418
Etymologične drobtinice.
Hrvoje — Hrvat
Po Konstantinu Porphvrogenitu so Hrvati pod vodstvom 5 bratov, kteri so se veleli: Klukas, Lubelj, Ko-Benec, Muhlo in Hrvat, v Hrvatsko in Dalmacijo prišli. Njihova prva domovina bila je za Tatrami v današnji iztočni Galicii.
Bojeven narod in junašk, kakor je hrvatski, ni samo dandanašnji, temuč že od nekdaj ima tudi očake, kterih imena pomenjajo: boj in se k; tako ime: Klukas od klukam, ferio, Lubelj od lubam, novohrv. lupam, ferio, Kosenec od kosim, seco, Muhlo, stopnjeno za Mahlo, od maham, ferio, agito, Hrvat od hrvam, pugno, dimico, certo, kampfen, riugen, primeri: sanskrit: luth, ferire, maš, secare, sanskr. i = v slovanščini h, iarae, ferire, k as secare itd. V starohrvaških listinah nahajamo  imena: Hrviša, Hrvoš in Hrvoje.
Daje to ime tudi starim slovanskim Pa n ono m bilo občno, pričuje napis na naročnici iz bronza narejeni, ktero je izkopal znani uumismatikar dr. Volpi na levem bregu Kolpe v Sisku, in se tako glasi:
AVR DYO HERVOI POSVIT. Aurelius Dyo Hervoi posuit.
To naročnico (Armband), starostov, m on isto, lat. ni oni le, hranuje dr. Volpi v svoji numismatični zbirki, in dobro bi bilo, da bi jo kupilo zagrebško historično društvo, ker ime Hervoe na omenjeni naročnici je edino, ktero smo dozdaj našli med rimskimi napisi.
Ganati, uganjati, uganjka.
Nekteri mislijo, da besede ganati, uganjati, uganjka, rathen, errathen, Rathsel, so sorodne z besedo genem, movere, zato v perfektu pišejo: smo ugibali; vendar to ne more po jezikoslovnih pravilih biti, zato trdim, da je ganati, uganjati, uganjka eno s starostov, gauanie, ttq6@1ii(icc, propositio, in pomen korenike nam razloži sansk. gan, reputare, *) numerare, primeri nemško: raten = rechnen = zahlen. Moramo tedaj pisati: smo uganjali, ne pa: ugibali.                  Dav. Terstenjak.
*) putare pomenja izvirno:   scindere, Varro ima „putavit vitim", obrezal je trto, toraj reputare zaznamljano prebirati.
Pis.