iaklad na otoku. Si ngtottngft prev«del Paalas. (Dal-e.) Huater je bdl sicer pogumea človek, to smo vedeli, toda Jack: je bii •JvOmljiv. Gladek, aljadea strt-žaj, ki ie zaal dobro krtačiti sakaje m saatiti Cevl.;e gragčaku — ampak za p.a*ko ia vojsko ai bil ustvarjea, Tako smo premišljevali m bred» na obnežje, kakor hitro smo mogli. Na morja zana] pa se ]o zibal nat« u5ogi prevra-eni čola ia aa dau Je le*ala dobra nolovioa aašega smodBika «n naših živil —. XVIIL Dosegli smo veadar eakrat obr«*ie ia kar so aas aoge aesle, smo bileli skozi gozdifi, ki aas jo še loCil od kofie* Bližo ia bližo so Baro priK*i,iali u•norniki. Ze smo čali ajihove Korak« n<i Sozdaih tleh ia vejevje je pokalo pod ^Hjihovimi nogami. Spoznal sem, da se bo (reba resno pritiraviti aa si.opad, in nogledal •em po svoji paški »Gospod kapitaa", som ma dejal, ,,graš6ak Trelawaey je aaš aajboljši str.elec. Posodite ma svojo paSko! — Njegova ai vefi za rabo." Meajala sta s paškami. Hladea , ^akršea je bil ves čas, kar se je rafcela aevaraost, se je graščak za treautek astavil ia pogledal, Ce je vse v reda aa orožja ,Tad: Gray je bil brez orožja. Dal sem ma svojo bodalo ia dobro aam je dalo vscm, ko saio gledali, kako ga je jiograbil, naježil obrvi ia potegail z ajim po zraku, da je zažvižgalo. Vi-deti je bilo, d"a je aaš aovi tovarig — vredea soli, kakor pravimo. Stirideset korukov dalje smo za vili kroe gozdifia in ko6a je stala pred nami Bližali smo se plota od jažae straai — ia skoraj ob istem časa z aami so pridrvili krog jažaozapadaega ogia z glasBim krikom aporaiki, Bjim aa čela Job Aadersoa, drugi raoraar. Obstali so kakor akopaai, ko so nas zagledali. Pa Še predea so se zavedli, smo astrolili, ae samo graščak ia jaz, ampak tadi Haater ia Jack iz koč«. Streli so storli svojo dolžaost —. Edea aporaikov je padel, drugl pa so t,e brez obotovljaaja obraili ia so zbežali naed drevje. Nabasali smo paške ia sfopili ob kolovju, da pogledamo za padlim sovražBikom^ — Mrtev je bil, zadet v — srce Ze smo se veselili aašega dobrega uspeha, ko rofii samokres v grmovja. krogla prižvižga mimo mo]ega ušesa — ia abogi Tom pade opotekajoč se ua tla —, ' Oba z graščakom sva sicer takojastrelila, pa aajbrž zastoaj, ker ais^a Jmela aa koga meriti. — Nabasala sva la se obraila k abogema Toma. Kapitaa ia Gray sta ga že preiskovala ia aa prvi pogled sem videl, da je bilo pri kraja z ajim, TJporaike je, mislim, aaše strel;anje dodobra splašilo, kaiti aemoteao snio snravili raaieaega Toma preko kblov ia ga stokajočega in krvave5ega raaesli v kočo. IJbogi, zvesti stareo! Nid ene Desedioo nevolie. godraia.nia ali straha ni bilo 6ali od a^ega. odkar aas je zaviedovala aesirča, pa do treaatka, ko smo ffa položili v koči k smrti. — Janr.Ski je stražil nn ..Hispanioli" 7,n žima'PO, vsako aarofiilo }e izvrfiil mol5e, pogamao in dobro, najstarSi je bil izmed Bas vseh za dobrih 20 let — int tega starega, postrežljivega, molče-Sega slažabaika je morala zadeti smrt* aa usoda aa samotaem otoka —! Graščak je poklekail poleg ajega, ma Dol:abil roko ia zajokal kot otrok* MAli bom — šeJ —.?" je vprašal Tom. ,,Dragi Tom", sem ma dejal, ,,od-* potovali bodete v svojo večno domo — viao!" ,,Rad bi še poprej eaema izmed —• njih posvetil s paško!" ,,TomK, je dejal graščak med solsrami, ,.ali mi morete odpastifi — —.?, Re' )U\ "da mi odpastite —!" ,,Kako bi tadi sicer kazal spoStovaale, ki sem vam ga dolžea!" se je glasil odgovor. ,,Kakor je božja volja» tako aaj se zgodi, amea!" Nekaj časa smo molCali. Nato pa jr prosil, naj kedo izmed aas moli —• la aodolgo potem je izdihail svoio zvesto dašo. V tem je kapitaa zaJel prazaiti sioje žepe -- že (iolgo sem opazoval, da je čadovito debel krog prsi ia boirov — ia }« privlekel aa dan ccle zaloge .,pr&notrebnih" reW — angloSko zasfavo, Sveto pismo, klopčiS vrvi, pe« io, Crailo, ladijski zap;isaik