Jure Gašparič Delovanje v tridesetih letih Dr. Marko Natlačen in dr. Anton Korošec leta 1935 Jure Gasparič Delovanje v tridesetih letih Delovanje v tridesetih letih Ob uveljavitvi diktature kralja Aleksandra Karađorđevića 6. januarja 1929, ki je nedvomno pomenila odločno cezuro v političnem življenju države, je bil dr. Marko Natlačen izoblikovan in prepoznaven politik Slovenske ljudske stranke (SLS). Njegov temeljni idejno-politični profil se je zrcalil v tem, da je od no­ vembra 1926 zasedal visoko podnačelniško mesto SLS,1 njegova politična prepo ­ znavnost pa je temeljila v že precej dolgi politični karieri in zlasti v njegovi tedaj aktualni vlogi v ljubljanski samoupravi. V negotove čase, ki so sledili šestemu januarju, je torej vstopil kot izpostavljen politik na izpostavljeni funkciji in tako se gotovo velja vprašati, kakšni sta bili njegova teža in vloga v zadnjem desetletju jugoslovanske države in v kolikšni meri lahko skozi njegovo politično misel in delovanje dodatno interpretiramo politični parket in še bolj politično zaodrje (to je vsekakor bilo ključno) tistega časa. Ne nazadnje more interpretacija njegovega tedanjega delovanja tudi pripomoči k razumevanju njegovega delovanja po letu 1941 in njegove usode leta 1942. V prvih dneh po šestem januarju, ko se je še ugibalo, kakšna bo konkretna usoda strank (do konca meseca so bile nato vse razpuščene), je bila Natlačenova stranka pred težavno in kontradiktorno dilemo, s kakršno se je sicer soočila že večkrat. Kaj storiti? Kako ravnati? Diktaturo je seveda politično oportuno poz­ dravila (kakor ne nazadnje vsi pomembni politični dejavniki), vprašanje je bilo, ali v njeni vladi tudi aktivno sodelovati. Njen načelnik dr. Korošec se je - tudi na Aleksandrovo željo - odločil za vstop v vlado, četudi je bil nato edini vodja kake stranke, ki je zasedal ministrski fotelj. 2 Koroščeva (in obenem strankina) poteza je že kmalu obrodila konkretne politične sadove, ki so upravičevali njeno navidezno kontroverznost. Po Zakonu o spremembi zakona o oblastnih samoupravah in občinah so bile takoj v začetku diktature razpuščene oblastne skupščine s svojimi izvršnimi or­ gani - oblastnimi odbori - vred. S tem dejanjem je bila SLS precej prizadeta, saj je skozi oblastne samoupravne organe, kjer je gospodovala, lahko udejanjala svo­ je misli o kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju Slovenije. Skladno z 1 Slovenec, 16. 11. 1926, Zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke. 2 Jure Gasparič: SLS pod kraljevo diktaturo : diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935. Ljubljana 2007 (dalje Gašparič, SLS pod kraljevo diktatu ­ ro), str. 58, 65, 72-73, 83-84. 57 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju novo zakonodajo so posle oblastnih skupščin in oblastnih odborov prevzeli ime ­ novani oblastni komisarji. 3 Prav to, za SLS tragično dejstvo pa seje kmalu pre ­ levilo v kar najbolj pozitivno stvarnost. V mariborski in ljubljanski oblasti je bila namreč vloga komisarjev zaupana dr. Josipu Leskovarju in dr. Marku Natlačenu, 4 dotedanjima predsednikoma oblastnih samoupravnih organov in vidnima člano­ ma SLS. Tako sta bili kljub formalni ukinitvi obeh oblastnih samouprav omogo­ čeni kontinuiteta v njunem delovanju in hkrati tudi kontinuiteta v monopolu SLS na oblastni ravni. 