti to «čarov-
nijo», si moraš poiskati steklenico, ki ima v dnu precejšno vzboklino (steklenice od konjaka itd.). V steklenico nalij polno vode, jo zamaši in izjavi, da boš pil iz te steklenice. Ce ti ne verjamejo, stavi. Nato pa steklenico obr ni, vlji iz kozarca nekaj vode v vdolbino in pij in nje. Stavo ^si dobil!
LGANKE
12. Kakšen je pesek c Soči?
13. Kdo je šen?
po nedolžnem obe-
14. Kje voda toliko velja kakor vino?
15. Kaj ima očeta in mater, vendar ni sin?
16. Kakšno dlako ima bel konj?
17. Za kaj so tatove obešali?
«A«
Oslova sejne a i n • Ire v:
sm
Sf»"
m
Nekoč se je osel podal na pot preko puščave. Bližal se je večer in sonce je zahajalo. Opazoval je senco, ki je postajala vedno večja:
«Kako sem velik», vzklikne. «Nihče ni večji od mene. Jaz sem kralj vseh živali. Jaz, ne pa lev! In leva se jaz prav nič ne bojim! Naj le pride, če si upa!»
Tako je bil osel zamišljen v svojo senco, da ni videl
leva, ki se mu je bližal. Ko pa ga je zagledal, je bilo že prepozno!
mogel tudi jaz kaditi! .. .»
Zarilo se mu je v glavo, da se mora naučiti kaditi cigaro. Kako bi ga občudovali tovariši in strmeli vanj! To bi bilo imenitno' Vsi bi ga občudovali! To, to; do tega mora priti!
Kmalu na to st je prisvojil odlomek cigare in ga lepo shranil v žep. Sel je v gozd po drva in tam napravil prvi poskus. Košček cigare je vtaknil v usta, ga prižgal ter začel vleči. Koj za tem je skremžil obraz, kajti prav nič prijetno mu ni bilo v ustih. Nato začne silno kašljati in pljuvati. Celo motiti se mu je hotelo in na metanje mu je šlo. Ni mislil, da bo tako hudo . . . Najevoljen je pustil vse skupaj in začel nabirati drva.
Prišel je domov bled in razočaran, kar je spravilo v veliko skrb njegovo mamo.
«Drejček, kaj ti je? Ali st bolan?»
«Nič mi ni, mama, popolnoma nič!»
«Hm ...! Ali pa si se preveč utrudil?»
Oče, h kateremu je nepre vidno sedel, je začutil vonj po smotki in takoj uganil, za kaj gre. Rekel pa ni nič, temveč sam pri sebi sklenil paziti na fanta.
*	9 ♦
Paglavec se je dalje vadil v kajenju. Vztrajal je v svoji trdovratnosti. Mudilo se mu je, da bi se čimprej pokazal med tovariši.
Bilo je neke nedelje. S kosem cigare je prišel med svoje tovariše ter jih zvabil, da so se šli zabavat izpred ljudi h kleti, ki je samotarila na strani poleg hleva. Ko se mu je zdelo pripravno, je izvlekel iz žepa kos cigare in ga vtaknil v usta. Drugi so seveda zijali vanj.
«Lej ga, lej, kaj Ima?» vzklikne eden.
«Kaj? Ti znaš kaditi?»
vpraša drugi.
«Otročaja! Ti boš kadit ?» -reče tretji.
On pa, meni nič, tebi nič, izvleče počasi se žvepienke in modro se držeč-, zapali ter začne počasi kaditi . . .
Ze je bil izpljunil'malce dima kar se pritihotapi od zadaj oce. Malce posto ji in “leda, potem stopi nagioma med otroke. Kadilec urno vskrije cigaro, a oče mu jo vzame iz rok.
«No, Drejček!» začne mirno oče, «nisem vedel, da si. že tako moški Vidiš ga, kdo bi si mislil!»
Drejček, ves rdeč od sramu se trese od strahu. Oče pa nadaljuje:
«No, no, ne boj se! Saj te ne bom, kaj še. Hočem videti tudi jaz, kako znaš. Na, pokadi» reče ter mu vrne kos cigare.
Drejček si ga ne upa vzeti,
«Vzemi».
Drejček noče.
«Vzemi», zagrmi oče vanj,
Drejčku se ni hotelo.
«Pobič, kadi» zaviksie gromko oče.
Deček jame ves prestrašen rahlo vleči.
«Krepko in hitro! Hočem videti, kako znaš».
In potegnil je krepkeje, nato pa dejal: «Ne morem več».
«Kakšen kadilec pa si? Do konca moraš pokaditi, bo konca pravim.»
In tako ga je prisilil, da je pokadil cigaro do konca. Medtem pa je že spreminjal barvo. Postajal je zaporedoma bled, žolt, zelen. Vid se mu je motil in v glavi se mu je krožilo. Nekaj, ga je dušilo in mu sililo v glavo. Hudo mu je prihajalo. V želodcu mu je kuhalo. Postalo mu je slabo. . .
Cez nekaj časa priteče mati vsa prestrašena. «Drejček moj, Drejček moj. Dete moje, kaj je s teboj?» je vpila, zgra. bila Drejčka in ga nesla v posteljo. Oče pa se je smejal, ker je vedel kaj mu je, a ona tega ni hotela verjeti.
Drejček se je nekaj časa premetaval po postelji. V glavi se mu je strašno vrtelo. Končno pa je zaspal in prespal omotico. Dobro si je zapomni! preizkušnjo, zato je od tedaj sovražil cigare.
ŽABJI
BRATEC
Jožek se cmerita in obrazek kremži, čudna to je slika.
«Dajte meni kruha!» Ob brenči kot muha in grdo se dere:
Ves dan se je klatil, skakal je ob luži, z žabami se bratil.
Zdaj zahteva kruha, pa mu reče mati: «Kruha nimam za
lenuha !»
Ptiči pevci
Z današnjo številko pričenjamo objavljati stike in kratke opise ptičev. Pričenjamo kar z domačimi, znanimi ptiči-pevci.
Ptiči so naši veliki prijatelji. Uničujejo mrčes, črve in žuželke, ki zajedajo naše poljske pridelke. Zato jih ne smemo pobijali in jim razdirati gnezdec!
'	A f! 'J
Kukavica
KUKAVICO pozna po glasu skoraj vsakdo, po perju pa malokdo. Plaha je, da je ni mogoče skoraj zalesti. Velika je približno tako, kot golob, le da je bolj vitkega trupla. Po hrbtni strani je pepelnato modra, trebuh ima bel in črnomarogast. Ima dolg rep in droben nalahno ukrivljen kljun.
Nedvomno vas zanima tudi tole o kukavifci:
Kukavica nima lastnega gnezda. Samica podtika jajčeca v gnezda drugih ptičev. Ko se zvali mlada kukavičkvv je navadno mnogo večja od ostalih «bratcev». Je ;elo požrešna in če le more izrine revčke iz gnezda.
V naših krajih kukavica kuka od aprila pa do junija, nato pa se preseli drugam. Zimo prebije v toplih južnih krajih.
Slavček
Drugi zelo znan ptiček-pevček je SLAVČEK. Kdo ga ne pozna po glasu? Neumorno poje podnevi in celo pozno ponoči. Slavček jt majhen ptiček, rjavkasto sive barve. Tudi on nas jeseni zapusti in se k nam povrne spomladi.
IVAdCEK PRI OPICA«
(Po češki pripovedki Olge Ptdčkove - priredila Zora Košutova)
Predno vam bom pripovedovala, kako se je Ivanček odpravil v pragozd k opicam. Raj vam ga malo opišem.
Bil je to srčkan fantiček z modrimi očmi, a imel je to grdo lastnost, da se ni hotel umivati. Toda to še ni vse, tudi kopal in česal se ni, nohte si ni pustil striči in nikoli si ni očistil zob. Ko je -prihajal zjutraj k mizi je bil kot strašiio. Lase je imet razmršene kot gnezdo vrabcev, roke in obraz umazane, srajčka mu je visela iz hlačk, čevlji pa so bili razvezani, da je stopal na vezalke ter večkrat zato tudi padel. Vsi so se čudiH kako more biti ivanček tak, ko pa je njegova mamica tako pridna in vedno čedna, kot bi je iz škatlice vzel. A vsi nauki in prošnje dobre mamice niso zalegli (1. slika).
«Si se že umil?» ga vpraša mamica.
ia iz njega je prišla lepa pisana preprog
i*. nje#«* Jv	ICP«* plàtini* prcpivgr . m-
(2. slika) Ivanček Je sedel nanjo in že odle^u-U skozi okno preko vrta in daleč preko širne# polja. Mislite, da se je Ivanček kaj bal? & > a 1
še! Užival je prekrasen razgled, ki se mu Ju!
nudil. Pomislil je: Ah, ko bi odletel v AfriK'’ j’n kakor ptički, ki se v jeseni selijo. In želJg I» se mu je izpolnila. Letel je mimo oblak«*
■ ■ ,‘ašii
preko morja in res priletel do tople Ai rit1
jriavi;
moral pripovedovati najmanj tfL-.ar
Ah, ko bi hotel Ivanček pripovedovati,
vse, je videl in. doživel na svojem poletu Afrike, bi
dni in tri noči. Važno je to, da je srečno P'
spel. Ko se je preproga začela spuščati
tlom je Ivanček zagledal na nekem drev^V6
■ C vec Ol>ol £6 n va
. Js 0
11 '°sla *n<5i edu.
»si,
‘ec
Rk40
3tv;
očka, mamico in malega opic'''* »
«Da mamica», odgovori Ivanček.
«Tudi vrat?»
«Včeraj mamica».
«Tudi jedel si včeraj, pa hočeš danes zopet».
«Da mamica, toda želodec kruli če ne jem, vrat pa ne, če se ne umijem».
Ivanček si je omočil konce prstkov v vodi, taknil z njimi nosek in se obrisal; kakšna Je bl!a potem brisača sl lahko mislite. Ce pa ga je mamica pokarala je šel ves nesrečen v svojo sobico in sedel na kovček. Tako Je napravil tudi to jutro in ko je tako sedei je vzdihnil;
«Oh, ko bi imel letečo preprogo! Sedel bi nanjo in odletel daleč, daleč, kjer bi se ne bilo treba ne umivati in ne česati».
Cim si je to poželel, že se je odpri kovček
tri opice
(3. slika)	Mle
Z veseljem so ga sprejeli medse in ga f '>jjL vabili k obedu. Predilo pa so sedli k fOK! so se vsi, tudi mali opičefc, umili. Ivanč#*
» je temu zelo čudil. Ker je mamica-oP^ - v videla kako je Ivanček umazan, ga je 1 obedu, ko je zaspal slekla ter mu opfsj’ obleko, očka — stari opičjak pa mu je P
ie
'^l
pravil čevlje. Ko se je Ivanček prebudil. ? bila obleka že suha. Okopali so ga in počess1 potem pa se je igral z malim opičkom Rik#" 6jc jem. (4. slika) Sploh sta postala z malim Rlk^1^ jem velika prijatelja. Mali Rikkl ga je var» vodi! skozi pragozd in pazil nanj da se *»J ne bi kaj pripetilo. Celo pred kačami in l»*| ga je večkrat rešil.
. (Konec prihodnjiki

Slepa miš je igra, ki jo poznajo po vsej Evropi. Zato je primerno, da jo igrate tudi pri nas. Evo, kako jo igrate;
IGRAJMO SE SLEPO MIŠ
kazen krepak udarec s pi0*, po zadnji plati, nato P« stane slepa miš.
