ANJSKIZVO ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKDLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. IzMaja zadnji teden v mesecu. L. 1933. Št. 12. Posamezna štev. 2 Din j. V t i Lk 3, 1-18. v V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod ve|rtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji ter deželi Trahonitidi in Lizanija ^etrtni oblastnik v Abileni, ko sta bila velika duhovnika Ana in Kajfa, je Bog govoril Janezu, Zaharije eniu sjnUj v puščavi. In prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst pokore za odpuščenje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija: ,Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Go-Podovo, izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar r krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje ozjV Govoril je tedaj ljudem, ki so prihajali, da bi jih krstil: „Gadja zalega, kdo vas je zagotovil, da '"ežite prihodnji jezi? Obrodite torej vreden sad pokore, in nikar ne govorite sami pri sebi: ,Abra-. arr|a imamo za očeta.' Zakaj povem vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu otroke obuditi. Že 'e namreč sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo torej, katero ne obrodi dobrega sadu, • e bo Posekalo in vrglo v ogenj." Ljudje so ga tedaj vpraševali: „Kaj naj torej storimo?" Odgovoril p)J.e: „Kdor ima dve suknji, naj eno podeli tistemu, ki je nima; in kdor ima jedi, naj ravna enako." ..nsli so tudi cestninarji, da bi se dali krstiti, in so mu rekli: „Učenik, kaj naj storimo?" Odgovoril L*11 je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je določeno." Pa tudi vojaki so ga vpraševali: „Kaj naj pa mi J°rirno?" Rekel jim je: „Nikomur ne delajte sile, nikogar ne varajte in zadovoljni bodite s svojo plačo!" Ker Jan ]e pa ljudstvo živelo v pričakovanju in so vsi v srcu mislili o Janezu, ni li morda on Kristus, je ez govoril vsem: „Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi odvezal jermen njegovega obuvala: on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Velnico ima v °K'» da bo očistil svoje gumno in spravil pšenico v svojo žitnico, pleve pa bo sežgal z neugasljivim Snjem." In še mnogo drugih opominov je dajal, ko je oznanjal ljudstvu blagovest. Pr°f-Watzl Kaj je cerkveno leto ? govo ^a uaPis postavim danes vprašanje, ker bi bil od-be„ \ za napis predolg, ni ga pa mogoče stisniti v par he«, da bi bil še razumljiv, tele i Psa'mu 73. govore oskrunjevalci svetega templja pra drzne in hudobne besede: »Odpravimo vse božje kr«i e v deželi!" Ni jim dosti, da so onečastili sveti G0g' ^zdrli oltar in zažgali hišo božjo, in tudi praznike javei hočejo odpraviti! Vsaka sled Boga in vsak 'opomin nanj naj izgine! ^e8efi m sovražniki božji ne rabijo sicer prav teh B0„ ' ar prav za tem stremi njih prizadevanje: izbrišimo Zat0 j onečaščujejo praznike z nepotrebnim delom, VseDj 10ceJo vzeti praznikom njih krščanski značaj in božjo (it)evn° *er i'm skušajo podtaknili drugo, dati tem svetim 8v0ie0lri drug, povsem naraven pomen; zato napravljajo če |e' Seveda kar se da šumne prireditve in slovesnosti U(Jei v^ogoče tako, da se verniki, zlasti bolj mlačni, ne ^ti8k'U^0 ve^! n'*' dopoldanske službe božje, da o popol-sp0(j 1 .sploh niti ne govorim; zato čim več veselic ob Go-Vln dneh in večer pred njimi, da se v tisti veselični (često tudi grešni) omotičnosti ljudje sploh ne zavedo svetosti in pomen dneva, če že kolovratijo iz zabavališča naravnost k zgodnji službi božji. In če se Cerkev pritožuje nad takim