Sim 10 Naše NOVTNE 29. Oktobar 1979 ¿sstt. ■ ^ ffi PIŠETA IN UREJUJETA: W Lojze Košorok in Pavla Gruden 7/0L Hram Kulture v Ljubljani V zadnji številki smo zapisali o pomenu, potrebi in gradnji Kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani. Danes pa si oglejmo na kratko kapaciteto in funkcionalnost bodočega doma kulture. Kulturni dom stoji na Trgu revolucije in bo urba-nistično-kulturna celota v središčni zoni Ljubljane. Zgradba dvorane bo bela in čiste kristalne oblike, iz plemenitega materiala, svetlega kamna; materiali v notranjščini bodo naravni, deloma oplemeniteni, kamen, les kovine in tekstil, vse v svetlih barvah. Vstop dvorane bo skozi stekleni prehod, vestibul, ki bo prvo zavetje na poti do dvoran. Trg pred vhodom v dvorane bodo poimenovali po Ivanu Cankarju. Dominanta novega Cankarjevega trga bo njegov spomenik. V kulturnem centru bodo: Velika dvorana, visoka do I8m imela bo okrog 1600 sedežev. Dejavnosti v veliki dvorani bodo sledeče: veliki simfonični koncerti, opera in balet, drama,- glasbeno gledališče, zborovska petja, folklora in ples. Poleg kulturno-ume-tniških dejavnosti bo tu prostor tudi za družbeno-po-litične dejavnosti kot kongresi, konference, delavska zborovanja, znanstveni simpoziji, medrepubliška in mednarodna srečanja. Srednja dvorana, največja višina do lOm, sedežev za 800 obiskovalcev. Dvorana bo omogočala iste dejavnosti kot v Veliki dvorani le v manjšem obsegu. Tu bo prostor za delovanje delovnih skupin, če bo na primer v veliki dvorani kongres. Prostor za proslave, podeljevanje kulturnih in drugih nagrad in priznanj, snemanje na trakove, plošče in druge dejavnosti. Arena, prostor za 200 do 220 obiskovalcev, arena bo imela premakljivo prizorišče za nastope manjših dram. Druge dejavnosti bodo: literarni večeri, večerni šansoni, solistična komorna glasba itd. Dvorana bo lahko služila tudi za izobraževalne potrebe kot na primer: javne tribune, panel diskusije itd. Mala dvorana, imela bo prostor za 250 obiskovalcev. Prostor bo za vse kulturne in družbenopolitične dejavnosti v manjšem obsegu ali številu. Tu bo našlo začasno svoj prostor Lutkovno gledališče, dokler ne dobi svoje nove prostore. Poleg teh dvoran bo še število prostorov, omenimo še sprejemno dvorano, kap aciteta za 1000 gostov. Uporabljala se bo za obiskovalce pred začetkom predstav in med odmorom. Za normalno delovanje Kulturnega centra bodo V istem poslopju ustanovili informativno programsko službo, za kar je seve treba tudi ustreznih prostorov, kakor tudi prostore za upravo, garderobe skladišča itd. Velika dvorana bo dobila velike najmodernejše orgle za simfonično glasbo in manjše orgle za zborovsko petje. Za potrebe kulturnih dejavnosti je potrebno zagotoviti prostore za baletne vaje, pevskih zborov in orkestrov; prostore za delavnice, kabino za kinoprojektorje. Za kongresno dejavnost bodo zgradili 5 kabinetov za seje in delo komisij, tiskovni in teleprinterski center, kabine za prevajalce, večjo dvorano za delo komisije (150 oseb), strojepisnice in podobno. Kot vidimo je ta zasnovani objekt dokaj dobro povezana celota, ki se bo estetsko in funkcionalno vključil v prostorsko okolje. Arhitektonska izvedba Kulturnega centra je načrtovana tako, da bo omogočila hkratno dogajanje v vseh štirih dvoranah. Vsi prostori od velike dvorane do informativnega centra, prodaje knjig, pa do gostinskih prostorov bodo zagotovili, da bo center obiskovan ves dan in bo postal prostor, kamor bo naš človek rad zahajal. K temu bo prispevala tudi likovna opremljenost vseh prostorov, kjer bodo našle mesto najkvalitetnejše likovne stvaritve slovenskih in tudi drugih jugoslovenskih