Določen igralec postane*sle-
pa miš. Pred pričetkom igre mu je treba zavezati oči, tako, da nič ne vidi. Navadno se za to porabi ruta, katere velikost znaša nekako 60x60 cm. Oči pa si slepa miš ne sme sama zavezati, kajti v
tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi si jih ne zavezala pravilno in bi utegnila videti igralce. Zato jih zaveže igra-lec, ki vodi igro.
Ko ima slepa miš trdno zavezane oči začne loviti igralce. Seveda se ti ne smejo oddaljiti od nje. Sicer ps se ji
lahko izmikajo tik pred nosom, saj jih slepa miš itak ne vidi. Važno pa je, da jo, igralci yedno dražijo, kajti le tako je igra v resnici živahna.
Strica Vanka bi -zelo
Slepa miš, ima v roki robec z malim vozlom. Igralca ujame s tem, da se ga dotakne z
lilo, ako bi mu mladi či*8
.#1
sporočili kak drugi način na prostem. Morda so kieJ ke posebne vrste iger-ročite mu, da z njimi se&
vse mlade'prijatelje iri br'
robcem. Ujeti igraiec dobi za j «Mladega rodu».
951'
21 APRILA 1951.
ORLO
STRAN 5
II. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKO - HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
|jZ ljudsko prosveto v borbo za mir, napredek, za
lacionaine in socialne pravice Slovencev ter bratstvo med narodi
ti, i 1, k<
Ivan' odel< vljei stvol Karl ni P d<tb<
amai
na>
itUri j,
•eseli
pr* 6si ia Ki j
Ponosni obračun požrtvovalnega kulturnega delovanja naših PD in SHPZ - Od 1. januarja 1949. do občnega zbora je bilo 163 kulturnih prireditev, 111 raznih proslav, 14 razstav, 34 koncertov, 112 nastopov, 208 članskih sestankov PD, 136 kulturnih predavanj - SHPZ edina prava matica napredne misli in kulture vseh Slovencev
(Nadaljevanje s 1. strani)' i nu komunistične mladine ter
___________________________ j obljubil, da tk> tudi mladina v
lv- Ferlan želel še veliko u~ j bodoče bolj delovala v prosvetnih društvih. Nato je še pozdravil v imenu tržaškega odbora partizanov miru v slovenščini tov. Angel Franza. Poudaril je, da prav napredna kultura mora postati branik miru. Zato predlaga navzočim, naj sprejmejo predlog svetovnega odbora miru za sklenitev pakta miru med petimi velesilami. Predlog tov. Franze je bil od vseh navzočih navdušeno sprejet. Z burnim ploskanjem so delegati sprejeli pozdravno pismo koroških Slovencev, v katerem
.jj^hov v bodočen delu. V ime-lu odbora TRST-ZSSR je pri-'61 pozdrave tov. prof. Weiss, io med drugim dejal, da je ja ?”Predna ljudska kultura pravo on Ustvo demokracije. Prikazal je krij Itlturjji razvoj ljudskih mno-v Sovjetski zvezi ter nato sh 'Bival vse slovenske kulturne e'avce naj neutrudno delujejo lett slovenskim prebivalstvom jjšega ozemlja. Sledili so po-irravi ostalih predstavnikov, 5e^ katerimi je bil tudi tov. "Wn, ki je pozdravil v ime-
želijo SHPZ tudi v bodoče veliko uspehov ter upajo da bodo tudi v tem letu lahko pozdravili naša prosvetna društva, ki naj bi šla gostovat na Koroško. Občni zbor SHPZ so pozdravili tudi napredni italijanski kulturni delavci:	Banfi,
Bianchi-Bandinelli, Sapegno, Luporini, Maffai, Gottuso, Socrate, Lombardo Radice, Marchesi, Donini, Gerratana, Trombadori, Montesi, Alicata, Ferri in Taddei.
Po izvolitvi volivne in verifikacijske komisije je podal gla vno poročilo tov. Stane Bidovec.
Prosveta je bila za titovce vedno le sredstvo šovinizma za razbijanje slovensko - italijanskega bratstva, orodje politične provokacije proti delavskemu gibanju in celo orožje imperialističnih agentov za pripravo nove vojne. Glavna skrb titofa-šistov je bila preprečevati za vsako ceno razvoj napredne ljudske prosvete.
Iz vseh teh razlogov je bilo ob resoluciji IU prav lahko določiti, kakšno naj bo stališče naše prosvetne organizacije, ki
tudi ravnali. Zadali smo si tudi naloge za naše prosvetno delovanje ter za obrambo slovenskih narodnih pravic.
Ko polagamo obračun svojega dela, lahko z zadoščenjem rečemo, da so bile osnovne točke sklepne resolucije izvajane dovolj dosledno in vztrajno. To so točke našega ideološkega programa glede borbe za ohranitev miru, borbe proti mračnjaštvu, zlasti titovskemu in vsem drugim fašizmom, z vsem
Doninijeve, za srednjo šolo tov. Hafner, poročilo o pevskem in glasbenem delovanju je podal tov. Danilo Pertot, tov. Zora Košuta pa poročilo o dramatiki.
Sledila je diskusija, katere so se delegati udeležili v velikem številu. Delegati so iznesli predloge, kakor tudi želje prosvetni članov iz raznih prosvetnih društev. Diskusije se je udeležil tudi tovariš Pirc, žu-
k statutu je občni zbor prešel k volitvam Glavnega odbora, v katerem so, kot je razvidno, najboljši kulturni delavci. Predstavniki so z velikim odobravanjem sprejeli novo vodstvo. Izrečena je bila zahvala prejšnjemu odboru za njegovo požrtvovalno delo, ki je doprineslo veliko uspehov na kulturnem polju na našem Ozemlju.
Občni zbor je bil zaključen
400 let slovenske knjige na uspeli razstavi SHPZ
K/
t irt 1 tt
nas Slovence je štiristo-:lMca izdaje prve slovenske skane knjige nad vse pomem-dogodek; saj ta častitljiva “ètnica najbolj zgovorno pri-da se po vsej pravici prište-v družino najnaprednej-j narodov. A tudi nadaljnji ^nj naše književnosti doka Je' da smo vedno hodili v ko-
2 vsemi kulturnimi narod!
iteo$ ^
peti
a,
alt ;
| doprinesli svoji del h kul ttl6mu napreku človeštva.
'bub skromnim možnostim j	smo prav demokratič-
Slovenci prvi in najdostoj-čant: lih Pr°slavili ta veliki ku. nth jubilej slovenskega na-,0 pc< ^ najprej s serijo člankov ega r ti*. u* ° razvoju slovenske nr{ f,-Revnosti od Trubarja pa do
linjih _________ ,
razstavo slovenske knji-
dni, sedaj pa z zelo
čeprav imajo’ titovci, ki -L^dno in povsod lastijo mo-11 sf01 nad slovensko kulturo,
I Ib Složnosti, da bi proslavili l|esVažno obletnico, pa do da-1 lro nis° pokazali, razen male L1 JNyice in enega skromnega e,Nna, prav nič v tem polj,11- Vidi se, da zvesto in prò#, edn0 izpolnjujejo navodila «kulturnega» komisa-imCf ej''nceta, ki mu je kultura de-? & briga. Ko so namreč neka-mu f optimisti v titovskih vr-Hrii^k sprožili vprašanje zida-ždf g-prosvetnih domov in večjih lak0'	žrtev za kulturni dvig
bfri^lM .h Slovencev, je ta vz-ti,	titofašistični kulturnik
;tu /ihia da oni ne bodo izdajali nj *' rj,j^ria za kulturo, temveč, da ;0 P1!),, 'Srali le na nacionalna ati ; 5 a tržaških Slovencev. Za-■evf* j ^ Bač ne more nihče čuditi, . 6^ bila zanje razstava slo-nepotrebno tra-■«iQ sil in denarja, ko pa pri-Binogo ceneje skozi «z igra iiu, 113 narodna čustva».
*■ QVensko-hrvatska prosvet. wvbh623’ ie organizirala rit ^etl° razstavo slovenske i®6’ ii je hotela dati še po-Poudarek s tem, da jo je ® za časa svojega občne-;j., bora tako, da je omo-li a tudi predstavnikom na ^Prosvetnilr	društev, da	so
ogledali.	Obenem pa	je
m. voritev samo, ki je bila ip Ni petek v PD. Kraljič, lttJ;avila tudi	dostojen kul-
VÌC&	li Program.	Navdušeno	so
St)e avj:oči sprejeti nastop od-ja ^ ^ okteta P. D. «Ivana-tofi je 11 s Proseka - Kontovela, 'anč# .jsej Pod vodstvom tov.. Cuka -opi^ li v°b otvoritvi in ob zaključ-je	Pesmi,	od katerih	so
»Pr?*	* nekatere celo ponoviti,
je tis;. tako je žel priznanje ob-- ' Hv* harmonikarski duet P.
ana Cankarja», ki je iz-'ho S 0venske narodne pesmi. Vfio'j 2°ra Košutova je imela - Ns!frebavanje o razvoju slo-i e književnosti od 1551.
do današnjih dni. Pre-a$6'u je podala vsa obdobja * . j d«;., ‘terature ter posebno |-'h v Na pomen naših fcultur-•’f!- '‘ikùnov, Trubarja, Pre-Levstika, Cankarja, Zu-V OR9 Prežihovega, ki so , tleo-enem tudi glasniki poli-'tod? Prebujenja slovenskega Njena zelo poučna iz-^ 50 2 recitacijami del Najpomembnejših pisatelj.,.. Pesnikov dopolnjevali etlaijl Justo Košuta, Aleksej fiQ c> Drago Gorup in drugi, dii. f * totjganem sporedu je sle-čes»11' ‘ttos1.?'5
ai&'‘
drugih tovarišev največ doprinesla k nad vse uspeli razstavi. Razstavni prostor -je bil opremljen zelo okusno z umetniškimi slikami, z narodnimi vezeninami in drugim narodnim blagom. Nad mizami z razstavljenimi knjigami so se vrstile slike slovenskih književnikov, nad vhodom,pa je bila na častnem mestiP-ilika avtorja prve naše knjige Primoža Trubarja.
Prvi del razstave je bil posvečen slovenski literaturi pred Trubarjem in je bil v njem prikazan pomen prvega slovenskega pismenega dokumenta — Brižinskih spomenikov. Za tem je prikazana literatura Truba-ija in ostalih protestantskih pisateljev, Dalmatina. Krelja, Bohoriča in drugih pionirjev slo-
Velik del razstave je posve čen mladinski in otroški literaturi od Trdinovih «Bajk o Gorjancih» do Zupančičevega «Cicibana» in drugih mladinskih del. Poseben prostor je odrejen knjigam upodabljajoče umetnosti, ki se odlikujejo po svoji krasni opremi in tisku.
Zastopana je dalje tudi naša partizanska knjiga, ki so jo naši najboljši sinovi pisali, razmnoževali ter širili med ljudstvo' ob prasketanju nacističnih in belogardističnih pušk in strojnic.