5 Natlačen je tako obdržal vajeti ljubljanske oblasti, hkrati pa je ohranil tudi mesto v ožjem vodstvu formalno prepovedane stranke SLS, kije kljub razpusti­ tvi obstajala in delovala naprej. Za SLS se konec januarja 1929 na »terenu« ni nič bistveno spremenilo. Stranka je samo »spremenila svoje bivališče. Odšla je namreč v podzemlje /.../. Strankin ustroj se je hitro in srečno spremenil v pod ­ talno organizacijo. Stranka je organizirala mrežo strankinih zaupnikov do zadnje gorske vasi.«6 Zahtevno delo, povezano z organizacijo SLS v novih razmerah, jev prvih le ­ tih diktature najbrž vodilo zadnje legalno izvoljeno vodstvo (leta 1926), avgusta 1931 pa je bilo oblikovano novo vodstvo, ki se gaje prijelo ime štirinajsterica; njegov član je bil tudi Natlačen. 7 Novi organ - štirinajsterico, ki se je tajno se ­ stajala v stanovanju Franca Gabrovška v ljubljanskem Unionu - je po poročanju Ivana Ahčina dejansko sestavljala petnajsterica politikov: nekdanji mariborski poslanec Ivan Vesenjak, bivši predsednik mariborske oblastne skupščine Josip Leskovar, štajerska duhovnika Marko Kranjc in Anton Cestnik, nekdanji ljubljan­ ski poslanci Tone Sušnik, Fran Kulovec in Franc Kremžar, ravnatelj Zadružne zveze Franc Gabrovšek, odvetnik in novinar Juro Adlešič, uradnik Anton Mila­ vec, nekdanji podpredsednik SLS Marko Natlačen, nekdanji tajnik stranke Jože Košiček, bivši poslanec Ivan Česnik, glavni urednik Slovenca Ivan Ahčin ter vzhajajoča politična zvezda Miha Krek. Morda se zdi nenavadno, da med nave ­ denimi ni Antona Korošca, ki je seveda ostal prvak bivše SLS, a je tedaj živel v Beogradu in se zato ni mogel udeleževati sestankov štirinajsterice. 8 3 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 5/1929, Zakon o izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah; Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Novi zakoni. 4 Slovenec, 15. 1. 1929, Slovenska oblastna komisarja imenovana. 5 Miroslav Stiplovšek: Slovenski parlamentarizem 1927-1929 : avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kultumi razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana 2000, str. 300-301. 6 Domoljub (vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington), št. 4, avgust 1954. 7 Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str 78. 8 Bojan Godeša, Ervin Dolenc: Izgubljeni spomin na Antona Korošca : iz zapuščine Ivana Ahči­ na. Ljubljana 1999, str. 77-78. 58 Jure Gasparič Delovanje v tridesetih letih •kick Medtem ko je SLS pragmatično vztrajala v Aleksandrovi vladi, je kralj v skladu z začrtano smerjo državne politike oktobra 1929 zakoličil povsem novo podobo države tako na upravni kot na simbolni ravni. Uradno ime države je od tedaj naprej bilo Kraljevina Jugoslavija, s čimer je uradna unitaristična politika navzven prekrila večnacionalno srž državne skupnosti, novi upravni ustroj pa je bil utemeljen na devetih t. i. banovinah, ki naj bi razbremenile centralno upravo in poenostavile administracijo. Slovensko ozemlje je tedaj bilo upravno združeno v Dravski banovini, vendar pri tem velja poudariti, da le na simbolni ravni. La­ stna slovenska samouprava namreč ni bila predvidena. Na čelu vsake banovine je bil ban, ki gaje s svojim ukazom na predlog notranjega ministra in v soglasju s predsednikom vlade imenoval kralj. Kot tak je torej ban predstavljal kraljevsko vlado v banovini in hkrati opravljal najvišjo politično in splošno upravno oblast. Uredbodajnih ali celo zakonodajnih kompetenc ni imel. 9 Upoštevaje dejstvo, daje bil v času upravnega preoblikovanja države Koro­ šec član vlade in da so poleg tega bile meje Dravske banovine za zagovornike integralnega jugoslovanstva zarisane vsaj sumljivo, če že ne sporno, bi mogli