početjem, odgovarjajo: „saj nikomur ne branimo iti k maši in litanijam". Kolika hinavščina ! In zato so slabši in hujši nego oni oskrunjevalci v psalmu, ker ti povedo na vsa usta: »Odpravimo vse božje praznike v deželi!" V pričo tacega dvojno zlobnega ter hinavskega nastopa pa moramo verni katoličani bolj in bolj spoštovati, cenili in praznovati cerkvene praznike. Seveda jih je treba umeti. In ker stojimo pred novim cerkvenim letom, ki se prične tisto nedeljo, ki je prvemu decembru najbližja, t. j. s prvo adventno nedeljo, zdi se mi več kot umestno, da kar potrebno, da pojasnim, kaj je cerkveno leto? Upam, da bodo verniki, ki to čitajo, vse drugače pojmovali cerkvene praznike, kakor so — po znanem načinu — razvrščeni tekom 365 dni. Cerkveni prazniki so spominski dnevi različnih verskih dogodkov in skrivnosti, a so še več: Cerkev nam ob teh dnevih duhovno predoči in obnovi dejanja Jezusovega življenja. Kdor prav praznuje božič, dobi prav tiste milosti, kakor če bi osebno s pastirci klečal pri ja-selcah. Seveda, „prav praznuje": v posvečujoči milosti in z dobrim namenom, z molitvijo in premišljevanjem dotičnoga dogodka, in naj traja to premišljevanje tudi le malo časa. Zato skuša Cerkev večne, nevidne resnice in davne zgodovinske dogodke kar možno nazorno predočiti s podobami in simboli, zato pridiga o njih, zato poje njim v čast, zato poživlja vernike v praznikih k sv.zakramentom. Tako Kristus v vseh dogodkih svojega zemskega življenja še vedno živi v Cerkvi: "glejte, to je cerkveno leto. Središče cerkvenega leta pa je Kristusova daritev. Če velja prej dokazana resnica, mora veljati tudi ta druga, ki jo sedaj trdim. Kajti središče in vrhunec Jezusovega življenja je njegova daritvena smrt na križu: ali more imeti cerkveno leto kako drugo središče in višek? Tako pisano je sestavljen cerkveni koledar: velika množica naj-raznovrstnejših svetnikov in svetnic, med njimi lepo število Marijinih praznikov, a vse prekaša sijajno solnce: Kristus in njegovi prazniki. A središče vsakega praznovanja in cerkvene slovesnosti in vse javne službe božje je bistveno vedno enaka sveta maša. Brez nje ni mogoče dostojno počastiti ne Marije, ne svetnikov, brez nje ni mogoče stopiti dejansko v stik s Kristusom samim, brez sv. maše ni praznika. In vsaka sv. maša je nekako cerkveno leto v kali: tu je Betlehem in „gloria" angelov, tu zadnja večerja in presv. Rešnje telo, tu Kalvarija in grob in Kristusov vnebohod ter tudi prihod sv. Duha. Tako Kristus združuje okrog sebe verne in pogumne, zveste in vesele ljudi vseh krajev in časov, narodov in jezikov, in vsi ti svetniki so odsev njegovega življenja; Kristus vsem vse, vedno in vsak dan in vsako uro. Vsi ti mnogoštevilni svetniki z njih Kraljico, Marijo vred pa prejemajo, ozir. so prejemali svojo moč za svetost in svetništvo od Kristusa. —■ Mnogo je godov in praznikov svetnikov vesoljne Cerkve, katerih spomin se obhaja po vsem svetu. Poleg tega pa imajo narodi in pokrajine še svoje lastne svetnike, ki so v teh krajih svetniško živeli in umrli ter jih zato ti kraji časte še prav posebej. Tako je cerkveni koledar kaj živo pisan in prav nič dolgočasen, temveč nudi zelo mnogo izpremembe. Od časa do časa pa Cerkev uvede še nove praznike, spominske dneve svetnikov, pred kratkim proglašenih kot takih. Glejte, torej še vedno tudi v naših dneh Kristu8 daje novo življenje v svoji Cerkvi, prav kakor vinsK8 trta, ki poganja vedno znova, zeleni in rodi nove, sve^ sadove: Kristus živi v svojih svetnikih in govori: „Prišel sem, da imajo