ustvarjalcev! Ko bo v tem Kulturnem centru v celoti zaživleo kulturno-umetniško in družbeno politično delovanje, bo to eno največje pridobitev ne le za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo. S programom in kulturnimi disežki, ki se bodo odvijali v tem kulturnem kramu se bodo postavili ob bok ali vključili z drugimi evropskimi in svetovnimi dosežki v politiki, kulturi in umetnosti, znanosti pa tudi v vzgoji in izobraževanju. Tako bomo Slovenci dobili končno prepotrebne prostore, kjer se bo mogla kultura, znanost in izobraževanje hitreje in ugodneje razvijati, kajti to so nepogrešljive sestavine vsakdanjega življenja in splošna človekova potreba. In končno smo to dolžni tudi Ivanu Cankarju. Kulturni center bo nosil njegovo ime, pred njim pa bo stal spomenik temu velikanu slovenske besede. L. Košorok KAR PO DOMAČE Zanimivosti iz domovine Slovenski skladatelj PAVEL ŠIVIC je skomponiral novo slovensko opero z naslovom Svitanja, s katero so v Osijeku odprli Annale komorne opere in baleta. Kritiki so ob predvajanju nove opere zapisali, da je Šivic uporabil izvirne pesmi in besedila iz Frontnega gledališča v NOB pa da je ustvaril ne preveč moderno, a vendar dovolj moderno opero s tematiko narodnoosvobodilnega boja. Ker nastopa v njej le 26 ljudi, jo lahko uvrstimo med komorna operna dela. Italijanska akademija znanosti in umetnosti je imenovala priznanega slikarja JOŽETA HORVATA - JAKI J A za "akademika Italije z zlato medaljo". V obvestilu, ki ga je sprejel slikar, je med drugim zapisano, da je italijanska akademija dalj časa proučevala umetniško aktivnost Jakija in mu na osnovi tega podelila naslov. V umetnostnem paviljonu v Murski Soboti je ob svoji 70 letnici že desetič razstavljal akad. slikar KAREL JAKOB, doma iz Lipovec. Kot vsak Prekmu-rec se tudi on rad vrača domov, čeprav že leta živi in ustvarja v Ljubljani. "Realist sem v svojem snovanju," pravi slikar, "ker sem kmečki sin, ki je do svojega 15. leta opravljal vsa poljska dela, in tako ni čudno, da še danes gledam življenje takšno kot je - trdo in lepo. Kljub mnogim potovanjem sem ohranil v sebi življenje našega človeka in ga tudi prenašal na platno. LEOPOLD SUHODOLČAN, pripadnik srednje generacije sodobnih slovenskih pripovednikov, je do- Bitje z rokami in nogami toda brez misli bi ne bilo človek. Misli se odvijajo in navijajo, včasih obstanejo, obvise na eni točki, ali pa se zamešajo. Dobra narava je dala človeku tudi sposobnost misliti samemu sebi v zabavo, da bi se od težkih misli spočil. Tako sem se prejšnji četrtek zabavala z mislijo kako bi bilo če bi se znašli skupaj za mizo sestra Tereza, Sir Laurence Olivier, Tito, Peter Ustinov in Sammy Davies Junior. Na prvi pogled nimajo ničesar skupnega. Toda vsak od njih je prekoračil vsa polena, ki so mu jih ljudje metali pod noge. Seveda sem v domišljiji postavila v njihovo sredo tudi čisto navadnega zemljana. Pa sem videla, da so se obnašali kakor pač vsi ljudje. Kar je bilo najlepše v tej družbi je to da, se zagornja petorica sploh ni hvalila, da so bili z navadnim Zemljanom naravno Ijubeznjivi, in da so bili z navadnim Zemljanom naravno Ijubeznjivi, in da so bili skromni v jedači in pijači. S takimi mislimi sem se kratkočasila, ko sem prispela na Martin place, kjer se vsak dan od poldne do dveh popoldne zbere množica ljudstva, da bi uživala ob prograrfiu, ki ga izvajajo otroci raznih etničkih skupina v okviru "Tedna otrok". Rusi bodo peli, Rusi bodo peli n Martin placeje žarel od živobarvne množice, ki je izgledala kakor vrt prenapolnjen z velikanskimi v vetru valujočimi cvetlicami. Sonce je prijetno razlivalo svojo toploto, ki se