P.b.b. kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov Poimi urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./STEVIIjKA 44 CELOVEC, DNE 31. OKTOBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Za osebno in gospodarsko svobodo Na velikem zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev v Celovcu, dne 21. oktobra t. L, so se krajevni zaupniki v zvezi z državnozborskimi volitvami temeljito bavili s slovenskim narodnim vprašanjem v deželi. Zavzeli pa so svoje stališče tudi do vseh drugih za nas pravtako življenjsko važnih vprašanj, o katerih bomo odločali 18. novembra. Gre pri tem za gledanje na gospodarska, socialna, kulturna in politična vprašanja posameznih strank, ki so postavile svoje liste za volitve v avstrijski državni zbor. Program Avstrijske ljudske stranke, ki smo jo koroški Slovenci sklenili podpreti pri državnozborskih volitvah 18. novembra, nam je po svoji izpovedi najbližji. Njegove glavne točke se glasijo: Občestvo svetnikov V bojih vsakdanjega življenja kaj radi postanemo imalodušni. Bridke preskušnje, ki smo jih doživeli, nerazumevanje, prevare nas tlačijo in nam vzamejo pogled v višavo. Kako vse drugače pa dihamo, če zapustimo ozko tišino vsakdanjega vrvenja An se podamo na goro. Na cilju težavnega potovanja se nam zdi, kakor da bi zaživeli oa vrhu gore novo življenje, naše srce se širi oh doživetju sončnega vzhoda. Preti našimi očmi je razprostrt svet, hribi, doline, vsa lepota narave nas dviga k duhovnemu poletu v drugi svet. Iz nižav našega zemeljskega bivanja nam je potovanje duha v višave velike družine božjih otrok vir novega poguma in nove moči, da hodimo strmo pot do cilja, ki je v združenju z virom vse sreče, neskončnim bogom. Nismo sami v dolini solz. Vsi božji otro-e. tvorimo veliko družino, iki nosi svatovsko obleko posvečujoče milosti. V sredi med temo brezbožnega sveta se svetijo luči udov skrivnostnega Kristusovega Telesa. Ali verujemo v to osrečujočo resnico bla-govesti Kristusove? Če izpovemo v apostolski veri: Verujem v občestvo svetnikov ... naj se naše srce širi v živi zavesti svetega občestva božjih otrok, v katero nas je Bog poklical brez naših zaslug pri sv: krstu. In vendar ... Kako malo se našega dosto-jamstva zavedamo. Zavest, da smo člani velikega edino zmagovitega občestva, naj se vedno dviga. Če pridejo temne misli, takrat se dvignimo z dušo na goro veselega doživetja velikega poslanstva v družini božjih otrok. Sv. Janez je gledal družino božjih otrok na cilju. Ne najde človeških besedi, ki bi mogle podati vzvišenost življenja blaženih. ^Videl sem veliko množico, ‘ki je nihče 'mogel prešteti, z vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. In klicali so ' mogočnim glasom: Zveličanje našemu b°gu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu ...« Ne samo veliki narodi so zastopani, tudi mali narodi in rodovi so pred Jagnjetom. Na zemlji so bili preganjani, teptani, bili so bičani, pahnjeni iz mesta, umirali na Kalvariji... Prestali so preskušnjo in zdaj pojejo Jagnjetu pesem večnega veselja, neskaljene radosti. Ah ne bomo hodili iste poti? Saj je to etlina pot do cilja. Znamenje Jagnjeta je križ. Vsi božji otroci ga morajo zadeti na farne in ga krepko in junaško nositi za Kristusom. Križ mora boleti. Morda se nam zdi včasih breme pretežko, Z lastno močjo ne bomo mogli vztrajati stanovitni na kraljevi