življenje." Pa naj opravlja mašnik sveto daritev v rdeči ali beli barvi: enkrat zmaguje Kristusv krvi mučencev, drugič v neoskrunjeni čistosti devic; 8 ker Kristus zmaguje, zato tudi Kristus živi v cerkvene"1 letu duhovnot skrivnostno. To je glasna, neprestana^ prl" diga cerkvenega leta, to krepki nauk liturgije. In ni Čuwj da se je mnogo drugovercev vrnilo v katoliško Cerkvi ko so s pametjo in srcem opazovali našo katoliško bogo* služje. Žal, da so često otroci Cerkve gluhi in slepi $ ves ta sijaj in vso to moč cerkvenega leta! Pa da bi j'" spametovalo vsaj ravnanje njenih sovražnikov, ki podz8' vestno v cerkvenem letu čutijo Kristusa ter zato govor0 bolj v dejanjih kot v besedah: »Odpravimo vse božje pi'aZ' nike v deželi!" Se nekaj. Moč katoliškega bogoslužja je tako velik11' da odmeva tudi v družinskem življenju, tudi tja utira V, Kristusu. Jaselce, obredi treh sv. večerov, blagoslov vel1' konočnih jestvin, različni blagoslovi človeških priprav j'} potrebščin; samo to omenim, da vidite, kaj mislim. Ta*1 in podobni narodni običaji so izrasli iz cerkvenih pra2;' nikov in verskih skrivnosti (ne obratno!) ter so nekak" narodno olepšanje in ozaljšanje, ali. če hočete: narodi1 ornamenti, ki obdajajo te praznike in njih slovesno8'1: Niso dogme, niso bistvo, zato so ti običaji spremenijo in taki pri nas, drugod pa drugačni. Narodova duša j'n je ustvarila, zato izginejo, koder gine narodu verska za' vest in zavest cerkvenega občestva. Radi tega pa _ 'iaS bodi skrb in briga, da take narodne dodatke liturgije 111 družinske, domače odmeve cerkvenega leta zvesto oJW®! nimo. Po ovinkih sicer, a vendarle vodijo h Kristusu, duhovno živi v cerkvenem letu. In s tem sem tudi odgovoril na vprašanje, stavljell° v napisu. In čeprav ni navada, vendar vam odkritosrčno M lim in voščim, da v novem cerkvenem letu pridete 86 bližje h Kristusu Gospodu, kateri v njem živi, deluje 1,1 kraljuje. Najprej pravica! Človeška družba je po božjem zamislu ena sama družina, v kateri mora vladati ljubezen, ki vse člane veže med seboj v trdno skupnost. Človeške družbe, ki naj odgovarja božji volji in božjim namenom, si ne moremo misliti brez medsebojne vzajemnosti, ki je najtrdnejša, če izvira iz ljubezni in se po ljubezni ohranja. Žal pa človek, kakor pravi Tomaž Kempčan v 57. poglavju tretje knjige »Hoje za Kristusom", ni ne Bog ne angel, ampak bitje iz mesa in krvi, ki je daleč od popolnosti, čeprav se zanjo prizadeva in se mora prizadevati. Zato se človek v svojih odnošajih do bližnjega ne da v vsakem slučaju voditi po ljubezni ali vsaj ne po popolni ljubezni, ki od človeka zahteva najskrajnejših žrtev v blagor in korist bližnjega, oziroma človeškega občestva. Zaradi tega mora v človeški družbi vladati vsaj pravičnost, ta pa v najstrožji meri; pravičnost je to, kar današnje delavstvo in vsi oni sloji sodobne družbe, ki delajo za druge in si s tem služijo mezdo, od človeške družbe zahtevajo kot nekaj, kar smo jim v vsakem slučaju in brezpogojno dolžni dati. To velja kot božji zakon in kot zahteva naravne nravnosti celo v poganski družbi. Koliko bolj se terja pravica do bližnjega, ki mi z delom svojih rok v potu obraza pomaga ohraniti in množiti moje imetje in bogastvo cele družbe, od krščanskega delo-dajavca! Le če bomo dali vsakemu, kar mu po pravici gre, bo človeška družba občestvo med seboj vzajemnih, drug za drugega trudečih se in drug za drugega moralno odgovornih članov — in če je taka družba še navdihuje'1 po krščanski ljubezni, ki nadomestuje in izpopolnjuje tf česar