je spajala z blago razpoloženim ljudstvom v eno samo vzdušje ljubezni. Rusi bodo ••• peli, Rusi bodo peli, je vr-šalo med množico, ki se je od vseh strani zbrala, da bi slišala rusko pesem. Bilo je celo takih, ki so zaprli pisarne in trgovine, in revnih, da bi jih slišali na prostem. Enim ni dovljeval žep a drugim čas, da bi odšli na koncert v Opera House, kjer so pravzaprav že vse karte v naprej razprodane kadarkoli je na sporedu visoko kvalitetni program. Posebno ruski nastopi so nenavadno popularni. Njihove folklorne grupe so brezhiben, da ne govorimo od drugih talentih velikega ruskega naroda, pred katerimi se mnogoštevilni narodi alhko skrijejo. Vojni hujskači Tudi teh je bilo. Največ je bilo "predstavnikov" baltičnih dežel. Zbralo se jih je približno trideset. Oboroženi s protestnimi napisi, ki so jih dvivali nad glavami množice, in zopet spuščali, saj je bilo oče vidno, da ljudstvu to ni bilo po volji. Ze pri prvi točki, ki so jo izvajala dekleta škotskega porekla z visoko izvežbanimi narodnimi plesi je bilo občutiti, da so zadovoljnost občinstva, ki ni mislilo na drugo kot na izmenjavo kulturnega bog-atstva in na zbližanje ljudskih src, ti vojni hujskači skalili. Že so se zaslišali prvi prepiri. Na obeh straneh so jih najprej povzročile ženske. Ena je nosila celo napis "Vojaštvo ubija otroke". Pri temu seveda ni pomislila, da vojaštvo tudi rešuje otroke. Ko so se vojni hujskači končno le prerinili popolnoma v ospredje, da bi Rusi ja mogli dobro preči-tati protestne napise, je pretrgala napeto ozračje glas voditelja programa, ki je živel dvoje pomenljivih nemških prevodov svoje proze. Najprej je pri založbi Novo življenje v Vzhodnem Berlinu izšel roman Najdališa noč, potem pa je znana zahodnonem-ška Fischerjeva založba iz Gottingena izdala prvo knjigo popularnih prigod znamenitih detektivov Ne-očnika in Očalnika, priljubljenih na Slovenskem tako v knjigi kot iz televizijske uprizoritve. ANTONA INGOLIČA mladinska povest Potopljena galeja, ki jo je leta 1973 izdala Mladinska knjiga in je lani izšla v hrvaškem prevodu, je dožkv-ela tudi italijanski prevod. Prevedel jo je Franc Drak-skobler, ki je mladim bralcem v Italiji posredoval že nekaj slovenskih mladinskih knjig, med njimi tudi Ingoličevi deli Gimnazijka in Tajno društvo PGC. ečanje so dosegli predvsem z večijm izvozom na tržišča razvitih prekmorskih dežel, predvsem ZDA in Japonske. Leta 1976 je Krka dobila dovoljenje za izvoz antibiotikov v ZDA in odtlej njen izvoz na ameriško tržišče skokovito narašča. In še zanimiv podatek: kot industrija, ki je močno vezana na uvoz surovin in proizvodov, je Krki kot edini farmacevtski tovarni v državi doslej uspelo kriti uvoz z izvozom. Tovarna zdravil Krka v NOVEM MESTU je v minulem letu povečala izvoz v primerjavi z letom 1977 kar za 24 odstotkov. Pov- Tovarna pohišta Meblo v NOVI GORICI je Madridu dobila visoko mednarodno priznanje za kakovost svojih izdelkov in za poslovanje v celoti. Takšno prizanje, ki ga podeljuje Editorial office, je letos prejelo 158 organizacij iz 17 evropskih držav. Iz Jugoslavije je dobilo "internacional trophy" doslej 16 de-lovih organizacij, Melbo pa je prva jugoslovenska tovarna, ki je prejela priznanje na področju pohištvene industrije. napovedal, da so "oblasti odločile da Rusi ne bodo nastopali, da bi jim ne bilo nerodno". Kakor da je Rusom sploh kdaj nerodno a posebno kadar nastopajo kot kulturna skupina. Množica na strani Rusov Kakor bi trenil so se sprostili razburjeni duhovi. Avstralke so segale po protestnih napisih, zmerjale vojne hujskače, da ne vedo kaj je kultura. Študentje so jih zmerjali da so nacisti, drugi so jih