pričakovati, da bo tudi prvi ban Dravske banovine prihajal iz vrst SLS; da bo ban po možnosti član štirinajsterice in nekdo, ki se bo na posel spoznal. Pričakovali bi lahko, da bo ban postal Natlačen. A v bansko palačo končno ni vstopil Natlačen, tudi noben drug član štirinajsterice ne, marveč Dušan Semec, politik, ki ga sicer moremo uvrstiti v »kvoto« SLS, a je bil prej stranki »blizu« kot njen goreč pri­ staš. Po poročanju odpravnika poslov na češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu dr. Leva Vokača s konca leta 1929 naj bi bil Korošec sila nezadovoljen s tem, da je ban poslal »skrajni levičar klerikalne stranke« Semec. 10 Domnevamo lahko, da bi mu Natlačen bolj ustrezal. Čemu torej ni zasedel mesta bana? Zdi se, da bodisi zato, ker je vendarle prihajal iz jedra SLS in bi bilo njegovo imenovanje kaplja čez deklarirani unitaristično-centralistični rob, bodisi zato, ker je imel politično omadeževano preteklost. 11 Ob izbruhu prve svetovne vojne, koje bil koncipient v Sušteršičevi odvetniški pisarni, je kott. i. ljubljanski »kandelaberski govornik« imel nekaj avstrijskih patriotskih govorov, ki jih je prevevalo ostro protisrbstvo 12 (»pritlikavemu sosedu« na južnovzhodni meji domovine je očital »prirojeno 9 Miroslav Stiplovšek: Banski svet Dravske banovine 1930-1935 : prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kultumih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine. Ljubljana 2006, str. 40; Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 75-77. 10 Archiv Ministerstva zahranicnych véci, Političke zprävy (AMZV - PZ) - Belehrad, poročilo z dne 8. 12. 1929. 11 Prim. Janko Pleterski: Zapis pogovora s predsednikom Slovenske matice profesorjem France ­ tom Koblarjem dne 28. septembra 1971. V: Glasnik Slovenske matice 1990, št. 1-2. 12 Slovenec, 29. 7. 1914. 59 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju ošabnost, predrznost in požrešnost«), poleg tega pa se mu pripisuje tudi avtorstvo znane protisrbske pesmice Bojni grom13 (avtor naj bi sicer bil F. Neubauer), kije rodila še bolj znano in še danes aktualno krilatico »Srbe na vrbe«. 14 Natlačen tako jeseni 1929 ni uspel zasesti mesta bana. Vnovična možnost naj bi se nato pojavila naslednjo jesen, septembra 1930, koje Sernec odhajal namesto Korošca v beograjsko vlado in spotoma predlagal še, naj ga v Ljubljani nadome ­ sti Natlačen, 15 a je bila - če je sploh verjetna - še manj realna. Bivša SLS se je takrat že opazno oddaljila od Aleksandrovega režima in postopoma prešla v trdo in odločno opozicijo. •k’k'k Natlačen je v napornih opozicijskih časih opravljal dve vrsti političnih nalog. Kot član ožjega vodstva je bil nekakšen operativni častnik, obenem pa je kot od ­ vetnik skušal oskrbeti pravno varstvo politično obtoženim simpatizerjem nekda ­ nje SLS. Tako je bil med drugim vodja osrednjega odbora za proslavo Koroščeve šestdesetletnice, častitljivega političnega dogodka, ki je izzvenel kot prvovrstna manifestacija. 16 V času strogega režima novega bana Draga Marušiča tovrstno dogajanje seveda ni bilo preprosto in tudi ni moglo ostati brez posledic. Najprej je bilo treba celotno slovesnost dobro organizirati, nato pa še poskrbeti za usodo udeležencev. Številne pristaše bivše SLS, ki so se udeležili osrednje prireditve v ljubljanskem Unionu, so namreč pričakali ljubljanski stražniki. Z gumijevkami v rokah so »razganjali« množico, pri tem »tolkli vsevprek po ljudeh«, če pa seje kdo skušal ubraniti inje udaril stražnika, so ga še ovadili zaradi nasilnega