pravica ne stori ali storiti ne more, šele potem vo-0 retno govoriti o resnično krščanski družbi, ki stremi P oni popolnosti in sreči, katero nam je Bog kot svoj1' otrokom namenil v gotovi meri na zemlji, v polnem of segu po naši vrednosti pa v nebesih. Delavstvu in vsem trudeči m se in trpečim ni po«18 gano s tem, če zanje nimamo nič drugega, kakor san\ podpore in miloščino. Podpora je žalibog potrebna, če sojj1 alne razmere niso urejene, kakor bi morale biti, tod podpore, kakor verno, veliko ne zaležejo, so le za skraj11 silo in začasno, so kapljica v morje pomanjkanja in 6 romaščine. Trajna podpora pa človeka, ki more delati ' bi rad delal, ponižuje, tako da se smatra za manjvre. nega člana človeške družbe, odvisnega od gole mil°s ' za zaničevanega in pomilovanega berača. Popolnoma n vzdržno stanje pa nastane, če so na podporo in m'j ščine navezani kar milijoni in milijoni zdravih in de' zmožnih ter dela tudi voljnih ljudi, kakor vidimo to dan^ V tem slučaju tudi državna podpora, ne glede na to, j« za dostojno življenje ne zadostuje, ni pravo sredstvo, f samo nujno zlo, prav tako kakor zasebna miloščina organizirana dobrodelnost. Jasno je, da je krščanska « brodelnost v slučaju tolike brezposelnosti še bolj potr60'^ kakor sicer in iz ljubezni naravnost zahtevana, da je W pred Bogom skrajno zaslužna, toda pravo zdravilo za # KRANJSKI ZVON Stran 3. boko socialno rano bede milijonov in milijonov delovnega JUdstva ni in biti ne more, čeprav smo jo dolžni deliti. Ko zamašiš z miloščino in podporo eno luknjo, se odpre eset novih in splošna beda se ne zmanjša, ampak zaradi eUrejenih socialnih razmer raste naprej in se pogiobljuje; gospodarsko propastjo pa, kakor nas skušnja uči, na-v?a tudi moralna propast naroda in cele družbe. Milo-(j11?a tudi v takem položaju družbe človeka, ki jo daje, , hkuje, bliža Bogu in poplemenituje ter spada med ona °bra dela, ki nam odpirajo pot v nebo — toda preko ]e se od krščanskega človeka in od krščanske družbe nteva še nekaj: pravica in pravično ravnanje s sočlo-. i 0m> socialna čednost pravičnosti, ki nas obvezuje, da slavca pravično plačujemo v toliki meri, da more Slo* el{a dostojno živeti in svojo družino pošteno vzdrževati, "a ne bo navezan na milostno podporo in dobrodelnost. , rUzba pa je obenem dolžna skrbeti, da ima vsak delo, ar ne bi bilo težko, ako bi bili dohodki med vse člane °.veške družbe tako pravično razdeljeni, da ne bi imeli 1 preveč, drugi pa premalo ali nič. v Zahteva krščanske nravnosti je, da bodi podlaga odajem med človekom in sočlovekom, med delodajavcem in delavcem, med gospodarjem in hlapcem socialna pravičnost. To je naravnost božji zakon, kakor nam zabičuje sveto pismo, ki pravi, da je krivica do delavca katerega delodajavec ne plačuje pravično, vnebovpijoč greh. Zaradi tega morajo krščanski gospodarji in delo-dajavci, ki imajo besedo in vpliv v javnosti, z vsemi silami delati na to, da se v zakonodaji in v gospodarskem življenju uveljavi vseskozi socialna pravičnost; obenem pa morajo vsi katoličani, ki so tega imena vredni, pomagati delavstvu v pravičnem prizadevanju za izboljšanje njegovega socialnega položaja v smislu navodil in socialnih okrožnic papežev, ki nam delo za socialno reformo družbe nalagajo kot nravstveno dolžnost. Najprej pravica, potem šele miloščina, oziroma pravica in ljubezen, ki pride na pomoč, če je treba. Čisto napačno pa je, odrekati delavcu, kar mu po pravici gre, potem ga pa odpravljati z drobtinicami miloščine. Kristjani smo poklicani od Boga in od