poti, Kristus nam tlaje svojo milost, ki nas bo krepila. Priporočimo se priprošnji naših bratov m sester, ki- so že na cilju. Pomagali nam bodo, da bomo ostali stanovitni v dobrem. Njih zgled pa nas opominja, naj ne omagamo v težavah življenja. V svetem občestvu smo združeni tudi z dušami v vicah. Bratje .in sestre so, ki se čistijo v večnosti v zadostilmem trpljenju, da zamorejo očiščeni gledati Boga otl obličja do obličja. Bogoslužje dneva vseh ver-u‘ib d uš nas vabi vsako leto, da ne pozabimo trpečih bratov in sester. *Kalko hitro pozabimo na pokojne! Žive-b smo z njimi, delili veselje in žalost, dolžni smo jim hvaležnosti za prejete dobrote in vendar se jih talko malo spominjamo. Morda si želijo v težkem trpljenju na- pomoči, pa zatnanj čakajo. Dela ljubezni, molitev, predvsem pa najsvetejša daritev, katero darujemo za dušni Pokoj vernih duš v Vicah, bo naklonila dušam naših bratov in sester božje usmiljenje. Naš program ni program, ki postavlja zahteve. To je program, ki nas same obvezuje, kajti država smo mi. Naša zunanja politika Najvišji cilj avstrijske zunanje politike je in ostane: varnost in neodvisnost naše dežele. Državna pogodba in obstoječa nevtralnost sta temelja, na katerih moramo graditi zunanjo politiko varnosti in pogodbene zvestobe. V notranji politiki se priznavamo k načelu, da je pravo podlaga države. Gospodarska politika Avstrija je po letu 1945 dosegla velik gospodarski napredek. Osvobodili smo se povojnih stisk in ruševin. S pomočjo inozemskih držav smo postali svobodni. Avstrija stoji v prihodnjem letu pred novimi, velikimi nalogami. Treba bo našo gospodarsko zmogljivost uveljaviti na večjem evropskem trgu in s povečanim gospodarskim tekmovanjem doseči še višji življenjski standard. To zmore samo taka gospodarska politika, ki sloni na močnem temelju stabilne vrednosti denarja. V tem smislu je treba zagotoviti: Kupno moč šilinga s pravilno proračunsko politiko, z učinkovito denarno in kreditno politiko. Potrebna je boljša izobrazba strokovnih delovnih moči, pospeševanje razvoja in napredka zmožnih gospodarskih področij ter nadaljevanje znižanja davkov v svrho povišanja proizvodnje, posebno v malih in srednjih obratih. Potrebno je povečanje in izpopolnitev tujskopro-metnih naprav in s tem tujskega prometa. Socialna politika Avstrija je po letu 1945 nudila bolnim, starim in delanezmožnim, samostojnim in nesamostojnim veliko mero socialnega varstva. To socialno varstvo pa se dviga in pada vzporedno z gospodarsko zmogljivostjo. Predpogoj za čim boljše socialno skrbstvo pa je nenehno stopnjevanje gospodarske zmogljivosti. Zategadelj mora biti socialna država tudi država z velikim izgledi za gospodarski napredek. Avstrija ima po svoji zemljepisni legi nalogo, komunistom dati na njih izzivanje odgovor s krščansko urejeno družbo. Leta 1961 započeto reformo rent je treba zaključiti s povišano dodatno rento za onemogle. Tudi naj bo poskrbljeno, da bodo rentniki in drugi stari ljudje deležni naraščajočega blagostanja. Družinska politika pa mora stremeti za znižanjem dohodninskega davka na podlagi števila družinskih članov. Pospeševati bo treba varčevanje za lastna stanovanja s pomočjo različnih varčevalnih sistemov — tudi z vrednostnimi papirji ter omogočiti solastništvo pri podržavljenih podjetjih z izdajo ljudskih akcij. S pomočjo vsega tega naj bi se izboljšal gospodarski in