ja kape fobaka. Zaaaj aa ,,dvorišču" je za piotom nekje iztakail visok drog. S Haateroivo poaio2."o ga je pofc'tavil po koacu ¦ a oglu koče, kjer so so pravokotao križala debla, iz kateriJi so bile sestavijeae steae. Nato je zlezol na streho, pripel lastaorofiao aa fdrog zastavo ia lo razvil aad kočo. Ko je opnavil ta iposel, se ]e zdel zol» pomirjea. — Vrail se je v ko6o ia se lotil pregledovaaja aašiU zalog, kot bi se ae bilo prav ai6 zgodilo, Pa pri vsem tem je opazovai tadi amirajofiega Toma ia ko je abožec za{isail o5i, je privlekel odaekod še oao Ziistavri ia jo spoštljivo razg/ail črez mrtvo truplo. ,,\To žeaife si stvari prevefc k srcu!" je dejal grašfiaka Sb rau stisail roko. ,,Dobro ma je! Ne ooilo se za Moveka, ki je umi'1, izpolajajoč dolž nost do svojega kapitaaa ia do svo^ega lastaika!" Naio ie pri:el moae za saknjo iB me pcf( iinil za soboj. ,,Dokfor Livespy", mi ie rekel, »v koliko tbdaih pricakujete ppmoBi ia Bristola ?" Povedal sem ma, da ae gi'e za tedae, ampak za cele mesece. — Co so ae vraemo c'o lcoaca avgasta, sem ma pravil, ima graS5akov prijatelj v Bribtola aarocilo, aaj aas pride iskat, pa ae pre]8 ia ae pozaejc. ^Eačanajte sami!" sem ma rekel. Pot)raskal se je za ašesom. ,,No -", je dejal, ,,v božjih rolcah smo — ampak sicer sedimo v presaeto Beprijetai lcoži —!" ,,Kako mislite?" sem ga vprašal. ..ffkoda, -^ospod doktor, da se aam je Soln prevrail! Smodnika ia streliva bo dovolj. Toda živeža je malo, ze]o malo, — tako malo, d*oktor Livesey, da prav aič ae zaleže, četudi je eaega maaj!" Ia pokazal je na mrtvega Toma. V tistem treautka je prihitela ia tiriž^-ižgiiTi krogla visokb and streho iB padla daleč aekara med drevje, .,Ah!" je vzkiikail kapifaB. ,.Le sTcljajte! Šmokiaika itak Biaiate maogo ve5!" Drngič so pomerili bolje ia krogIa je nrjhitela na dvorišče, vrgla oblak peska v zrak, pa ai naredila drage škode. vGosi^od kapitan", je rokol go^pod graščak, ,,ko5a ae n« vidi s oHispa- niole" — zastavo vidijo in str.elja]o aa wol Ali bi ae bilo pametaeje, 6e bi io saeli?" ,,Da bi snel svo"o zastavo!" ie vzklikail kapitan. Jaz ae! — Nikoli ae!" Mislim, da smo se vsi striajali s (emi krepkimi besedami, Bile so izraz pOBOsaega, poSteaega, moriaariSkega ia domoviaskega čavstvovaaja, zastava ^a je jasao ia razločao pokazala aašim sovraMkom, da se ae bojimo ne ajih, ae Bjihove kanoaade. Ves večer so streljali, pa krojtfo so letele visoko aad ko6o v gozd, ali pa se zarile v pesek zana] pred ajo. Ni se aam bilo'treba bati, da bi nas zadeli, ker aas aiso vidcli. Eaa krogla le slačajno res adarila v streho ia se zarilf> v tla ko5e, pa aič hadega se ni zgodilo ia kmula smo se aavadili Ba to brezaspešao kegljaaje ia so aismo maogo ve? zmeaili zaaj. ,,Eao stvar šo lahko poskn-^imo!" ie svetoval kapitaa* ,,Gozd preu nami ve redek, oseka jo bila r)receifin]i) i;i mor.TO se je odteklo. Tovor iz aašega prevrai aega folaa loži gotovo aa sahem. Dobro bi bilo iti poaj! — Proslovoljci na plan."* Gra.v' ia Haater sta se takoj ogla-* sila Dobro oborožeaa sta se ukradla črez plot ia lezla k obrežja. Pa prepozaa sta bila — !i Uporniki so imeli ye5 pogama ne-> go smo si mislili, ali pa so se čatili \ arae pod topovskim ogajem. Stiri ali pet iih je pridao dvigalo aaše zaloga iz plitviae ia jih aalagalo v čola, ki je blizu ajib. ležal Ba vodi, JSilver ja sedel v ajem ia poveljeval^ Vsi so bili oboroženi s pa^kaaii, ki -=-.) si jib bogvedi kedaj iB odkod poskrbeli in skrili kje v kakem kota Ba ,,His[>aaioli." __ Te zaloge so bile torej eakrat za vselej za aas izgabljeae —, AI:rao je sodel kapitaa k svojeinu ladiJskemu daevaiku in začel z za piski: nAIeksan!der Smollett, kapitan, H, Livesey, ladijski zdravaik, Abraham Gray, mornar, Joha Trelawacy, lastaik, Hantor ia Jack, ajegova slažab *, nilf^ _ ediai, ki so ostali zvesti od moštva —." (Dalje prihodjjič.) -^