svete Cerkve, da se postavimo v prvo vrsto, ko gre za to, da v človeški družbi po pametnem socialnem in gospodarskem redu zavlada vseskozi socialna pravičnost! Kaj bomo čitali? lo ' ^sak človek ima ali pa je imel mater, katero ljubi, ? u?a rad> ji skuša pomagati v stiski in bedi. Splošno llCevanje in preziranje žanje tisti, kateri ne ljubi svoje ter • 6 a'' moraa ce'° sovraži, ji v potrebi ne pomaga t 1° pusti stradati in prezebati, čeprav bi ji lahko po-agal. Ničvrednež je tak človek po zdravem človeškem Umovanju. se ln kfli D' rekli vi, kateri ljubite svoje matere, če bi s llas^I propadel človek ter bi z ostudnimi besedami s ^til, smešil in zaničeval vaše drage matere. Uverjeni Vev kateri pravijo, da so nevtralni, pa se ob vsaid slab6rn' Pr'uk' zaletavajo v Cerkev, ji podtikajo same ojjj.^ stvari, jo na najperfidnejši način obrekujejo in I0' zasmehujejo verske resnice, se zaletavajo v ve[aVedi Kristusa in Cerkve, kot v stvar, ki se je preži- 'a avt86- ^° dvom v srca vernikov, jemljejo spoštovanje rn0r , 'teto Cerkve. Nikdar ne bi mlačnost v veri in ne-t:e 'n°st ined mnogimi katoličani tako bohotno rastla, ^ikd? .bili okuženi in zastrupljeni po slabem časopisju, če ndr,!?' ne na svetu toliko surovosti in zločinov, •a §f . nemoralno časopisje vzbujalo najnižjih nagonov asti v človeku, ki je že itak tako k slabemu nagnjen, ^tani eto je med nami ljudi, katoličanov, ki so vsled nos j5 ^bega časopisja zgubili vsakeršen katoliški poki krščansko zavednost. Kajti oni čitajo v časopisih, aofgtt^ Za dnem prihajajo v njih domove, smešenja in Hrefi strtih veivs^'h resnic' smešenja in norčevanja razno-:°a8re Ve.I!stci'1 ustanov, kakor sv. zakramentov, sv. maše, ^ttlco • Cli' ^* reda, čitajo zavijanja zgodovinskih dejstev. Polne ^najo nadalje čitati neokusno zabeljene zadevščine, ]«ai Svpilcantiiosti, ki so se kedaj zgodile na širnem bož- at°liča •« Nikdar Pa ne čitajo „ takšni dobri in zavedni n> v svojih ljubljenih časopisih o lepih stvareh, s katerimi se more upravičeno ponašati zgodovina katoliške Cerkve. Nič ne berejo o kristalno čistih karakterjih krščanskih mučencev v preteklosti in sedanjosti, ki niso prodali svojega verskega prepričanja za skledo leče, kakor Ezav prvorojenske pravice. Nič ne vedo o neštetih svetniških značajih, ki so z lastnim delom in zgledom več koristili človeški družbi, kakor cela vrsta raznih modernih pisateljev in umetnikov s svojimi pikantnimi proizvodi svojega toliko opevanega talenta. Nič ne čitajo v svojih časopisih o velikem kulturnem delu, ki ga je vršilo in ga še vrši krščanstvo v vseh področjih človeškega udejstvovanja, v umetnosti, stavbarstvu, znanosti, a prav posebno pa na dobrodelnem polju. Mi katoličani smo vendar tako bogati na slavnih delih katoliške Cerkve in katoličanstva sploh, a hodimo iskat duhovne hrane k neprijateljem Cerkve. Kedaj vendar bo prišel čas, da se bomo katoličani spametovali in vrgli raz sebe jarm veri in Cerkvi neprijaznega časopisja? Kedaj vendar bomo nehali greti strupenega gada v našem lastnem naročju? Kedaj vendar bomo nehali poljubljati bič, ki nas neusmiljeno tepe? Kedaj vendar bomo nehali v svoji pasji udanosti poljubljati noge onih, ki nas katoličane in našo mater katoliško Cerkev smešijo in grdijo? Quousque tandem? »Doklej vendar še" bomo mi katoličani naročali, plačevali, podpirali, razširjali slabo časopisje. Bliža se konec leta in zopet bo treba obnoviti naročnino za časopisje. Zavedajmo se vsi, da je vprašanje časopisja, ki prihaja v naše hiše, ne samo vprašanje „kšefta", marveč v prvi vrsti vprašanje vesti. Dolžnost zavednega in dobrega katoličana je, da vrže ven na gnoj slab časopis, da ne bo zastrupljal njega samega in njegove družine. Ven z malikom, ki se mu pravi slab časopis, ven z njim iz poštenih meščanskih, kmetskih in delavskih hiš.