Častno mesto zavzema med njimi pesnik Kajuh, ki je utegnil, predno ga je zadela sovražna krogla, dati svojemu narodu najlepše bisere iz osvobodilne vojne. Ne manjka konč-
svojim delovanjem smo dosled-se ob stalni podpori italijanskih no utrjevali slovansko italijan-demokratičnih množic bori za J sko bratstvo, borili smo se pro-narodno enakopravnost in za|ti vsakemu šovinizmu, po naj-■napredno izboljšanje slovenske-jb djših močeh smo se borili za >ga ljudstva. Najboljši dokaz pa enakopravnost obeh narodnosti j nam je dalo ljudstvo samo. ki ter proti vsem zapostavljanjem j se je pridružilo v ogromni ve-; Slovencev v coni A, kakor tu-' j čini. To prvo bitko, ki smo jo .di Italijanov v coni B. Prizade-| zmagovito odločili zaključuje vali smo si za utrditev kultur-; izredni občni zbor, Tu so tito- nih stikov s sovjetskimi in slo-j fašistični agenti dobili odloči- vàhskimi narodi ter z napred-len udarec;	nimi kulturami ostalih narodov.
| Na izrednem občnem zboru j Tudi v posameznih prosvet-; SHPZ, ki je bil 9. okt. 1949., nih panogah je videti uspeh. V smo v sklepni resoluciji posta-1 glasbi smo n. pr. tudi napravili trdne ideološke temelje vili korak naprej. Predvsem soj
pan zgoniške občine, ki je ; z nalogo, dà z vso odločnostjo
Intervencija tov. Karlete v občinskem svetu
Občinska uprava “varčuje,, na škodo socialnega skrbstva
Znižanje fondov za zdravstveno oskrbo siromašnih bolnikov ter fondov za pobijanje tuberkuloze bo poslabšalo že itak slabe zdravstvene in socialne razmere, ki so v 'Prstu
Objavljamo v izvečku vsebino intervencije, ki jo je pretekli teden imela na seji občinskega sveta v Trstu svetovalka tov. Marija Casali-Karleta.
Smatram, da je potrebno, da vsak občinski svetovalec tehtno
vsake utemeljitve odvzema podporo siromašnim starkam, to je tistih bornih 1000 ali 2000 lir mesečno. Seveda se isti zavod niti ne zmeni za to, če bodo prizadete dobile kje drugje omenjeno podporo. Okrajne podporne ustanove nisb v te-
preuči osnutek občinskega pro. |^i: zadnjega leta v ničemer izračuna za tekoče ieto ter da Loljšale načina svojega pošlo-
razstave, katero sta v,,,- tov. D. Bufon in Vla-RlJt#' «ijj ®vec ki sta skupno s tov. var®,! 0:1 Rogeljo in ob pomoči
napredne- ljudske prosvete, na katerih gradi SHPZ in PD vse svoje delo. Tedaj smo jasno povedali, da smo med onimi, ki branijo mir. potrditi smo tudi vsa druga načela, aa katerih mora sloneti napredna ljudska kultura in po katerih smo se
napredovale godbe, ki jih je danes 8, orkestrov imamo 4 in ka. žejo’ že lepe uspehe. Nadalje | imamo pet moških, pet mešanih in en pionirski pevski zbor. Rastejo razni okteti, kvarteti itd., ki pa bodo upajmo, kmalu zrasli v prave pevske zbore.
izrazi o njem svoje mnenje. To je potrebno in koristno, nikakor pa ne odgovarja resnici, kar je rekel eden izmed tistih, ki so ga sestavljali, da bi podrobno preučevanje in razpravljanje o proračunu pomenilo le izgubo časa. Zato se hočem na tem mestu dotakniti postavke, ki se tiče socialnega skrbstva in zdravniške oskrbe. Se prej pa bi želela, da bi merodajni
vanja. Njih kuhinje vzbujajo še vedno čut ponižanja, nad katerim se zgraža vsak socialno čuteči človek. Znano je, da je naša skupina že večkrat zahtevala izboljšanje tudi na tem odročju. Vsekakor izgleda. da so naše zahteve zadele na popolnoma gluha ušesa ljudi, ki si lastijo občinsko upravo in k! so za obstoječe razmere tudi de-;<nsko odgovorni. Nemogoče je
Ixlaviao poročilo o delo vito ju je podili tov. Stane Bidovee
. Največji napredek pa kaže naša dramatika, ki še nikdar ni bila tako razgibana Velika zasluga gre Ljudskemu odru in njegovim voditeljem. Danes dela poleg Ljudskega odra 21 dramskih družin ter 16 pionirskih odrov, kar je vsekakor nad vse zadovoljiv uspeh. Vse |j j te skupine so naštudirale nad
posvetiti šolstvu več pozornosti, ker je prav od šole odvisno, kakšna bo ljudska izobrazba, dalje pa se moramo zavedati, da sovražniki ljudstva, zlasti titovci zlorabljajo prav šolo najbolj v svoje politične špekulacije.
Novi odbor čakajo težke ili odgovorne naloge, h katerim bo moral pristopiti sistematično
petdeset iger ter dale na stotine predstav na lastnih in tujih in z vso resnostjo_ odrih. Ravno tako dajejo za-,
vidljivo bilanco naše prire-1 SHPZ in vsa PD morajo ditve, ki so dale precej lepe u- današnjem času, ko sile impe-spehe. Skupna bilanca priredi->ializma in šovinizma s tepta-tev ir: drugih prosvetnih mani-.njem naših pravic skušajo za-festacij je prav gotovo zadovo-!dati delovnemu ljudstvu vedno Ijiva. Od 1. januarja 1949 do ; težje udarce, biti budno na stra-! danes je bilo 183 kulturnih ži proti vsem krivicam in za-
prireditev, 111 raznih proslav.!p°stavljanju naših narodnih ^	,,
14 razstav. 34 pevskih ali god-!pravic. Vso našo prosveto mo-'ijjij j2volj'eni tovariši: Košuta benih koncertov, 112 kulturnih ramo mobilizirati kot prvo stra-j Justj Bidovec Stane Gombač
žo našega ljudstva pri obrambi IFrai;Ci Bufon Dujan’ Gerlanc
Oktet, s Proseka-Kontovela ob otvoritvi razstave slovenske knjige
prikazal zanimanje tamkajšnje občine za kulturna vprašanja. V kratkem bodo zgradili ljudski dom, kar bo veliko doprineslo k širši kulturni izobrazbi vseh občanov zgoniške občine. Tudi tov. Slavec je med drugim prikazal zanimanje naših svetovalcev v nabrežin-skem občinskem svetu za kulturne probleme, kot n. pr šole, šolske vrtce itd.
Tov. Bidovec je povzel
odbornik pojasnil, če je pri se- °P1;a*i_ posledice, ki so jih ne-stavljanju osnutka za prora- frečneži deležni zaradi tes raz-čun gledal na dejansko stanje rner- Da o nezadostni hran in na dejanske neobhodne po- sPo*h ne govorimo. Omembe m trebe tržaškega prebivalstva, zraženja vredno je tudi dejstv»». Želela bi vedeti, če ta gospod ^3 občinski podporni zavod cove, da živi v Trstu nad 20.000 j VZ3mr’ vsako podporo druž -brezposelnih. na tisoče upoko- ’nam’ katerih člani so po inoiv-jencev, ki prejemajo sramotno bitni dolgotrajni brezposelnosti nizko pokojnino, nadalje na,končno Je dobili, četudi le zu-tisoče ljudi, ki bolehajo na jeti-1č;-,sno zaposlitev. V teh prime-jki in tisoče ljudi brez last-:D*1 Dti zavod ne jemlje v p<>-nega stanovanja.	^tev dejanskega položsja, v ka-
Vs-j .gori omenjena množica terem se nahajajo prizadete nesrečnežev nehote obremenju- ; družine, niti ne dolgov, ki so si je socialno in zdravstveno j'b za časa brezposelnosti na-skrbstvo. Vsekakor pa postav- kopale na svoj hrbet, ka, ki se nanaša na to vpraša- ' nje v osnutku občinskega proračuna ne predstavlja prave slike in ne tolmači dejanske potrebe. 2e pri razpravljanju
branimo svoje narodne interese, pokažemo ljudem pravo pot, obenem pa preprečimo vsake šovinistične manevre. Zavedati se moramo, da smo mi demokratični tržaški Slovenci in naša SHPZ edina prava matica napredne misli in kulture za vse ostale Slovence, ker je spričo titofašističnega terorja v zal Sloveniji prešla ta težka in odgovorna naloga na nas. za- j Slovensko . hrvatska prosve-
ključke iz diskusije ter zagoto-jtna zveza stopa v novo delo pod Ivil, da bo bodoče vodstvo | geslom: «Z ljudsko prosveto v v i SHPZ dalo vse svoje moči za! borbo za mir, napredek, za izboljšanje vsega delovanja. Po nacionalne in socialne pravi-odobritvi nekaterih popravkov jce ter bratstvo med narodi!»
€1 V B I K X © & .5 E K 1 Issvcisa! ln©lsivBal «»dStor
Izvršni odbor
miru, narodne enakopravnosti
nastopov na raznih prireditvah. Poleg tega je bilo 208 članskih sestankov PD, od teh 136.ter slovansko italijanskega ; kulturnim predavanjem. Sku-[bratstva, ki je temelj in porok Razstavo slovenske knjige si je pazljivo ogledal tudi tov. Vidali. Ipno je bilo torej okrog 600
'prosvetnih manifestacij v dveh
venske književnosti, po zaslugi katerih smo Slovenci stopili v krog kulturnih narodov. Za njimi pridejo pisci katoliške protireformacije, ki pa po svojem pomenu daleč zaostajajo za protestantskimi. Tretje obdobje prosvetljenstva predstavljajo Linhart, oče slovenske dramatike, prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Zoisov krog tei drugi.
Iznad vseh teh se dviga postava velikana Prešerna, ki je prvi oznanil zatiranim Slovencem lepše dneve in nakazal pot bratstva med narodi. Za njegovimi «Poezijami» se vrste de la njegovih sodobnikov in posnemovalcev do Levstika, ki se zopet dviga iznad svoje dobe ter kaže Slovencem pot borbe na političnem in kulturnem področju. Slede naši pripovedniki in pesniki, Jurčič, Kersnik, Gregorčič, Tavčar ter dni-
no tudi naš napredni časopis, ki ga poleg drugih starejših častno zastopajo naše «Delo» s prilogami «Slovenska žena», «Mladinski prapor» in «Mladi rod», dalje «Koroški borec» iz Celovca, glasilo izseljencev v Franciji «Glas jedinstva», v Združenih državah «Narodni glasnik», v Kanadi «Jedinstvo» itd.
Ta doslej največja in najlepše opremljena knjižna razstava v Trstu je vzbudila splošno zanimanje ne samo med našimi somišljeniki, temveč med vsemi tržaškimi Slovenci, tudi med Italijani. Tako so si jo ogledali številni italijanski tovariši s tov. Vidalijem na čelu. Posebno veliko zanimanje so kazali naši dijaki, ki so prihiteli v zelo velikem številu 1 kljub temu, da nekatera šolska I vodstva niso hotela objaviti ! poslanega vabila SHPZ na raz- \
letih t. j. skoraj 1 na dan.
Razveseljivo je tudi delovanje pri gradnji domov, dvoran in drugih prostorov za prosvetno delo. 3 društva so -si postavila svoje domove, dočim so številna napravila razne prosto re. Cela vrsta je drugih društev, ki so tudi že pričela z akcijo za postavitev lastnega doma.
Seveda so bile tudi pomanjkljivosti v dosedanjem delovanju. Ena izmed največjih pomanjkljivosti je ta, da se ni posvetilo vseh svojih sil šolskim vprašanjem, V bodoče bo treba
vseh naših uspehov.
Za glavnim poročilom, je sledilo finančno poročilo, ki ga je podala tov. Zorka.Legiša Mervič, šolsko poročilo tov. Ditke
Anton, Košuta Zora, Bidovec Morana, Legiša Zorka Mervič, Pertot Danilo, Škrk Albin, Ber-netic Karlo, Rogelja Alojz, Gerbec Jelka, Gorup Drago, Gerlanc Aleksej; poleg teh pa so v Glavnem odboru še sledeči predstavniki prosvetnih dru-
SHPZ so štev: Cok Karel (Lonjer), Bogateč Viktor (Sv. Križ), Slavec Bernard (Dolina), Kapelj Mirko (Trebče), Vrabec Karlo (Trst), Eier Ivan (Elerji), Hrovatin Stanka (Opčine), Milič Herman (Zgonik), Mozar Kristina (Skedenj), zerjal Drago (Boljunec), Peric Hamlet (Nabrežina), Lavrenčič Josip (Ric-manje), Pegan Josip (Salež).