ovira­ nja državnega uslužbenca pri izvrševanju službenega posla. Slednje je doletelo ljubljanske študente Franca Časarja, Antona Pukšiča in Frana Bajca. Pukšiču je obtožnica celo očitala, da se je udeležil Koroščevih demonstracij »očividno z namenom, da se bo pretepal«. Zagovor vseh treh obtoženih je prevzel odvetnik Marko Natlačen in bil v predstavitvi svojih argumentov uspešnejši od državnega tožilca. Sodišče jev dveh primerih odločilo, da sta študenta sicer kriva, ker sta udarila stražnika, vendar se ju oprosti vsake kazni. Po mnenju sodišča sta bila k dejanju izzvana s »protizakonitim in nepravilnim poslovanjem policijskega stra­ žnika«. V tretjem primeru pa je sodišče obtoženca v celoti oprostilo in mu tako verjelo, da sploh ni udaril stražnika. Neodvisnost jugoslovanskega sodstva je po- 13 Prav tam, 27. j. 1914. 14 Napis se je poleti 2010 pojavil na vhodu v Split, ravno v času Davisovega pokala, ko sta se spopadali reprezentanci Hrvaške in Srbije. 15 Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije (AS 1931), Obveščevalne službe do leta 1945, ZA-600-2, Seznam bivših vidnejših politikov. 16 Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 140-149. 60 Jure Gašparič Delovanje v tridesetih letih leti 1932 še prestala preizkušnjo, prav tako je preizkušnjo prestala Natlačenova takrat že pregovorna odvetniška spretnost. 17 •klele Sklepamo lahko, daje Natlačen gotovo bil sposoben odvetnik in sposoben ter vesten politični organizator, prav tako je bil nesporen privrženec svoje stranke, vprašljivo pa ostaja, v kolikšni meri je politično taktiko SLS sam usmerjal, v kolikšni meri je bil (so)ustvarjalec politike. Ob snovanju velikih taktičnih potez, osmišljanju političnih platform in iskanju prodornih političnih rešitev v prvi po­ lovici tridesetih let ga namreč ni zaslediti. Visoka politika je sicer bila prepuščena skoraj izključno Korošcu, a vendarle je vseskozi znotraj stranke mogoče opažati neko raznolikost mnenj in pogledov. Natlačenovega med njimi ni najti, mož v glavnem nastopa na izvršni ravni. Toda temu navkljub je januarja 1933, po objavi punktacij, ostrega program­ skega dokumenta nekdanje SLS,18 začel plačevati politični davek režimu. Šest ­ indvajsetega januarja 1933 so policijski agenti na podlagi odločb banske uprave najprej aretirali Marka Natlačena, Antona Ogrizka in Frana Kulovca ter jih od ­ vedli v konfinacijo, dva dni pozneje pa tudi Antona Korošca. Četudi Natlačen ni imel pomembne programske vloge, je vendarle bil viden politik nekdanje SLS in kot eden njenih simbolov primeren za politično kaznovanje. V konfinaciji je ostal do oktobra 1934, ko so se je politično življenje v državi spet razgibalo - po eni strani zaradi Aleksandrove zakulisne politične kombinatorike, katere pomemben del je bil Korošec, po drugi strani pa tudi (navidezni paradoks) zaradi atentata na kralja.19 Po atentatu je politične spremembe občutila vsa četverica konfiniranih politi ­ kov iz vrst bivše SLS. Korošec je na svojo pest poslal sožalne brzojavke in odšel na pogrebne slovesnosti, drugim trem pa je režim to možnost pozneje neuradno ponudil sam. Toda ponudbo je sprejel le Ogrizek, Kulovca in Natlačena v Beo ­ grad ni bilo. Zdi se, daje zlasti Kulovec s tem iskal še dodatno naklonjenost pri nekdanji HSS, nedvomno prvi hrvaški stranki. Z držo konfiniranega opozicional- ca, ki želi tesno politično sodelovanje s Hrvati, je bil pri hrvaških politikih tudi 17 Prim. Marijan Marolt: Dr. Marko Natlačen : dvajset let po smrti ljudskega bana. V: Zbornik Svobodne Slovenije 1962 (dalje Marolt, Dr. Marko Natlačen), str. 148. 