^ Proč s slabim, brezverskim in nemoralnim sodomskim časopisjem in to z oziram na dejstvo, da smo katoličani, ž ozirom in v očigled naše zadnje ure. Enodušen sklep, ven s slabim časopisjem iz naših hiš, pač pa spravimo v sleherno hišo dober, pošten krščanski časopis. Časopisje je za katoličana vprašanje vesti! Podpirajte Vincencijevo družbo! Cerkveni koncert V sredo, dne 8. t. m. je priredilo pevsko društvo „Ljubljanski zvon" v tukajšnji župni cerkvi svoj 59. društveni koncert v spomin stoletnice rojstva največjega hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca. Izvajalo je dve njegovi deli, in sicer »Oče naš" oratorij za soli, mešani zbor, orgle in orkester, op.: 905 ter »Isusovo uskrsnuće", kantala za sopran, mešani zbor, harfo, orgle in orkester, op.: 939. Nadaljni program pa je obsegat Bachov Preludij in c-rnol fugo za orgle ter Svetelov Preludij, mešana zbora „Naši materi" Železnika in „ Vnebovzetje Marijino" Jobsta. Sodelovali so solisti ter pevovodja in dirigent ljubljanske „Sloge" Svetel. Koncert je vodil g. Zorko Prelovec. „Ljubljanski Zvon* je nastopil z omenjenima Zajčevima skladbama že 19. aprila t. 1. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Skladatelj monsignor Stanko Premrl je pisal o ljubljanskem izvajanju tole: Zajčevi skladbi sta po zamisli krepki, učinkoviti „Oče naš" ima instrumentalni uvod in pet delov, kanta ta teče nepretrgoma. Hvaležni smo »Ljubljanskemu Zvonu", da nam je podal ti dve, pri nas dosedaj nepoznani skladbi; izvajanje, v celoti dobro, bi si želeli zlasti v solistih in v orkestru še bolj izglajeno. Ta recenzija velja tudi za izvajanje v naši župni cerkvi, Pripominjamo pa, da so izvajali gornji deli pri nas brez orkestra, kar je učinkovitost skladb znatno zmanjšalo. Kar se tiče skladb samih, bi gornji oceni še dodali, da Zajčeva skladba ni vedno globoka in resna. On sam je dejal, da mu je vedno pred očmi samo to, da bi napisal kaj »lepega". Tu nas Zaje spornija Haydna, ki je rekel svojim zabavljačem, ko so mu očitali neresnost cerkvenega sloga, nekako tako-le: »Kaj morem jaz zato, če pred svojega Boga ne morem drugače, kakor jasnega obraza." Kje je vzrok, da Zajcev oratorij »Prvi greh", op. 844, po mojstrski sodbi najboljše njegovo delo, ki ga je zlagal štiri leta, ne izvajajo? Skladatelj g. Herbert Svetelj, ki je preskrbel tudi orgelsko spremljevanje oratorija in kantate, je v Bachovem Preludiju in c-mol fugi ter v svojem preludiju pokazal, kakšno je izražanje baročnega komponista in kakšno impresijo-nista. Le škoda, da ni imel boljših orgel na razpolago. Koncert sta zaključila dva zajemljiva zbora moderne smeri, in sicer Zeleznikova »Naši materi" ter Jobslova »Vnebovzetje Marijino". Slednjega mešani zbor „Marijin sem otrok", ki ga je izvajal „Ljubljanski Zvon* tudi že na enem svojih koncertov, je žal izostal Omenjeni koncert je bil za naše mesto lep kulturni dogodek. Zanimanje zanj je bilo vsestransko, zato je bil tudi obisk s strani meščanov in okoličanov naravnost sijajen. rilo za nje. Gotovo je, da vseh brezposelnih Delavski dom v Kranju ne more vzeti pod streho in jim nuditi gorke prostore in vsaj malo hrane. Res je nadalje tudi, da se med uboge brezposelne delavce pomešajo delomržneži 111 nadlegujejo redne