družbeni položaj posameznika. Stanovanjska politika Avstrijski stanovanjski problem z lepimi besedami, praznimi obljubami in polemiko ne more biti rešen. Predvsem mora ta stanovanjska politika — oddaja stanovanj na primer — služiti vsem državljanom ne glede na stranke. Zato bo treba pospeševati gradnjo lastnih domov na podlagi občut-nejšega znižanja davkov in izplačevanje posebnih premij v svrho zidanja. Predvsem naj bo pri tem upoštevana družina. Tudi stanovanjska podpora se mora ozirati na družine. Agrarna politika Po lakoti, ki je vladala prva povojna leta v Avstriji, se ta sedaj skoro 100 odst. sama oskrbuje z živežem. Ta napredek tvori podlago naše gospodarske zmogljivosti in naše državne neodvisnosti. Zagotoviti bo treba stalnost cen in odkup domačih pridelkov ter zagotoviti pravično plačilo težkega in rizika polnega kmečkega dela. Nujna je zagotovitev pravičnega deleža pri gospodarskem razvoju in splošnem In der letzten VolIversammlung des Ra-•tes der Karntner Slovvanen wurde bescblos-sen, das lin der Diskussion angeschnittene Problem der kommenden Natianalratsvvah-len solite Thema ciner eigens zu diesem iZweck einlberufenen Vertrauensmannerkon-'ferenz sein. iKiirzlioh versammelten sich nun im Festsaal des Flauses der Hermago-ras-Bruderschaift ah die 80 Delegierten aus ali en Teiilen Suidkamtens und bevviesen sdroin dadurch ihr 'lebhaftes Interesse am politischen Gesehehen im Lande und ihi Staat. Nationalrat Dipl.-Ing. Dr. Ludwig W e i B wurde vo.n Generalseikretar Dr. Reginah! Vospernik begriilJt. In eihem kurtzan Referat gab Dr. WeiB einen Riiokbliok aul die Geschichte des Verhalt-nisses der Karntner Slowenen zu seiner iPartei bzw. deren Vorlgangerin. Mainches sei in letzter Zeit bessar geworden, betonte der Rednar. Es werde gewiB nooh langere Zeit danem, bis jedca MiBtrauen beseitigt sei, alber es riicke eine junge Generation nach, die unbelastet von der Vergangen-heit sei und die Wek heute von einer weker gesjpannten, vor allem europaischen Sicht aus Ibetrachte und die das vollenden werde, was will)lige und einsichtsvolle Kraifte auf beidan Seiten angdbahnt halben. In der auf das Referat folgenden Aus-spraohe zaigte sich vor allem das Bediiirf-ii is nach einer echten Gmndsatzpolitik in der Osterreichischen Volkspartai, nadh einer weitgehenderen iKoordinierung von Gemeinlde-, 'Landes- und Bundespolitik so- blagostanju tudi kmetom na podlagi zakona o kmetijstvu. Veliko pažnjo bo treba polagati na pripravo našega kmetijstva na zahteve evropskega trga. Izdatna podpora za izboljšanje življenjskega stanja kmečkega prebivalstva, povečana skrb za obstoj gorskega kmeta, pospeševanje pogozdovanja in gradnje poti v gozdove, popolna pomoč delojemalcem v kmetijstvu in gozdarstvu, posebno z izdatno denarno pomočjo v svrho gradnje stanovanjskih hiš in službenih stanovanj, so nadaljnja vprašanja, katerim mora veljati vsa pozornost. Kulturna politika Samo materialne dobrine nam ne morejo zagotoviti sreče. Naloga prosvetne politike je: na verski podlagi, s primerno vzgojo in izobrazbo skrbeti za značajne in delavne ljudi. Vsakemu posamezniku mora omogočiti razvoj njegove osebnosti in mu pred-očiti smisel življenja. Tozadevno je potrebno: Dosledno, izpopolnjevanje izobrazbe od osnovnega študija do višje izobrazbe, ki jo posredujejo: družina, Cerkev, šola in razne organizacije; dvig splošne