18 Ob robu aktualne historiografske debate o pomenu t. i. punktacij oz. Slovenske deklaracije samo dodajam, da je geneza omenjenega dokumenta še zmerom zavita v tančico skrivnosti. Njegov nastanek je bil prej ko slej rezultat verižne reakcije, sprožene v drugih opozicijskih centrih, in ne daljšega zorenja. Kam in kako je SLS z njim merila, ostaja skrivnostno. Neka ­ tere točke so izpeljanke dolgo prisotnih lajtmotivov slovenske politike in skrivajo daljnosežne cilje, jedrnatost dokumenta v danem časovnem trenutku pa po drugi strani odkriva njegov bolj taktično-politični značaj - željo po utrjevanju političnih pozicij doma. Kot enega protagonistov snovanja punktacij seje v drugi polovici tridesetih let omenjalo Marka Natlačena, a se to ne zdi verjetno. Ne nazadnje so mu avtorstvo očitali liberalci. 19 Podrobneje Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 178-180, 212-234. 61 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju dejansko priljubljen. Poleg tega pa naj bi imel še »velik vpliv v stranki, predvsem pri mlajših«. Korošec je bil po oceni hrvaškega politika Juraja Šuteja njegovo popolno nasprotje - nepriljubljen mož, ki bi šel »v vsako vlado«. 20 Če se je torej Korošcu in Ogrizku obdobje konfinacije de facto končalo z odhodom na pogreb v Beograd, se je njunima političnima tovarišema de facto in de iure le nekaj dni pozneje. Pristojne oblasti so namreč 21. oktobra 1934 izdale odlok, »po katerem se prejšnji ukrepi prekličejo in se g. dr. Korošcu dopušča popolno svobodno kre ­ tanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kulovca, dr. Marka Natlačena in dr. Antona Ogrizka.« 21 Natlačenova vez s Kulovcem, ki seje nakazovala jeseni 1934, pa ni bila sad trenutnega premisleka, temveč je imela trdnejši in trajnejši značaj. V pomladnih mesecih leta 1935, v času pred padcem tedanjega režima, ko so se v političnem življenju že skorajda javno obudili vsi politično-kultumi vzorci iz dvajsetih let, sta začela Kulovec in Natlačen skupaj igrati svojo politično igro. Povod zanjo je bila odločitev bivše SLS, da se ne udeleži volitev petega maja 1935. Odločitev vrha bivše SLS o volilni abstinenci tedaj ni bila sprejeta enoglasno in brez težav. Vodstvo nekdanje stranke se je ob tem vprašanju zapletlo v ostre spore, ki so odločno razjedali njeno enotnost. Kljub Koroščevi nesporni avtori­ teti sta se mu po robu postavili dve struji. Na eni strani skupina okrog Andreja Gosarja in Ivana Vesenjaka, na drugi pa skupina okrog Marka Natlačena in Frana Kulovca.22 Obe sta želeli izkoristiti politični trenutek in se udeležiti volitev, prva »po sigumejši poti«, na listi predsednika vlade Jevtiča, druga pa po ostri in načel ­ ni opozicijski poti, na listi Vladka Mačka. Liberalno Jutro je razprtije v katoliških krogih privoščljivo komentiralo, da »klerikalci ne vedo kam« in da »nasprotstva med klerikalnimi voditelji in njihova pogajanja na vse strani seveda prinašajo seboj opasnost, da eni in drugi obsedijo med dvema oziroma več stoli. ,Politika 1 poudarja, da klerikalni pristaši nikakor ne vzdržijo več v abstinenci in pritiskajo na svoje prvake, da se odločijo za pozitivno pot.«23 Bivši stranki je grozilo nevarno krhanje. Po mnenju dopisnika graškega lista Tagespost se je tedaj zdelo, da obstaja resna nevarnost cepitve stranke. 