stanovalce Delavskega doma. Težko je, da bi brezposelne delavce podili na cesto, na sneg, def mraz. Človeka boli srce, ko mora vse to gledati. Res, P1')" znati je treba, da so nekateri delavci, ki so v službi, Prl" pravljeni pomagati svojim brezposelnim kolegom. Toda, če je naval le prevelik, pa ni mogoče vsem ustreči. Kako pomagati tem zapuščenim ljudem ? Preteklo zimo so v nekaterih mestih pričeli ustanavljati ogrevališča, kjer so jim postregli tudi s toplini čajem. Toda bogati Kranj s,e ne zgane in prepušča skrb za brezposelne delavce le Prl' vatni dobrodelnosti. Res, občudovati je treba, koliko Ki"aD' daruje za reveže in dobrodelne namene sploh. Vsemu Pa vendar ne more biti kos privatna dobrodelnost. Obračamo se z vljudno prošnjo na mestno župa11' stvo v Kranju, da tudi v Kranju postavi kjerkoli že ogre' valnico in brezposelnim revežem nudi par žlic gorkeg čaja ali katere druge jedi, da ne bodo brezposelni v.Pr6' veliko nadlego ljudem, kateri bi sicer radi pomagali, P pri najboljši volji ne morejo. Mestna občina bo tudi lahK po svojih organih ugotovila, kateri so res pomoči pot^ bni in kateri so pa delomržneži. Pridite na pomoč, de]' stvo je, da je pomoč nujna. Upamo, da te vrstice, katere so bile napisane skrbi za uboge brezposelne, ne bodo glas vpijočega puščavi. Vestnik katoliške akcije Katoliška akcija Odbor katoliške akcije v Kranju javlja, da zelo ob žaluje, da je napovedani sestanek za 26. XI. odpadel, ra« nepričakovanega zadržka gospoda predavatelja. — °rl' hodnji sestanek bo 14. XII. to je drugi četrtek v dece«1^ bru zvečer ob 8. uri v dvorani Ljudskega doma z isrl dnevnim redom. G. Vital Vodušek bo govoril o „D"eV1j veselja". Nadaljni sestanek bo 4. nedeljo v decembru t J' 24. XII. ob 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega doi»a,'T Ker je to prav popoldne pred svetim večerom, je J® primerno, da vsa župnija, kot ena velika božja driiz"1 skupaj proslavi ta lepi družinski praznik. — K vseffl 3 g stankom katoliške akcije so prav vsi župljani brez prav prisrčno vabljeni. Prav vsi so z enakim veselj«' pozdravljeni. Pridite vsi! Vabljeni ste vsi, zato odbor 11 bo več pošiljal posebnih vabil! Nujna prošnja V Kranju obstoja velik Delavski dom, kjer dobiva okrog 100 delavcev in delavk poceni stanovanje in hrano. Kakršne so razmere, bi bil še enkrat večji Delavski dom premajhen. Saj vendar dan za dnem prihajajo cele trume mladih ljudi v Kranj ter iščejo in prosijo po kranjskih tovarnali dela. Mnogim se posreči dobiti delo, a drugi pa morajo biti pač zadovoljni z obljubo, da bodo že dobili delo, če se bo kako mesto izpraznilo. Ker so nekateri od daleč, se ne marajo vrniti domov. Tisti pa, kateri prihajajo iz Primorja, se pa tudi ne morejo vrniti. Ker ne morejo dobiti deia, se potikajo po raznih hlevih, skednjih, hodijo po mestu in prosijo vbogajme. V zadnjem času, posebno sedaj, ko je pričela pritiskati zima, so se brezposelni delavci pričeli zatekati pod streho Delavskega doma v Kranju, kjer so vsaj pod streho in na gorkem. Dokler teh brezposelnih delavcev ni bilo preveč, je še nekako šlo. Toda v zadnjem času se je teh revežev toliko nabralo, da je nastalo resno vprašanje, kaj naj bi se sto- Župnija Kranj Oznanila za december Ves advent je vsak dan sv. masa pred izpostav'J nim sv. Rešnjim Telesom. 1. Prvi petek v mesecu. 