Zensko prenočišče v ulici Pascoli je do skrajnosti natrpano. Postelje so razvrščene druga poleg druge, ne le po sobah, temveč tudi po hodnikih. Stranišča še zdaleka ne odgovarjajo zahtevam. Zravesi omenjenega prenočišča je hiša v kateri je bila nekoč otroška bolnica. Ta bi bila prav lahko spremenjena v prenočišče za žene. Z vsakega vidika bi bolje odgovarjala zahtevi in po-
o proračunu za lansko leto sem predočila občinskemu svetu dejanske prilike, v katerih živi na tisoče nesrečnih družin v Trstu. Ze tedaj sem tudi zahtevala takojšnje ukrepe za zboljšanje obstoječih razmer.
Na žalost moram po enem letu poudariti, da je bilo do sedaj prav malo storjenega v tem pogledu. V ljudskih zdravstvenih ambulatorijih so še vedno take razmere kot nekoč. Reveži morajo čakati po več ur v vrsti za to da dobijo par aspirinov ali pa. da jih zdravnik četudi le površno, pregleda.
Postavka letošnjega občinskega proračuna, ki se nanaša na preskrbo zdravil ubožnim je za nekaj nad 12 milijonov višja od lanskoletne postavke.
Toda ta je višja zato, ker so |
se zdravila znatno podražila, itreb) kot Pa zgradba. kateri
Nespremenjene pa so ostale .Ee Prenočišče nahaja danes in postavke, ki se nanašajo najki M lahko služila svojemu vzdrževanje umobolnih, inva-!Bravemu samemu to je. v njej Udov in za delo nesposobnih!13’ lahk0 našli svoje zavetišče
ljudi, kakor tudi za vzdrževanje imlad1ncL ki 30 zapustili veli-novorojenčkov in siromašnih k° ubožnico in so brez^ stano-
V nedeljo 29. aprila ob 9. uri bo v dvorani P. D. Škamperle skupna vaja vseh mešanih pevskih zborov, ki bodo nastopili na prvomajski proslavi na občinskem stadionu pri Sv. Soboti.
Priporočamo polnoštevilno udeie/bo in točnost pri skupni vaji.
porodnic.
Tudi postavka, ki se nanaša
vanja in brez svojcev. Tako bi tudi ta nesrečna mladina do-
na podporo socialnim listano-mn_0S° dostojnejše in privarvi je >neizpremenjene. dasi-jkla^nejše spalnice in bi ne bila
ravno pokrajinski zavod za so-j Posiljena stanovati skupno s
cialno skrbstvo zahteva povi-
starimi in bolnimi osebami.
Drevi ob 20. uri bosta gostovala v PD «Pečar» na Skoljetu dramska skupina in kvartet PD «Škamperle». Dramska skupina bo ponovila znano spevoigro «Venček narodnih pesmi».
gi ki so s-svojimi deli bistve- stavo. Vseh šest dni, kar je tracio prispevali naši književnosti ! i3 a razstava, i so ,0 na iz j ter ponesli v svet slovensko recno zeli° Podalj3ah do S’re'! ime. Ob zatonu stoletja vzra-ste nam Slovencem štiripere-
sna deteljica književnikov ve likega kova:	Cankar, Kette,
Murn in Zupančič. Ti štirje so oblikovno in vsebinsko izpopolnili našo pesem, novelo in dramo ter še nadalje dvignili ugled naše književnosti med ostalimi narodi. Slede še stotine in stotine knjig naše literature, ki se je prav pod vplivom naših velikanov in najnaprednejših tujih vzorov razširila kot reka na planjavi Med njimi najdemo najmočnejšega pripovednika novejšega časa, pred kratkim umrlega Prežihovega Vo-ranca, ki je kot dosleden komunistični borec kazal svoje, mu narodu pot v boljšo bodočnost. Posebno pozornost so zbujala dela in lastnoročno posvetilo revolucionarja Ludvika Mrzela, ki zaradi svojega prepričanja že tretje leto ječi v titovskem taborišču.
de, so se neprestano vrstili številni obiskovalci, - ki je niso mogli prehvaliti tako glede opreme kakor tudi glede vsebine.
Slovenskò-hrvatski prosvetni zvezi in njenim neumornim sodelavcem gre vse priznanje z željo, da bi nas kaj kmalu zopet tako prijetno iznenadili.
A. M. •
Jutri, v nedeljo, 22. t. m. ob 9. uri bo v prostorih SHPZ na trgu Ponterosso št. 6, H. nadstr. prva seja novoizvoljenega Izvršnega, Glavnega in Nadzornega odbora ter Razsodišča SHPZ Vabimo k polnoštevilni udeležbi. * * *
ditoriju in dosegla. največji u-speh. Prepričani smo, da bodo tudi Križani polnoštevilno prihiteli k tej zanimivi prireditvi, ki bo na prostem na društeve-nem dvorišču.
V nedeljo. 15. t.m. ob 16. uri je gostovalo prosvetno društvo s Križani v Mavhinjah v ne- Prosekc-Kontovela v Križu z v scòti So 22. t.m. PD «Vesna» bo ! mi svojimi odseki razen orkestra. 'gostovalo v nedeljo 22. t.m. ob1 Najmlajši, so priredili balet s pe-16. uri z bogatim kulturnim [ rjem in recitacijami, dve igrat-jvišč. sporedom in sicer: s pevskkm sci skupini pa sla uprizorili eno-I zborom, kvartetom, ruskim bv- .dejanko «Namizni prt», Čehova letom, harmonikaši, pionirsko ; «Snubač», in Košutouo «Za lepše igro «Pionirji iz tihega dola» življenje». Prireditev je zaključil in orkestrom, ki bo igral tudi \ pevski oktet1, ki je navdušil poslu-! za ples po prireditvi. To bo ga [«alce, na čigar željo je moral tri-! Mivhinje res lep kulturni do-'krat ponoviti pesem «Moskva». j godek.	Ve- spored je bil dostojen in
* * *	; zanimiv ter je privabil polno
• «Revizor» v Križu. V nedeljo j dvorano občinstva. S tem je bilo
sanje podpore za vzdrževanje1	vsa ta vprašanja bi se
nezakonskih otrok priznanih le morali spomniti merodajni ob-matere. V gotovih postavkah .č‘n'ki oz. mestni podporni or-pa so letos nakazane manjše ,£a!1i- Nanja b: se morali spom-vsote nego lani. kar je popolno- mD tudi gospodje, ki so sesta-ma nerazumljivo. Nerazumlji-|vD_ab osnutek občinskega provo je dejstvo, da je postavka, ki govori o prevozu bolnikov v bolnice nižja za 10.000 lir od lanske postavke, dasi je vsem znano, da se je v zadnjem času podražil celo bencin.
Z druge strani pa bi morala občinska uprava pojasniti, v kak namen je porabila 80.000 lir, ki so bile že leta 1948 določene v podporo ustanovi za zaščito dece, ki pa je na žalost še vedno prepuščena cesti in še
V imenu goriških Slovencev je pozdravila občni zbor tov. Rozet Anamarija.
29. t.m. bo gostovala dramska skupina z Opčin s svojo do sedaj najuspelejšo igro Gogoljevim «Revizorjem», ki je pred kratkim z njo gostovala v Av-
izpolnjeno prvo gostovanje Proseka-Kontovela v Križu. Pustilo je najlepši vtis pri vseh navzo-iih. Križani želijo še takih uspelih prireditev!
j računa in ki so smatrali za [umestno napisati pripombo, da so bile gotove postavke spremen'ene zaradi povišanja stroškov v zvezi s povišanjem plač nameščencem.
Na koncu naj omenimo še. da predvideva letošnji občinski proračun v primeri z lanskim, kar 3 milijone manj stroškov za pobijanje tuberkuloze. Vsem pa je znano, da prav tu Trstu žanje tuberkuloza, žal. zdaleka nima zadostnih žaba- preveč žrtev. Nemogoče je pihljati resno to strašno šibo z Težko gospodarsko stanje, v 2 milijonoma lir na leto! katerem se nahaja naše mesto J Smatramo da ni potrebna niše bo nedvomno slabšalo in [kaka polemika o zadevnih to toliko časa, dokler bo Trst [ vprašanjih. Dejstva sama dovolj vojna luka Anglo-američanov. očitno govore. Ta dejstva ne-Do tedaj bo tudi stalno nara-1 izpodbitno dokazujejo in po-ščala korupcija mladine. In to'trjujejo to, kar smo že nešte-
bi moralo resno skrbeti tudi občinsko upravo! Ta bi morala ukreniti vse potrebno za to, da bi zboljšala poleg obstoječih kritičnih razmer tudi socialno skrbstvo. Dogajajo se primeri, da občinski podporni zavod (ECA) nepričakovano in brez
tokrat poudarili, namreč, da demokrščanski večini in njenim satelitom, ki vodijo občinsko upravo, ni mar za obstoječe razmere, ni mar za krivice in za ponižanja, ki so jih dnevno deležni tisoči nesrečnih siromakov v našem mestu.
rQz«tavi smo lahko videli tudi razne stare listine
A tam so bili samo valovi in sonce. Tedaj je pljunil v stran in rekel:
— Kriči! . . . komu s tem škoduješ? Samo sebi. Ker pa se je med nama tako zgodilo, bom ždaj vse . povedal ... da vse hkrati končam.
—< Molči! . . . Pojdi mi izpred oči . . . pojdi! je kriknil Vasilij.
~ V vas ne grem ... tu bom prezimil . .. — je govori! Jakob, ne da bi se menil za očetovo kričanje, vendar pa je pazil na njegove kretnje. — Tukaj mi je bolje ... to razumem, nisem norec. Tu je laže ... In več svobode . . . tam bi me sukal, kakor bi hotel, a tu — le obriši se!
Pokazal je očetu ligo in se zasmejal, ne glasno, a toliko, da se je oče znova razsrdil, skočil pokonci, zgrabil veslo, se pognal proti njemu in hripavo kričal:
— Očetu? Očetu to? Tako? Ubijem te . . .
Ko pa je slep od besa pritekel do čolna, je bil Jakob že daleč od njega. Bežal je in odtrgani rokav srajce je mehedral za njim po zraku.
Vasilij je zagnal proti njemu veslo, a ni zadel sina in zopet se je brez moči zvalil v čoln, praskal z nohti les in gledal proti sinu, ki mu je kričal od daleč:
— Sramuj se! Siv si že in si postal živina zavoljo babe ... Eh ti! V vas pa se ne vrnem ... ne vrnem se! Sam pojdi tja . . . kaj bi tu počel . .
■ Jaška! molči — je zarjul Vasilij in prevpil njegov krik. Jaška! Ubijem te . . . Pojdi proč! Proč!
No, Jaška je že šel in se smejal.
Vasilij je s topimi, blaznimi očmi gledal, kako gre. Zdaj je bil videti krajši, kakor da so se mu noge pogreznile v pesek . . . zdaj se je pogreznil vanj
do pasu ... do ramen ... in končno tudi z glavo. Ni ga . . . Minuto pozneje, ne daleč od onega kraja, kjer je izginil, se je zopet pokazal: najprej glava, ramena, potem ves. . . Zdaj je bil manjši. . . Obrnil se je, semkaj gleda in nekaj kriči.