pošiljali tja od kjer so prišli, tretji so bili pripravljeni na tepež. Sem in tja so že padale dobre kolofute, politični očitki in grožnje. Stari avstralski borci, ki so se zbrali, da bi poslušali svoje tovariše, kakor je eden izjavil, da bi jih vsaj enkrat v življenju, saj jim leta že potekajo, slišali peti, so bili skoraj do solz razočarani. Do solz je bil užaloščen človek šestdesetih let, ki se je zgrabil z nekim emigrantom, velikim kot Martin Krpan, in mu kričal v obraz: "Med tem ko si se ti in taki kot si ti borili na strani nacistov, smo mi z -Ruzi, Angleži in Amerikanci ustvarjali s krvjo mir svetu." Bila bi se st-epla do krvi, da niso prišli policaji, ki so ju spravili narazen. Mi smo prijatelji Jugoslovanov Sredi vse te gneče je bilo slišati tudi o Jugoslaviji. Avstralka srednjih let je iz vsega srca in pljuč razlagala nekim vojnim hujskačem, da širijo nemir, ker so vojno izgubili na strani nacistov in da bi jih Avstralija mora izgnati. "Avstralka sem, nihče v nasi družini ni Jugosloven, ampak vsi smo prijatelji Jugoslo-venov. Oni nemira v Avstraliji ne dalajo. Celo članica sem, ne samo jaz, ampak še dosti drugih Avstralcev je, ki so člani Jugoslovenskih klubov". Tu bi bilo skoraj prišlo do tepeža, ki so ga stražniki preprečili. Zanimivo je bilo to, da se vsi demonstranti skušali skriti" svoje protestne napise, morali so stisniti rep med noge. Avstralci so pokazali na kateri strani so. Rusom pa ni bilo prav nič nerodno. Zardevali so le demonstranti, ki so se kakor politi s kropom odpravili s prizorišča in med njimi ogromno število občinstva, ki si je želelo slišati rusko pesem. Šla sem domov v mislih a tistem prijetnem omizju, Ici mi je vršalo po možganih, ko sem se približevala množici na Martin Place-u. Doma pa sem odkrila, dami je nekdo v gneči, ko me je odrinil, da bi se spravil na nekega demonstranta, strgal rokoav. Važno je le to, da je večina ljudstva protestirala proti demonstrantom, ki ne žele, da bi na svetu vladal mir. Pavla Gruden Naše 29. Oktobar 1979. NOVINE Stara BpaneHM Harpas CKonje (TaHjyr) - Bo CKonje Ha CBeneH h3hhh 6ea BpaneHH oBorojuiuiHHTe HajBHiuoKH npH3HaHHja luto CP MaKejioHHja ra íiojiejiyBa 3a noee6HH ocTBapyB-aita bo o6jiacTa Ha HayicaTa, yMeTHOCTa, BocnHTaHO-06pa30BaHaTa aejHOCT, ny6jiHUHCTHKaTa h HOBHHapcTBOTO- Toa ce Harpa^HTe "ll oktombph", "KjlHMeHT OxpHflCKH H "MhTO XaiPKHBaCHJIBe - Jac-mhh". Aoóhthhuh Ha HarpajiaTa "l l oktombph" - 3a 3Ha-najHH ocTBapyBan.a bo o6jicacTa Ha HayKaTa ce: BHCOKOKBajiHC^HKyBaHHOT ejieKTpHHap BO >Kejie3HHHK0-TpaHcn0pTaHaTa opraHH3aimja "CKonje" Hhhc Mho h npo<|)ecopOT Ha MeziHUH-ohckhot c|)aKyjiTeT bo CKonje JXp Jljyrmo CepacJjHM-ob, a 3a >khbotho ¿ie.no h xiojiroroflHiiiHa pa6oTa: ,Hp rieTpo JaHypa h H33KeH>ep Tn6epHje KHpnjac, aKan-eMHKOT Ejiaace KOHeuiKH h H3»eH>ep Xhpcto Ct3m-6ojiHeB. Ofl o6jiacTa Ha yMeTHOCTa oBaa Harpada ja íioÓHja: jupaMCKHOT pe)KHceT CjioóoflaH Yhkobckh h flHpHre-hotot AparaH UlynjieBCKH, floaeica 3a jkhbotho flejio, 3a AOJiroroflHiiiHO TBopeuiTBo bo OBaa o6nacT ce HarpaAeHH: Mapnja CKanoBCKa, npBeHKaTa Ha one-paTa Ha mckcíiohckhot Hapo^eH TeaTap h Auo Ctc-(JttHOBCKH, apTHCT OA BHTOJia. CK0ncKH0T My3ej Ha coBpeMeHaTa yMeTeHOCT ja Ao6h HarpaaaTa" l1 koktombph" Mery opraHH3auHHTe Ha 3^py)KeH Tpya bo c^JepaTa Ha yM-eTHHHKaTa jtejHOCT. Bo B0cnHTH0-06pa30BHaTa flejHocr, Harpada "Kjih-MeHT oxpHflCKH" ja flo6wja MapHja 3aK0CKa oa Tcto-bo, ctebah kobanebckh oa ehtojia h XaM3a Pena oa Cxonje, nejiaro3H h npo(|)ecopH Kaico h CKoncKaTa rhmha3hja" Opue Hhkojiob". Bo KyjiTypHO-npoBCBeTaHaTa nejHOCT OBaa Harpada e aofleueHa Ha ¿JecaHKa MmbOBCKa, npotl)e-cop Ha OhjiosocIíckhot