24 Poleg tega naj bi akcija Kulovca in Natlačena, ki sta se v Zagrebu pogajala o kandida ­ turi na Mačkovi listi, potekala v soglasju z »ostalimi klerikalci«, nezadovoljnimi s Koroščevo taktiko.25 Nedvomno napeti in razburkani odnosi v bivši SLS, ki so že oznanjali razkol, pa so se tedaj kljub vsemu otoplili. Zdi se, da znotraj strankar­ ska opozicija ni želela tvegati preveč in razbiti organizacije. Pogledi so se znova poenotili, Koroščev vpliv je prevladal. Večina članov vodstva seje opredelila za 20 Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Arhiv dr. Ante Trumbića, razno 1933-1938, beležka o pogovoru s Šutejem dne 14. 11. 1934. 21 Jutro, 22. 10. 1934, Dr. Korošec izpuščen. 22 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei. 23 Jutro, 20. 2. 1935, Postavljanje kandidatov je v polnem teku. 24 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei. 25 Prav tam, 13. 2. 1935, Die Taktik der Slowenisch-klerikalen. 62 Jure Gasparič Delovanje v tridesetih letih njegovo abstinenčno politiko, zaradi česar sta od svoje pobude odstopila tudi Na­ tlačen in Kulovec. Nekdanja SLS je abstinirala, čeprav velja dodati, da seje kljub vsem naporom vodstva nekaj njenih nekdanjih članov le odločilo za udeležbo na volitvah.26 Splošno nezadovoljstvo s šestoj anuarskim režimom je poleti 1935 končno pripeljalo na oblast novo vsedržavno stranko Jugoslovansko radikalno zajednico (JRZ), katere del je tvorila tudi prepovedana SLS.27 Anton Korošec se je znova zavihtel v ministrski fotelj in postal eden ključnih ljudi novega režima. Politično življenje v Dravski banovini je nato bilo vse do izbruha druge svetovne vojne pri­ mat nekdanje SLS. Njeno vodstvo seje nemudoma lotilo sistematičnega prevze ­ ma oblasti. Notranji minister Korošec je tako septembra 1935 poskrbel, daje novi ban Dravske banovine postal Marko Natlačen, 28 pomočnik bana pa njegov nek ­ danji sekretar Stanko Majcen. 29 S pospešeno dinamiko seje odvijal tudi naskok na druge uradniške funkcije in sreska načelstva, hkrati s tem pa seveda ni izostalo vneto delo na organizaciji nove stranke JRZ, formalno odobrene 27. avgusta.30 Ponovna vrnitev nekdanje SLS na oblast je razumljivo pomenila pomemben premik znotraj njenih vrst. Natlačen je avgusta v Komendi celo govoril, kako se je »sen kresne noči /.../ izpolnil, odtod naše sproščenje, da spet svobodno diha ­ mo /,../«.31 Toda na tako opevano veselje, ki so ga izražali veljaki bivše SLS, je velikokrat legla senca ostrega očitka, dvom, da je »najbolj slovenska stranka« zatajila slovenstvo in podlegla jugoslovanstvu. Vstop v vlado, kije temeljila na Aleksandrovi septembrski ustavi, je dejansko pomenil odklon od programskih smernic nekdanje SLS, začrtanih na Silvestrovo 1932. Javna izvijanja in pojasnje ­ vanja, kako temu le ni povsem tako, so s pomočjo »raznih znanstveno in pravno nevzdržnih skovank« le potrjevala »zadrego« pristašev stranke. 32 Stopanje bivše SLS po novi politični poti je tako bilo hitro in učinkovito, a vsaj v začetku ni potekalo v popolnem znotraj strankarskem soglasju. Nad oportu­ nistično stopitvijo v loncu JRZ vsi njeni pristaši niso bili navdušeni, saj so želeli ohraniti svojo samostojno strankarsko organizacijo. Med Koroščevimi nasprotni- 26 27 28 29 30 31 32 Domoljub, 20. 10. 1937, O naših slovenskih poslancih. Organizacijsko in idejno bazo nove stranke so tvorile tri predšestojanuarske stranke - srbska Narodna radikalna stranka, Slovenska ljudska stranka in Jugoslovanska muslimanska organiza­ cija. Slovenec, 12. 9. 1935, Dr. Marko Natlačen - naš novi ban. Prav tam, 24. 9. 1935, Podban dr. Majcen. Prav tam, 28. 8. 1935, JRZ odobrena. Prav tam, 12. 8. 