— Preklet! preklet, preklet! —• je odgovoril Vasilij na sinov krik. Jakob pa je zamahnil z roko, šel dalje in . . . zopet izginil za holmom peska.
Vasilij je še dolgo gledal v tisto stran, dokler ga ni hrbet zabolel od nerodnega ležanja. S hrbtom se je tiščal čolna in se opiral na pesek. Ves zlomljen je vstal na noge in se opotekel od bolečine v kosteh. Pas mu je zlezel do pazduhe; z odrevenelimi prstmi ga je razvezal, ga dvignil k očem in vrgel na pesek. Potem je šel v kolibo. Med potjo se je ustavil pred vdrtino v pesku, se spomnil, da je tu padel in da bi bržkone ulovil sina, ko ne bi padel. V kolibi je bilo vse razmetano. Vasilij je z očmi iskal steklenico z žganjem in ko jo je našel med vrečami, jo je pobral. Počasi je izvlekel zamašek in nastavil vrat steklenice na usta, da bi pil. A steklo ga je bilo po zobeh in žganje se je cedilo iz ust po bradi in po prsih. Žganje je bilo brez okusa kakor voda.
V Vasilijevi glavi je bilo temno, srce mu je postalo težko, v hrbtu ga je lomila ostra bolečina.
15.
~ Star sem že . . . — je rekel na glas in se spustil na pesek pred vhodom v kolibo.
Pred njim je bilo morje — velikansko, leno vzdihujoče morje, polno moči in lepote. . . Smejali so se valovi, šumni in razposajeni. Vasilij je dolgo gledal v vodo in se spomnil pohlepnih sinovih besed:
««Oh, ko bi vse to bila zemlja! Črna prstt Kako bi jo oral!»
Jedki občutek koprnenja je prevzel kmeta. Krepko se je podrgnil po prsih se ozrl okrog sebe in globoko vzdihnil. Nizko je sklonil glavo in hrbet se je upognil kakor da je leglo nanj težko breme. V grlu ga je nekaj dušilo. Vasilij se je odkašljal in gleda! v nebo. Težka misel ga je prevzela.
. . . Zato ker je zavoljo vlačugarske ženske zavrgel ženo ki je bil preživel z njo v poštenem delu petnajst let ga je Gospod kaznoval z uporom sina. Tako je. Gospod!
Ponorčeval se je sin z njim, hudo je ranil njegovo srce. . . ubil bi sina, ki je tako užalil dušo svojega očeta! In zavoljo česa? Zavoljo ničvredne, sramotno živeče ženske! . . . Grešil je, ker se je tako star zvezal z njo ter pozabli na ženo in na sina . . .
In glej, Gospod ga je v svoji sveti jezi opomnil, po sinu ga je zadel v srce s pravično kaznijo . . . Tako je, Gospod! . . .
Vasilij je sedel in se križal, večkrat trenil z očmi in s trepalnicami otiral solze, ki so ga slepile.
Sonce pa se je že spuščalo v morje in na nebu je mirno ugašala škrlatna zarja. Iz molčeče daljave je prihajal topli veter in božal kmetov obraz, ki je bil moker od solz.
Naslednji dan po prepiru z očetom se je Jakob odpravil s skupino delavcev na barki, ki jo je vlekel parnik, kakih trideset vrst daleč od ribarskega stana v neki zaliv, lovit jesetre. Vrnil se je v stan čez pet dni sam v čolnu z jadrom; poslali so ga po živila. Prišel je opoldne, ko so delavci počivali po obedu. Bilo je neznosno vroče, razbeljeni pesek je pekel v noge a ribje luske in kosti so jih bodle. Jakob je oprezno korakal k barakam in sam sebe grajal ker si ni nadel škornjev. Da bi se vrnil k čolnu je bil prelen tudi se mu je mudilo da bi kaj pojedel in videl Malvo. V dolgočasnih dnevih, ki jih je prebil na morju se je je pogosto spominjal. Zdaj bi bil rad zvedel če je videla očeta in kaj ji je povedal . . . Morda jo je nabil? Ce jo je, ji ne bo škodovalo, bo bolj prijenljiva. Preveč je predrzna in ošabna. . .
V stanu je bilo tiho in pusto. Okna barak so bila odprta in ti veliki, leseni zaboji so tudi tako rekoč omagovali od vročine. V upravnikovi pisarni, ki je bila skrita med barakami, je krčevito jokal otrok Izza kupa sodov se je slišalo tiho govorjenje.
Jakob je šel pogumno v tisto smer, ker se mu je zdelo, da sliši Malvo. Ko pa je prišel do sodov in pogledal za nje, je odstopil in obstal z mračnim obrazom.
Za sodi v njihovi senci, je ležal s prsmi navzgor, z rokami pod glavo rdečelasi Serjožka. Na eni strani poleg njega je sedel Jakobov oče, na .drugi Malva.
(Se nadaljuje)
STR/IN 6
PA TAM.
TITQFASISTICNA VOJNA HISTERIJA — Titofašistline razbojniške tolpe se je posebno u zadnjem časa polastila pravcata vojna histerija ki Je seve-aa posledica injekcij emade in USA». Jugoslavijo so dejansko spremenili v pravo bojno poljano. Po mestih in vaseh so na dnevnem redu vsakovrstne vojaške vaje, marši, napadi, protinapadi, obrambe in druge take komedije, l$t jih je v zadnjih letih svojega režima kaj rad uprizarjal rimski krvnik. Sedaj je predvojaška vzgoja na dnevnem redu celo v coni B. Tudi ubogemu prebivalstvu cone B, ki jih je te itak sito do vrh glave, so začeli vcepljati v glavo .	- bacile, svoje vojne
histerije.
Slično komedijo so u prizoriH v nedeljo 10. aprila v Istrskem okrožju, kjer so se zbrali — kot ooroča avojni dopisnik» Primorskega zgagarja — vsi stari in mlad! aktivisti in borci iz vsega koprskega okraja. Koliko je bilo v resnici pravih borcev, to je seveda drugo vprašanje. V tem pogledu niso namreč tito-faštsti nič kaj izbirčni.
Pomembno pa je tudi to, da so se tega «marša» udeležili tuni nekateri tržaški tltofašisti-čni gaulajterji kot Ukmar, Stoka in Tine. Ali se je tudi tržaške tltofašistlčne klike polastila «nalezljiva bolezen» maršov in predvojaška vzgoje? Ali je to neke vrste začetek epred-vojaške vzgoje»? Ali je to neke vrste začetek «predvojaške vzgoje», ki naj bi jo uvedli tudi o ul. Ruggero Manna?
Saj res. če grozi nevarnost, da bi «kremeljski Imperialisti» napadli celo cono B Itako namreč čvekajo tito/ašisti), potem je «sveta dolžnost» tudi tržaških titofašistov, da «sledijo Titovim pozivom». Korajšo torej. Babič, Kukanja, Dekleva, Spela et Co
—	osi kot en mož na predvojaške vaje! Konec je lenarjenja po uradih z bojnim klicem «non vogliamo la vita comoda»
—	osi puške v roko in hajd o napad. . . magari z avtomobilom do kake vaške gostilne, Joca pa ki se prav dobro pozna na «haj-kanje», pa postavite kot vrhovnega komandanta. Svoje «vojaške» sposobnosti je itak že večkrat še predobro pokazal, posebno, ko je v teku borbe prespal marsikateri teden v bunkerjih.
Proslavite manifestacije odp|ornišk|ega gibanja
s svečano predajo spominskih kolajn borcem za svobodo v sredo, 25. aprila, s pričetkom ob 9. uri v TRSTU, na ploščadi P. D. «Tomažič», ul. dei Leo 7.
Kratke priložnostne govore bodo imeli:
MARIJA BERNETIC, politični komisar GIORGIO JAKSET1CH, partizanski poveljnik GIORDANO PACCO, voditelj CLN za Milje ESTER COSSUTTA, mati padlega borca SLAVA CEBULEC, aktivistka OF
GIOVANNI SORGO, poveljnik bat. «Delavska enotnost» Na proslavi sodeluje godba Rinaldi.
OBČINSKI PRORAČUN JE ZA DEMOKRISTJANE TRD OREH
Konstruktivne kritike komunistov razburjajo župana in večino
Popoldne od 15. do 19. ure bo v SV. BARBARI (MILJE), v Ljudskem domu
Velika ljudska veselica
Govorijo: GIORDANO PACCO, voditelj CLN za Milje, ADO SLAVEC, partizanski poveljnik, PETER VIOLA, partizanski poveljnik, PIERINA POSTOGNA, aktivistka v ilegali, DARIO ROBBA, politkomisar bat. «Alma Vivoda».
KDO JE KRIV? — Vsak otrok danes že ue za podtalne spletke angleških in ameriških imperialistov v Perziji ter v ostalih deželah Srednjega vzhoda. Da se prav v Perziji križajo interesi Angležev in Američanov, ki bi si vsak od svoje strani radi prilastili monopol nad petrolejem — to je danes znano že vsemu svetu.
Tisti pa, ki hočejo namenoma skrivati ta neoporečna dejstva, so danes prav titofašisti, ki so se tudi v tej vlogi pokazali kot najbolj goreči zagovorniki gangsterskih metod anglo-ame-riškega imperializma v Perziji.
V št. 77 z dne 1. t.m. «Primorskega» se na vse pretege trudijo, da bi prikrili tolovajstva, ki Jih povzročajo njihovi wa-shingtonski in londonski gospodarji v Perziji. Istočasno pa sikajo ves svoj ogabni protikomunistični strup na Sovjetsko zvezo češ, da «se hoče ugnezditi v Perziji», kjer bi podvojila proizvodnjo nafte in si ustvarila svoj obrambni pas». Tako piše titofašisttčno glasilo na prvi strani v svojem zelo «objektivnem» tedenskem pregledu. Toda že na zadnji strani lista in sicer v «zadnjih poročilih» pa zahajajo titofašisti v pravo protislovje kjer, čeprav nehote priznavajo «angleški trud, da 6i sl obdržali in zavarovali svoje petrolejske interese».
Očividno velja za tltofaflste pregovor, «da desnica ne ve kaj dela levica». Kljub vsemu pa Je vsega kriva seveda Sovjetska zveza. Tudi če se bo jutri kaki mački na Titovem dvorcu oskubil rep, bo vse titofašistično časopisje zagnalo vik in krik o «sovjetskih napadalnih načrtih» in hitelo klicati na pomoč nosilce zapadne «demokracije».
Nastopajo: umetniška skupina iz Gradiške (zbor, tamburaši, lirični pevci in balet), nadalje slovenski pevski zbor iz Elerjev ter godba iz Božičev.
29.aprilavB0LJUNCU na trgu,
kjer bosta govorila: DUŠAN LOVRIHA, dolinski župan in VITTORIO VIDALI, komandant Carlos. — Sodelujejo zbori iz Ricmanj in Boljunca ter godba iz Doline-RicmanJ.