1. Državni praznik, spomin ustanovitve kralje,v'". Jugoslavije. Ob 9. uri šolska sveta maša. Po sv. maš' 1 hvalna pesem in molitve za kralja. g 3. Prva adventna nedelja in prva v mesecu. ()b v uri skupno sv. obhajilo za može in fante, kateri inial('0. soboto zvečer in nedeljo zjutraj prednost pri vseh « vodnicah. Popoldne ob pol treh ura molitve in pet« lL, nije presv. Srca Jezusovega. Na Primskovem bo ta sprejem v Marijini vrtec in sicer po litanijah. ^ 8. Marijino Brezmadežno spočetje, ob 6. uri ^ maša z enim. ob 10. uri pa peta sv. maša z dvema t>ia« slovoma. Popoldne pete litanije Matere božje in nato rijanska proslava v Ljudskem domu. red Druga adventna nedelja, sv. maše v navadnem t u> Popoldne ob pol treh krščanski nauk in litanije Ma-e božje. Po litanijah shod Marijine družbe za žene. j3. Sv. Lucija. Ob 7. uri sv. maša na Rupi. 17; Tretja adventna nedelja in rojstni dan Njegoša Veličanstva kralja Aleksandra. Ob 9. uri sv. maša za šop Pesem 8°lsko mladino. Ob 10. uri sv. maša, nato zahvalna •n molitve za kralja. Det ■ *ret.i' adventni nedelji kvaterni teden, v sredo, tro-. ■ m 8°boto zapovedan post. V sredo in soboto pri-Unje prj je[i^ v pgj-gjj pa pritrganje pri jedi in zdržek lj sn'n iedi. V soboto pred 4. adventno nedeljo je dovo-|et10 Uživatj mesne jedi. Sv četrta adventna nedelja in vigilija k božiču. L ■,.,na^e po navadi. Popoldne ob pol treh sv. križev pot Pri- n''e Presv- Srca Jezusovega. Ob 11. uri zvečer se 5jj,v 0 slovesne jutranjiee, zahvalna pesem in nato sveta sa. Prj polnočnici se med sveto mašo deli sv. obhajilo. Sj. 25. Praznik rojstva našega Gospoda Jezusa Kri-Or/s' 9^ ^' ur' so tri sv. maše, druga z blagoslovom. raav< Ur' Z0Pet tri sv. maše. Ob 10. uri najprvo tiha sv. PoiTi' nato pa slovesna sv. maša z dvema blagoslovoma. Poldne ob pol treh slovesne litanije Matere božje. m„v 26. Praznik sv. Štefana, nezapovedan praznik. Svete *aše Po navadi. 27. God sv. Janeza evangelista. 28. God nedolžnih otročičev. 2fl. «1. Nedelja v božični osmini, god sv. Silvestra in [ejo; ]. (*an 'eta- Popoldne ob pol treh pridiga za sklep ' »itanije vseh svetnikov in zahvalna pesem. Šmartin pri Kranju Oznanila za december ^zuso' *>rV' v mesecu, sv. maše pri oltarju Srca molil med sveto mašo ob 6. uri sveti rožni sv ri'- P„° aY' ma^ litanije Matere božje in molitev v čast Hi ,„uZe^.u' Zaradi državnega praznika ob 8. uri sv. maša t* 0Vega. Začetek roženvenske pobožnosti. Cel mesec m, po Jozefu Zahvalna pesem. g0 . I. nedelja adventa, Sv. maša zjutraj ob 6 z bla-r0g ?v°rn, ob 9 po navadi, popoldne ob 2. uri molitve, 111 venec in litanije. Zjutraj obhajilo mož in fantov. bl»„ adventu vsak dan zorna maša ob 6. uri z dvema Ulovoma. §• Sv. Nikolaj. l(w Brezmadežno spočetje D. M. Služba božja oba-Vez„ z blagoslovom. Zjutraj pred sv. mašo vesoljna od-tmjj.' P° sv. maši skupno sv. obhajilo in popoldan po li- Jah- shod Marijine družbe. Š°slo ^' ne(teWa adventa. Zjutraj božja služba z bla- vom ob 9 po navadi, ob 2 rožni venec in litanije, kve^-^- Sv. Lucija. Po sv. maši se bo pobiralo od cerila Sedežev in oddalo v najem, oziroma prodalo nekaj * azlUenih sedežev. navacv^' nedelja adventa. Božja služba obakrat po tie»a '• Po drugem opravilu zahvalna pesem zaradi rojst- 8d dne kralja Aleksandra. 0jetn ^ Sv. Tomaž apostol. Sv. maša za sosesko v Zgor- °°akr^t' aaventna in kvaterna nedelja. Božja služba Ive j,g z blagoslovom, popoldne ob 2 rožni venec, moli-ter jnf mr^ye in litanije vseh svetnikov. Ob 11. uri zvedeti ranJioe, ob polnoči zahvalna pesem in nato peta masa. Od • Praznik rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa. PrVo in • Ure naprej tri sv. maše, obhajalo se bo pred % p j Po zadnji sv. maši, ter tudi po sv. maši o polnoči.