1935, Kako pojmujemo jugoslovanski narod in jugoslovansko edinstvo. Janko Prunk: Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma državnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. V: Slovenci in država. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU. Ljubljana 1995, str. 140. 63 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju ki sta se tedaj znova pojavila trda opozicionalca, Kulovec in Natlačen, ob njiju pa tudi štajerska skupina, ki se »razven ožjega kroga znanih oportunistov« nikakor ni ogrevala za »radikalsko tezo«. V vodilnih mariborskih krogih so bili mnenja, daje kombinacija zgrešena, ljudstvu nesimpatična, in nanjo gledali kot na »neko ,kranjsko zadevo 1«.33 Vodja nekdanje SLS seje tako spet soočil z očitno vse bolj pogostimi notranjimi nasprotovanji, a jih je s svojo avtoriteto še enkrat uspešno zgladil. Štajerci niso povzročali problemov, Kulovcu in Natlačenu pa je v zameno za njuno soglasje namenil »važno vlogo«.34 Prvi je postal tajnik slovenskega dela stranke, drugi pa, kakor smo že omenili, novi ban Dravske banovine. Slovenija je v tistih mesecih postala izključna domena Koroščevih tovarišev. Nova politična organizacija je delovala »preko obnovljenih političnih edinic bi­ vše SLS«35 in pod njenim patronatom, pomembne funkcije so zasedali samo njeni ljudje. Na pogovore in delitev oblasti s svojimi sicer maloštevilnimi, a vendar uradnimi »koalicijskimi« partnerji, slovenskimi radikali, njeno vodstvo ni bilo pripravljeno. Člani bivše Narodne radikalne stranke iz Slovenije so ostali praznih rok. V svojem razočaranju so o tem obširno pisali predsedniku stranke (JRZ) in vlade Milanu Stojadinoviču in poudarjali, da se »vseh drugih ljudi ne upošteva«, 36 ban Natlačen naj bi jih, kljub jasnim navodilom iz Beograda, povsem ignoriral. 37 Marko Natlačen je položaj bana nato zasedal vso drugo polovico tridesetih let, do napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo. Tako je gotovo bil prvi politik Dra­ vske banovine, v navednicah bi lahko zapisali, kako je bil »predsednik enočlan ­ ske vlade« s formalno ozkimi, a neformalno, zaradi Koroščevega sodelovanja v vladi in njegovega političnega vpliva (ne nazadnje je bil Korošec eden ključnih igralcev pri strmoglavljenju tedanjega ministrskega predsednika Milana Stojadi- noviča), precej širokimi pristojnostmi. Kakor je - po besedah češkoslovaškega diplomata Josefa Körbela (očeta M. Albright) - prostodušno priznal zunanjepo ­ litični urednik Slovenca Alojzij Kuhar konec leta 1937: »Imamo svojo avtono­ mijo, kot smo si želeli, popolnoma obvladamo slovensko administracijo, v njej ne najdete nobenega Srba, in tukaj delamo, kar hočemo. Zaenkrat nam ni uspelo le to, da bi v Slovenijo vrnili toliko denarja, kolikor ga pošiljamo v Beograd. Zavedamo se, da nas Stojadinovič ne mara, ampak v vladi ostajamo, saj nam to prinaša užitek.« 38 Torej - po Kuhaiju - »mi«, pristaši bivše SLS, tukaj »delamo, kar hočemo«. In ključni izvajalec te politike je bil seveda ban Natlačen. Slednje je ne nazadnje poudaril tudi prvak liberalcev Albert Kramer, ko je v proračun- 33 Jutro, 15. 8. 1935, Nezadovoljstvo v vrstah štajerskih pristašev bivše SLS. 34 Prav tam, 28. 7. 1935, Obnova radikalne stranke. 35 Prav tam, 7. 8. 1935, Okrog Radikalne zajednice. 36 Arhiv Jugoslavije (AJ), Zbirka Milana Stojadinovića, fond 37, fase. 58/369. 37 Prav tam, fase. 62/379. 38 AMZV - PZ - Belehrad, poročilo z dne 10. 12. 1937. 64 Jure Gasparič Delovanje v tridesetih letih ski razpravi v Senatu marca 1937 dejal, kako je »Slovenija danes nekak