Daljša intervencija tov. Gombača - Škandal zaradi imenovanja ravnatelja ACEGAT-a - Komunisti predlagajo odstavitev odbornika Bonettija - Nedostojno obnašanje župana - Intervencija tov. Weissove
Na zadnji seji prejšnjega tedna in sicer v petek 13. t. m. je imel daljšo intervencijo naš svetovalec tov. Gombač, ki je iznesel vrsto utemeljenih kritik z ozirom na tiste točke občinskega proračuna, ki se nanašajo na mestne tržnice. Nakazal je nujno potrebo nekaterih popravil pokritega trga v ul. Carducci ter eventuelne zgraditve male restavracije. Priporočal je naj se predvsem izvedejo nujnejša dela, da se prepreči okvara zelenjave, kot se je pripetilo lansko poletje. Glede centralne ribarnice je pripomnil, da ima občina pri slednji dokaj malo dobička in sicer le 2,225.000, dočim ima občina v Benetkah od tamkajšnje ribarnice 45 milijonov dohodka. Iz tega sledi, da se tržaška občina noče resno pobrigati za povečanje tega dohodka, ker se noče pač dotikati interesov zaseb-
Stavka osebja srednjih šol
Nameravani množični odpusti pri tvrdki "Maglieria 1 riestina,, Spor v gradbenem podjetju "Adriatica,, rešen po zaslugi ES - Tvrdka Schromek hoče uvrstiti vse nameščene delavce v nižjo kategorijo
Vedno težje razmere, s katerimi se stalno bori delovno ljudstvo, so dejansko prisilile v borbo za življenjski obstoj še druge delovne stroke. Tako je v petek preteklega tedna kompaktno stavkalo vse osebje srednjih šol našega Ozemlja in se tako pridružilo stavki, ki je bila istega dne v nekaterih pokrajinah Italijanske republike. Ministrstvo za vzgojo v Rimu dejansko že dalj časa zavlačuje rešitev povsem upravičenih zahtev za mezdno povišanje, ki ga je svoječasno postavila prizadeta kategorija. Kljub stavki pa ni bila zadeva rešena in zaradi tega je prizadeto osebje napovedalo v sredo še drugo 24-urno stavko, ki je razen par izjem popolnoma uspela.
Postopno propadanje nase industrije in trgovine ima svoj viden odraz v vseh panogah gospodarskega življenja. Teden za
Kontrolirajte volivne imenike
Opozarjamo vse volivce, da so od 15. do 30, aprila t. 1. na vpogled volivni imeniki in sicer na občinskem volivnem u-radu v ulici SS. Martiri št. 3.
Priporočamo vsem tovarišem in simpatizerjem, da takoj kontrolirajo, če so pravilno vpisani v volivnem imeniku. Obenem naj kontrolirajo vpis vseh družinskih članov, prijateljev in znancev
Generalne vaje
Jutri, 22. t.m. s pričetkom ob 9. uri bodo generalne vaje za prvomajski telovadni nastop
Na trgu med ulicami d’Alvia-no - Broletto . S. Marco, za mestne sekcije.
V	Boljuncu, za sekcije Rimanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Domio, Dazio.
V	Sv. Barbari (Ljudski dom), za sekcije iz Milj in vasi.
V	Trebčah, za sekcije Bazovica, Padriče in Trebče.
Na Opčinah (Ljudski dom), za opensko sekcijo.
Na Proseku (Ljudski dom), za sekcije Prosek in Kontovel.
V	Križu, za sekcije iz vseh vasi nabrežinskega okraja.
tednom se vrstijo odpusti in trgovski konkurzi. Tokrat je žal na vrsti podjetje «Maglieria Triestina» iz ul. Coroneo, kjer je sedaj nameščenih 70 delavk, delo pa jih ima dejansko le deset. Podjetje se nahaja v težkem finančnem položaju in zaradi tega je ravnateljstvo sporočilo, da bo moralo odpustili vseh 70 nameščenih. O tem stanju pa je ravnateljstvo obvestilo le Delavsko zbornico ter namenoma prezrlo Enotne sindikate. ki so pa kljub temu takoj intervenirali ter prisostvovali sestanku na Uradu za delo. Predstavnik ES se je odločno zoperstavil nameravanim odpustom, dočim je zastopnik DZ popolnoma soglašal s stališčem delodajalca.
Delavci nameščeni pri gradbenem podjetju «Adriatica», ki so zaposleni pri gradbenih delih na Opčinah so v sredo prekinili delo in sicer kot protest, ker jim podjetje ni izplačalo dogovorjenega polmesečnega predujma. Običajno so namreč prejemali plačo ob mesecu, dočim so jim vsakih 15 dni izplačevali predujem. Sele na takojšnjo intervencijo predstavnika BS je bila zadeva poravnana še v teku dneva.
V torek so se sestali na Uradu za delo delavski zastopniki in predstavniki podjetja Schro-meq, ki ima trenutno v zakupu dela v čistilnici «lAiquila». Obravnavalo se je vprašanje re valorizacije plač in ureditev premične lestvice. Ravnateljstvo hoče namreč prav v zvezi s tem vprašanjem uvrstiti vse delavce v nižjo kategorijo. S tem bi bili še posebno prizadeti težaki in specializiraani delavci.
IZ PADRIČ
Imena naj povedo!
Na vse načine so se trudili udbovci in titovski plačanci, da bi si zagotovili uspeh svoje «razstave» OF. Tekali so od vasi do vasi in od hiše do hiše ter iskali material in slike padlih v NOB. Toda marsikje so naleteli na trd oreh. Naši ljudje niso hoteli izročiti v njihove umazane roke dragocenih svetinj osvobodilne borbe. '
Titojašistično trobilo piše, da
TUDI «PROSLAVA» JE ŠLA RAKOM ŽVIŽGAT
Koliko ‘‘domačinov,, so imeli titovci v nedeljo v Padričah
«sodelujejo pri teh proslavah v prvi vrsti samo tisti, ki so v težki protifašistični borbi največ žrtvovali». O kakih imenih pa ni titovskem trobilu ne duha ne sluha. Zaradi tega pa jih mi vprašamo ali vedo za imena članov terenskega odbora, ki je bil ustanov jen v naši vasi 4. novembra 1943. Ali vedo za prava imena tistih, ki so na potrdilih (za katera ne vemo, kako so sploh prišla v titovske kremplje) podpisani z ilegalnim imenom? Jasno je, da današnji «organizatorji» titovske «razstave» tega ne morejo vedeti, ker ti elementi sploh niso takrat vedeli za obstoj terenskega odbora in tem manj kaj je OF.
Titofašisti se celo bahajo, da so bili ob prihodu gaulajterja Babiča v Padriče prisotni številni terenci. Le na dan z imeni, da bomo vedeli, kdo izmed pravih terencev je bil prisoten!
Bivši terenec
nikov, ki si gromadijo velike dobičke prav na škodo občine same. Nadalje je naš svetovalec nasprotoval demokristjan-skim predlogom za zaprtje akvarija ter predlagal, naj bi občina poskrbela za njegovo e-ventuelno razširitev ter uvedbo vstopnic po razlikovalnih cenah. Glede načrta za zelenjadni trg je tov. Gombač poudaril neutemeljenost ponovnega razpisa natečaja, ker je odbornik Bonetti itak sporočil, da je zadevo že rešil občinski odbor. V zaključku je še obravnaval vprašanje postavitve ledenice v mestni klavnici, gradnjo pokrite tržnice na trgu Giuliani ter nujnost, da se upoštevajo še drugi predlogi, ki so jih v zvezi s tem postavili komunisti.
Sledila je nato daljša intervencija naše svetovalke tov. Karlete, ki je obravnavala pereče vprašanje socialnega skrbstva. Izvleček te isto tako važne intervencije prinašamo na tretji strani današnje številke.
Na naslednji seji in sicer v torek 17. t. m, pa je prišlo zopet na dnevni red vprašanje imenovanja ravnatelja ACEGAT-a. Prav na tej seji je zavzel ta demokristjanski škandal še večji obseg. Naši svetovalci so do golega razkrinkali demo-kristjanske zakulisne manevre, s katerimi je bilo omogočeno, da bo ravnatelj Lorenzetti, mi-Ijenec demokristjanov, ostal na svojem službenem mestu še nadaljnja tri leta.
demokristjanski samovolji in spletkarstvu. Predlagal je spremembo sedanjega upravnega sveta ACEGAT-a in sicer z imenovanjem v ta organ dveh svetovalcev občinske manjšine.
Odbornik Bonetti je skušal na najbolj nesramen način odbiti konkretne obtožbe naših svetovalcev. Pomagal mu je še posebno župan, ki ga je utemeljena kritika komunistov zelo razsrdila. Začel je kričati in mahati z rokami kot obseden, pozabi! je dejansko na vsako, tudi najosnovnejše pravilo olike ter zaključil svoj besni izpad z izjavo, da občinski odbor noče imeti nikake kontrole manjšine.
ZA POMOČ BREZDOMCEM
Kot dokaz svoje samovolje in najbolj nesramnega diktatorstva je očinska večina glasovala proti obema predlogoma komunistov, za katera pa so glasovali vsi zastopniki strank opozicije.
BARTOLI SE RAZBURJA
Tov. Braun je ostro napadel demokristjansko večino, ki je ustvarila tudi v tem podjetju pravcati monopol, kar še bolj dokazuje, da je vse delovanje upravnega sveta precej nejasno. V zaključku svoje intervencije je tov. Braun postavil predlog za takojšnjo odstavitev odbornika Bonettija, ki nosi krivdo zaradi nepravilne namestitve ravnatelja ACEGAT-a. Njegovemu predlogu sta se pridružila tudi svetovalca Stecca in Gianpiccoli. Braunovo intervencio je še izpopolnil tov. Brocchi, ki je iznesel še druge konkretne dokaze proti
Pojačajmo
budnost
Za ledei dni~~
se bo naknadno razpravljalo tudi o njihovi resoluciji. Zaradi tega je bila resolucija občinskega odbora sprejeta soglasno, razen Gianpiccoiija, ki se je pri glasovanju vzdržal.
V zvezi s proračunom je iznesla nadaljnjo konstruktivno in objektivno kritiko tov. Weis-sova, ki je iznesla potrebo vrtov za deco iz Starega mesta, zdravniško oskrbo za srednje in višje šole ter predlagala, naj se zahteva derekvizici-ja vile Necker. Ugotovila je o-benem, da ni bil predložen proračun bolnic, ki je tembolj nujen, ker se tudi bolniki, nahajajoči se v tržaških bolnicah pogostoma pritožujejo zaradi različnih pomanjkljivosti.
Včeraj zvečer se je nadaljevala razprava o občinskem pro-
2e pred kratkim smo opozorili naše tovariše na delovanje nekaterih elementov, ki so v službi raznih vohunskih služb in ki stopajo v stike z našimi tovariši v namenu, da jih podkupijo in pripravijo do tega, da bi delali zanje proti naši Partiji. Dobro je pa, da se na ta argument povrnemo.
Po mestu in okolici krožijo najrazličnejše osebe, ki se pri-blièujejo tovarišem, jih obiskujejo celo na domu in se predstavljajo na razne načine, tudi kot prijatelji, če tovariša, ki ga iščejo ni doma. Iščejo najrazličnejše informacije, izprašu jejo, kdo so voditelji dotične sekcije ali društva, če je bil Kakšen tovariš nadomeščen skušajo izvedeti za razloge itd.
Druge taksne osebe ponujajo delo in denarne nagrade le. da bi našli tovariše, ki bi jim dajali informacije ali bi delali zanje.
Opozarjamo zato tovariše naj povečajo budnost, s tem da ne sprejemajo diskusij s tem pro-vokatorskimi agenti in jim zna-
Sobota 21 Anzelm (Scip) Nedelja 22 Soter
Ponedeljek 23 Vojko Torek 24 Jurij	P—
Sreda 25 Marko	s"'~
Četrtek 26 Marcelin Petek 27 Cita	^
Zgodovinski dnevi:
22.1870. se je rodil veliki vL telj delovnega ijud^ Vladimir I. Lenin.
24.1944. je Janko Premrl ko proglašen za naro ga heroja.
27.1941. je bila ustanovljenfl . svobodilna fronta.
£
računu. Ker je bil naš list žeji0 dati vectno P^ren odgo. v tisku, bomo o poteku te seje vm'-
poročali prihodnjič.	Kadrovska komisija
Poročilo tov. Vidalija o kongresu KPI
V sredo je nadaljeval občinski svet svoje zasedanje. V začetku seje je občinski odbor predložil nujno resolucijo glede stanovanjskega problema. Večji del predlogov te resolucije so postavili komunisti že novembra meseca. Gre namreč za izpraznitev zavetišča za emigrante pri Sv. Andreju, kjer bi se lahko nastanilo večje število družin, ki imajo že v teku stanovanjski izgon, ter za uporabo nekaterih vojašnic in jezuitskega samostana za brezdomce. Nadalje vsebuje resolucija predlog za spremembo ukaza št. 175, ki naj se izenači z italijanskim zakonom, kateri predvideva nadaljnje podaljšanje stanovanjskih izgonov za dobo šest mesecev.
SKLEPI KONGRESA so važni tudi za nas
V diskusijo je posegel tov. Pogassi, ki je pripomnil, da so bili zadevni predlogi komunistov, postavljeni novembra meseca vsekakor popolnejši, ker je bila v teh predvidena tudi zapora nad poviški najemnin. Zavedajoč se nujnosti problema brezdomcev, pa se komunisti ne bodo spotikali nad potankosti, ■današnje resolucije, pridršujejo ši le pravico, da
V nedeljo zjutraj je podal tov. Vidali partijskim aktivistom obširno poročilo o Vil. kongresu KPI. Tudi za to priliko je bila dvorana Kina ob morju zasedena do zadnjega kotička, tovariši pa so pazljivo sledili govorom tov. Vidalija in Marine. Uvodoma je spregovorila tov. Marina, ki je skupno s tov. Vidalijem in mi-Ijskim županom tov. Paccom zastopala na kongresu našo Partijo.
Tov. Vidali pa je v svojem izčrpnem poročilu podčrtal dejstvo, da se je kongres KPI vršil prav v trenutku težke mednarodne napetosti. Kljub vsem klevetam buržoaznega in titovskega tiska pa je imel ta kongres mednarodni odmev. V ta kongres so polagali največje zaupanje ne samo delovni sloji, marveč tudi širše plasti ljudstva. Bil je to obenem obračun -velikih borb in uspehov ter izmenjava izkustev v Iliči
Medtem, ko je v nabrežinskem Uradu za delo prijavljenih 310 brezposelnih delavcev
Upad *a delo v Testu dovoljuje
podjetju Marzolla da namešča tujce
Med našim prebivalstvom se še ni poleglo upravičeno ogorčenje zaradi titofašistične prekomerne nesramnosti, s katero si hočejo lastiti pravico do proslavljanja obletnice slavne OF, čigar svetle ideale in načela so podlo izdali na celi črti.
2e v zadnji številki smo pisali, s kakšnimi podlimi sleparijami so titofašisti pripravili «razstavo» v Padričah, ki je sicer klavrno propadla. Kljub temu in kljub očividnemu preziru vsega poštenega prebivalstva, pa se titofašistična papirnata gnojnica še vedno ponaša z nekimi dozdevnimi uspehi njihovih «proslav». Tako se je titovsko gobezdalo razpisalo v torek o njihovi nedeljski «proslavi» v Padričah ter sikalo svoj strup proti tistim, ki so dali pač upravičeno duška svojemu ogorčenju zaradi titovskih skrunitev naše borbe in njenih žrtev.
Vsak pošten človek si mora pač tolmačiti titovske «proslave» kot najbolj podlo in o-gabno skrunitev in pljuvanje na vso preteklo borbo našega ljudstva, ki je umiralo v nemških taboriščih in padalo pod
svinčenkami nacistov, dočim so titofašisti že takrat načrtno pripravljali svoje izdajstvo.
Vsekakor je zanimivo vedeti, koliko «domačinov» je bilo v nedeljo v Padričah. Titofaši-stom je uspelo, da so nagnali v svoj brlog kakih 20 oseb, o-stalo je bila pač sama otro-čad. Med «domačini» si lahko videl histerično titofašistko Maro Samso s sinom, podrepnika titovske klike Vrabca s spremljevalko ter še par drugih titovskih «repov» iz Trsta, nadalje tri žene iz Gropade in 1 iz Trebč
V Padričah so prejeli titofa-šistični skrunilci od ogorčenega ljudstva tak odgovor, ki so si ga kot poklicni izdajalci in krvniki jugoslovanskih narodov dejansko tudi zaslužili. Zato je povsem zamen vsa histerija titovskega trobila in titofa-šistke Mare Samse, ki je v svojem besu celo pozabila v članku na ime naše tovarišice Katre, katera se nima pred nikomur skrivati, kot delajo dejansko titofašisti. S tovarišico Katro pa so bili v nedeljo v Padričah ljudje, ki se so borili proti okupatorju z orožjem v
rokah ter tisti, ki so mnogo pretrpeli v nemških taboriščih. Niso se pa prodali za Judeževe groše, kot n. pr. Samsova in njeni spremljevalci. Ljudje, ki so ostali zvesti svetlim idealom naše borbe in ki danes ne hlapčujejo Trumanu, Titu in De Ga-speriju, imajo tudi vso pravico, da preprečijo vsako skrunitev spomina naših padlih. To naj si titofašistična izdajalska zalega dobro zapomni.
Za tiskovni sklad «Dela»
Na občem zboru Zadruge pristaniških menz so člani odobrili naslednje prispevke za demokratičen tisk: za «DELO» 5000 lir, «Lavoratore» 5000 lir in «Unità» 5000 lir.
Darovalcem naša iskrena zahvala!
Zveza komunistične mladine, sekcija Sv. Ivan opozarja mladince, da bodo vaje za prvomajski telovadni nastop vsak torek in četrtek od 20. do 22.
Podjetje Marzoli iz Tržiča, ki ima v zakupu dela pri vodovodu v Stivanu, je sporazumno z uradom za delo v Trstu ter brez vednosti urada za delo v Nabrežini zaposlilo večje število furlanskih delavcev pri tamkajšnjih delih. Se več, pred nekaj dnevi je odpustilo z dela še tiste domačine, ki so bili nekaj časa nameščeni.
Zadeva bi bila popolnoma na mestu, ako bi ne bilo v nafore-žinski, kakor tudi v sosednjih kraških občinah mnogo brezposelnih, ki že toliko časa čakajo na zaposlitev. Trenutno je v nabrežinski, zgonižki in repen-tabrski občini 310 brezposelnih delavcev. To je vsekakor veliko število za tako majhne občine.
Za zadevo so se zavzeli Enotni sindikati iz Nabrežine. Zahtevali so od občinskega urada za delo, naj intervenira pri inšpektoratu za delo. Funkcionar inšpektorata se je sicer zavzel za zadevo. Prišel je osebno na kraj dela. Toda «ugotovil» je, da so tuji delavci pravilno nameščeni in da imajo v redu stalno bivališče. To pa je vsekakor čudna zadeva; kajti znano je, da se vsi delavci vsak večer po končanem delu z nekim avtobusom odpeljejo preko meje v Furlanijo. To kaže, da imajo delavci stalno bivališče na ozemlju italijanske republike in ne na STO.
Zaradi tega so brezposelni lelavci nabrežinske, zgoniiške in repentabrske občine zelo razburjeni. Naloga merodajnih o-biasti je, da se za zadevo ponovno zavzamejo in jo uredijo, tako, da bo v korist občanom, na čigar ozemlju se dela vršijo.
Ozadje celotne zadeve je vsekakor prepleskano s špekulacijo. Znano je, da se tuji delavci pustijo mnogo bolj izkoriščati kot pa domači. In v tem je zapopadeno vse. Podjetje Marzoli bi ne moglo od domačinov toliko zahtevati za isto plačo, kot pa zahteva od Furlanov. Prav zato pa je pristransko delovanje tržaškega urada za delo, ki je izdal brez vednosti nabrežinskega urada privoljenje za namestitev tujcev, obsodbe vredno.
ostro grajal brezbrižnost občinske uprave do mestnih tržišč. Vsem je znano da se ta zadeva tiče predvsem naših branjevk, katerih dobršno število tvorijo prav naše slovenske okoličanke, ki morajo od 10-12 ur na dan ob vsakem vremenu preživljati na mestnih tržiščih ob zelo pičlem zaslužku.
Našim branjevkam je tudi znano, da se je tov. Gombač za njih zadeve že večkrat potegnil v mestnem svetu in so mu za to tudi zelo hvaležne.
Pa ti prideta kar dva poročevalca titovskega dnevnika na sejo občinskega sveta (ker za tako «raz širjeno» glasilo ne zadostuje en sam) in H tako poročajo o nastopu tov. Gombdča, ki je v enournem govoru iznesel vsa življenjska vprašanja, ki se tičejo naših branjevk in razprodajalcev:
Svetovalec Gombacci je imel včeraj zopet eneg» svojih zanimivih govorov, s katerim je za-
baval svetovalce skoraj eno uro.
Torej življenjska vprašanja naših okoličanov so za titofašistične urednike material za veselje in zabavo. Povabili bi to «dično» poročevalko za en dan v avgustu mesecu na pokriti trg v ulici Carducci in jo postavili blizu naše «rožarice» ali «krošnjarice», pa bi videla, kako bi se njen našminkani obraz spačil pod učinki vročine. Ne vem, če bi se tudi tito-vec Renko, ki ji je gotovo dal direktive, kako naj na «eleganten» način poroča o važnem govoru tov. Gombača, počutil kakor v svojem razkošnem uradu, če bi moral prodajati jajca na trgu Giuliani ob dežju in burji
Zahteve tov. Gombača, da se končno uredi pokriti trg v ulici Carducci, kako naj se reši vprašanje tržišča na trgu Ponterosso, no trgu Giuliani itd. so torej za ie gospode, ki ne poznajo truda in trpljenja naših branjevk ma-
Zahtevamo preiskavo
proH policijskemu kaplarju
Branj evke
si bodo zapomnile
Na seji občinskega soeia z dne 13. t. m. je imel naš svetovalec tov. Gombač govor v katerem je
v zadnji številki našega lista smo pisali o provokatorskih izjavah, ki jih je dal policijski kaplar pred dvema tednoma v Križu in to ob priliki zasliševanja skupine vaških mladincev, «v očeh vam berem, da ste komunisti, ker je tu 98 odstotkov komunistov. Jaz pa sem bil in sem fašist in žal mi je, da nisem bil pri SS. Vseeno pa še vedno upam, da bom nekega dne lahko veslal po Donu» — s temi nesramnimi besedami, ki zvenijo kot pravcati posmeh antifašističnih čustev, je dal torej policijski kaplar duška svoji fašistični miselnosti.
Vsakdo bi povsem upravičeno pričakoval, da bodo nadrejene oblasti uvedle po tem dogodku uradno preiskavo in zaslišale fašistično nastrojenega policista. To pa tembolj, ker je vsako poveličevanja zakletega fašističnega režima že itak po zakonu kaznivo. Toda merodajni organi niso dali do danes nikake uradne izjave in kakor vse izgleda hočejo spraviti zadevo v pozabljenje.
Ogorčeno ljudstvo pa ni tega mnenja in upravičeno zahteva, da se proti temu poveličevalcu fašizma, ki niti ne skriva svojega fašističnega mišljenja, takoj uvede uradna preiskava ter da ga izključijo iz policije.
V nasprotnem primeru bo ljudstvo tolmačilo vsak nadaljnji molk
merodajnih forumov kot dejansko podporo porajajočemu se fašizmu in njegovim poveličeval-cem, ki so se vgnezdili celo v vrste «najboljše na sveto».
Prispevki za 1. Maj
Prispevki tovarišev in simpatizerjev iz Pončane 7.970, tovariši sekcije Skoljet 16.600, Nedoh za sekcijo Luxemburg 11.110, tovariši sekcije Barkovlje 2.185, tovariši in simpatizerji ILVA 6.090, sekcija Milje 13.800, Cocetti za sekcijo Sv. Vid 6.124, Cocetti za P.D. «Perosa» 1.200, tovariši in simpatizerji sekcije Sv. Ivan 6.735, sekc. Sv. Ivan celica Luxemburg 2.090, tovariši celice Cattaruzzi -Barriera 2.030, Nedoh za sekc. Luxemburg celica trasp. 2.855, Tomažič: celica Castagna 1.611, celica Sornig 1.000, celica Tedeschi 5.050, celica Lutman 2.130, celica Facchini 1.950, šekc. Magdalena med tovariši in simpatizerji 7.020, tov. Cocetti za tovariše Sv. Vida 3.325, tovariši 1. skupine prista-niščnikov 7.300, tov. II. skupine pristaniščnikov 2.800, III. skupina pristaniščnikov 3.930, zbrano med tovariši celice ladijskih tol-kačev 1.900, P.D. «Kraljič» 2.791.
terial za smeh in zabavo. To seveda samo za titojašiste, ker se pri občinskih svetovalcih večine in opozicije ni opazilo, da bi se ta predmet smatral za zabavnega. Ostra debata med komunističnimi svetovalci in odborniki večine je priča resne borbe tov. Gombača za pravice naših okoliških in mestnih razprodajalcev.
Ze na podlagi takega poročanja tiiojašističnega glasila si naše delovno ljudstvo lahko ustvari jasno sliko, kako so titofašistom njegove potrebe pri srcu. Življenjski problemi, ki tarejo naše branjevke in druge delovne stroke so torej za titojašiste pač le «zgodbice za smeh in zabavo». To si bodo vse branjevke brez dvoma prav dobro vtisnile v spomin.
kritike in samokritike.
V	nadaljnem je tov. Vidali obravnaval še posebno organizacijska vprašanja, ki so bila iznesena na kongresu KPI in katera zanimajo tudi našo Partijo. Predvsem ni dovolj, da imamo v Partiji visoko število članov, skrbeti moramo tudi, da so slednji aktivni bodisi v Partiji kakor tudi v množičnih organizacijah. Nadalje je govoril o odnosih med Partijo in drugimi organizacijami ter o delu komunistov med neorganiziranimi delavci in pripadniki drugih strank
V	zaključku svojega poročila je tov. Vidali poudaril pomen njegove intervencije na tem kongresu. Izkustva in sklepi, ki so izšli iz tega kongresa pa so veljavni tudi za nas in v zvezi s slednjimi je tov. Vidali nakazal naše bodoče naloge in sicer borbo za mir, izvedbo mirovne pogodbe, akcijo za proglasitev «odprtega mesta», prvi maj in upravne volitve.
Tov. Marina je izrazila nato tov. Vidaliju hvaležnost tržaških komunistov, ki so bili prav po njegovi zaslugi ob objavi resolucije 1. U. usmerjeni na pot proletarskega internacio-nalizma. Prikazala je lik borca za svobodo vseh dežel ter obenem podčrtala pomembno priznanje, ki mu je bilo dano z garibaldinskim odlikovanjem za njegove zasluge v španski državljanski vojni. Zadnje besede tov. Marine so vsi navzoči sprejeli z burnim in dolgotrajnim ploskanjem, s katerim so dali neizpodbiten dokaz globoke ljubezni in spoštovanja, ki ga tržaško delovno ljudstvo goji do tov. Vidalija
V	zaključku zborovanja je tov. Blažina razdelil nagrade posameznim sekcijam, ki so si jih pridobile s širjenjem «Unità».
TRST II.
Val. dol. 343,9	.
SOBOTA: 13.20 Šramel tet Veseli godci - 18.15 Beeie ven: Koncert za violino kester - 19. Programski 1 ;; f skop - 22. Koncert tržašl^J Voh
NEDELJA: 9. Kmetijska „ daja - 11.30	Aktualnosti	-	C
Od melodije do melodije -1 Oddaja za najmlajše - 21. Z 6ie: mače knjižne police - 21.45'^{la retni zvoki.	^O,
PONEDELJEK: 13.45 in mazurke	-	18.45	Dva'^t
Koncert za	violino	-	i
filmskega sveta; 2)1. Koli 1 tenorista Dušana Pertota Čajkovski; Simfonija št. 4, hi
TOREK: 13. Glasba po že®0»
-	19. Mamica pripoveduje'0»0 Čajkovski: Hrestač, suita ' Snts Vzori mladini - 22. Znani P*'01»
SREDA: 18.15 Saint S» * tc Koncert št. 3 - 19. Zdrav1 ^ie vedež - 20.30 Naša šola •fiti; Vokalni kvartet Veseli bd J5*0’ 22. Beethoven: Simfonijama ČETRTEK: 13.10 SloV^c narodne izvaja pevski du1* vr 19. Slovenščina za Slovel Voi( 21. Radijski oder - Huxlef^t dous:	«Človeška pota», ^
Nočne plošče.
PETEK: 13. Glasba po ž(
-	19. Pogovor z ženo - 20.10 jj
IZ SALEŽA
Plemenita pobuda komunistov
Kot vsako leto, tako so komunisti iz Saleža sklenili tudi letos, da bodo pomagali pri poljskih delih tistim revnim družinam, ki jim primanjkuje moške delovne sile.
Sklep, ki je bil sprejet na zadnjem celičnem sestanku, so preteklo nedeljo tudi izvedli. Zbralo se je 16 požrtvovalnih tovarišev, ki so šli na udarniško delo v vinograd tov. Ivana Batiča. V teku dneva so marljivi tovariši okopali svojemu sovaščanu ves vinograd.
Omeniti je treba, da so vsi tovariši, ki so se udeležili udarniškega dela, nedvomno utrujeni od tedenskega dela pri raznih tvrdkah in podjetjih, kjer si morajo zaslužiti svoj borni košček kruha.
Plemenito dejanje šaleških komunistov in demokratov naj bo za vzgled vsem tistim, ki si zaman prizadevajo, da bi okrnili enotnost delavskega razreda!
Iz naše vasi pa imamo še eno veselo novico. Danes se namreč poročita, sovaščanka tov .ca Grilanc Vida in tov Doljak Joško iz Samatorce. Ob tej priliki jima iskreno čestita celica KP iz Saleža kakor tudi ostale demokratične organizacije. Tovarišici Vidi pa se istočasno toplo zahvaljujemo za njeno požrtvovalno delovanje v naših organizacijah ter ji priporočamo, da bo v sosednji Samatorci še nadalje prispevala pri delu naših organizacij.
Vaški dopisnik
Tovarišici Vidi Grilanc in tovarišu Jošku Doljak iskrene čestitke uredniškega kolektiva «DELA».
kalni koncert baritonista l Up
L Udi llUillh 1.“ i "k*
rijana Kosa - 20.30 Tržaški, Sa turni razgledi - 21. MojstrSe sede.
>l<
Sči
Vi
NOGOMET Pokal Prvi maj
Pristaniščniki - Sv.
V
V V; S
jfc;
na igrišču v Trebčah ob 11» z
Sv. Marko . Trebče na la ,
istotam ob 15. uri.	[tyj
KOŠARKA	Vi
Prvenstvo STO tov!
L kategorija, moška sk^tj 6
Magdalena - Skedenj, r.Ž t^. šču v Skednju ob 10; Sv. ■	.
- Pristaniščniki, na igriško,: Skoljetu ob 8.45; Inter A -sin, na igrišču istotam ‘'jV, Sv. Marko - Skoljet, n», V šču v Skednju ob 11.15
II. kategorija )h '
Ljudstvo se zgraža
Titofašisti ponovno oskrunja-jo naše padle s prirejanjem nekakšnih «razstav» naših padlih junakov v NOB. Tako so priredili tudi v nedeljo na Proseku razstavo proseških in kontovelskih padlih, zasledujoč pri tem svoje podle politične špekulacije. Dosegli pa so s tem prav nasprotno. Splošno zgražanje ljudstva Proseka in Kontovela je bil kaj zgovoren odgovor izzivalnemu početju izdajalcev tistih idealov, za katere so naši junaki dali svoje najdrazje, svoje življenje. Vedo naj ti podli titofašisti, da se vsi zavedamo, še posebej prebivalci Proseka in Kontovela, da so naši padli junaki dali svoja življenja v skupni borbi jugoslovanskih narodov z vsemi slovanskimi in vsemi naprednimi narodi sveta. In prav proti tem narodom, posebno še proti Sovjetski Zvezi ščuvajo ti podleži v svojem «Primorskem» trobilu
Sicer pa so jim že posamezni prizadeti teh dveh vasi ob tej priliki povedali svoje, ko so protestirali in jim povedali v obraz, da po eni strani te pro-palice hinavsko razobešajo slike padlih, po drugi strani pa nočejo izplačevati svojcem padlih že določene pokojnine.
Skoljet - Tovarna strojeK '
igrišču na Skoljetu ob bVj, Inter - Študentje, na Se, » v Skednju ob , 14.30; Ske'*’, h s' Rinaldi, na igrišču istot#;^
15.45; Sv. Alojz - Vest»4 , igrišču na Skoljetu ob 1* ilta
*
ženska skupina , ^j
Aquìlea . Frausin, na fts Aquileie ob 15; Pristan»1^ - Skorklja, na igrišču na £ ijetu ob 11.15 uri.	'tbj
BALINCANJE % Program za jutri 22. t. ‘J ;h. Bar Guglielmo B -skladišča, na igrišču	°1
15. uri; Tirolec -	i
na igrišču Potok ob l®;.?elj' zianini Liberi - Costalubž ^ d igrišču Pavan ob 15; & %
Riosa. na igrišču ex Cele5' !f^S: Mi-
la uri.
V Nabrežini s
Si1'
pri^C:
9 uri bo tekma na 100
‘ 'Jh
800 in 3000 m. Obenem l-®*
ma v hitri hoji na 6000
Wt,

Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bi4* Ij,-
U
Založništvo «DELA» ^ . Tiska tip. Adriatica, Rismo" »• ]
Dovoljenje AIS ie^,
'S
VA BIL
na občni r.bO
Člani Konzumne zadt'»^ lezničarjev so vabljeni ^ ni občni zbor zadrugUi 21. aprila ob 8.30 uri liki dvorani Trgovske ce, ul. della Borsa 2, m sklicanju in naslednji drugem sklicanju ob iste»1

S
]%
KCf,

f' kl!
'jS
v
v
J J*
Si
s,
in v istem kraju. RaZPrJ,S se bo naslednji dnevni
1.	Poročilo upravnega
2.	Poročilo nadzorne#
bora;	a j,
3.	Citanje in odobri16 •'tts lance za poslovrri 1950;
4.	Volitve zadružnih f»1’ narjev;
5.	Razno.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nama sočustvovali ob bridki izgubi 11 nepozabne mame
MARIJE KAPELJ roj. MAHNE
se tem potom iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvalsjj i ^ tolažilne besede tov. Vidaliju in Izvršnemu komitej»^ Vn® STO, uredniškim kolektivom «Dela», «Unità» in «L»'1 tore», vodstvu SHPZ ter prijateljem iz Trebč.
Prosiva vse tiste, ki ste poznali blago pokojnico, ^ ohranite v trajnem spominu.
Trebče, 19. aprila 1951.
MIRKO in TONČKA KAPEN