izobrazbe; pospeševanje študija, reforma visokih šol, primeren prispevek za njih vzdrževanje. Program konča s sledečim pozivom na vse državljane: wie nach einer gerechlteren Vdlksturnspo-litik in Kamten. Der Umstand, daB die erste Regierungspairtei immer mehr zu einer Wirtschaiftspartei werde, fiihre mot-gedrungen zu einem Substainzverlust des \vahren Christlichen. Nach einem Vortrag des Gbmannes des Rates der Karntnar Slowenen, Prof. Dr Valentin I n z k o, beschlossen die Ver-•trauensmanner, daB die katholischen Karntner Slovvenen bei den iNationalratstvahlen die Ostorreichische Volkspartei unter-stiitzen rverden. In der Begriindung hiezu heiBt es u. a.: Mit einer klaren politischen und kulturellen EinsteMumg vol leti die Slovvenen orneut ihre Loyalitat fur den Staat Ostcrrcich und die Ehrfurdrt Vor der katholischen Tradition ihres Volke: unter-streiohen. iZugleich aber ervvarte man vom Staat urid von der ifuhrenden Regierungs-partei, der die Stimme gegeben vvird, vol-les Verstandnis, fur dre Slovvenenprobleme und die Ldsnng der nooh offenen Fragen. Iz resolucije avstrijskih akademikov »Avstrijska zavest zahteva evropsko zavest. Avstrijska zunanja' politika mora sloneti na neodvisnosti in na nevtralnosti dežele. Avstrijska povezanost z Evropo je posledica dolge skupne zgodovine in duhovnega razvoja evropske narodne skupnosti. Mirovno poslanstvo Avstrije zahteva, da se nenehno zavzema za idejo v miru združene Skupne Evrope.« ZA ZVEZNEGA KANCLERJA FIGLA SMO PREMAGALI POVOJNO LAKOTO IN STISKO TER PRIČELI Z OBNOVITVENIMI DELI V DRŽAVI. ZA ZVEZNEGA KANCLERJA RAABA SMO DOČAKALI SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST NAŠE DOMOVINE IN DOKAZALI, DA SMO ŽIVLJENJA ZMOŽNI. ZA ZVEZNEGA KANCLERJA GORBACHA NAJ OSTANE TA AVSTRIJA NEVTRALNA IN SOCIALNO-PRAVNA DRŽAVA, ENAKA DRUGIM DRŽAVAM SVOBODNEGA SVETA. Zato naš glas 18. novembra: Avstrijski ljudski stranki. Podprli bomo listo 1 Katholische Slovvenen und die Wahlen (Bericht der »Klcinen Zeitung« v. 25. Oktober 1962) Politični teden H.rija« RUS: VESTI O KONCILU Kardinal Bea in opazovavci nekatoliških cerkva Potrdbno je »zamrzniti« pololžaj, usitaviti vsako takSno aktivnost ene, druge ali tretje istrani, ki bo mogla dodati usodno (piko na i. Zdi se, da se zdaj velika kriza v glavnih potezah bliža svojemu zatonu. Moskva se je vdala in se umaknila. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je sporočil ameriškemu predsedniku Kennedyju, da je ukazal, naj demontirajo vse sovjetske rakete na Kubi, naj jih zavijejo in jih spravijo nazaj v Sovjetsko zvezo. In vse to se naj vrši pod nadzorstvom OZN. Hruščev za ta svoj popoln umik raketnega orožja s Kube ni stavil nobenega pogoja. in pri nas v Avstriji GORBACH H KUBANSKI KRIZI Zvezni kancler dr. Alfons Gorlbach je ob napetem pololžaju okrog kubanske krize zavzel stališče avstrijskega politika. Rekel je, da je treba gledati na to vprašanje mirno in premišljeno. A za nas je najbolj važno, da »se točno držimo določil državne pogodbe in zakonov o nevtralnosti«. Prav v takem zameglenem položaju se mora avstrijska nevtralna politika z jasnimi načeli razlikovati od vseh nejasnih ozadij. Avstrija ima pravico in tudi dolžnost, da opominja k miru: »S skromnimi močmi naše majhne države hočemo storiti vse, da zadržimo sile, ki vladajo svet, pred nepremišljenimi koraki«, je poudaril dr. Gor-bach. TUDI iKREISlKV VZPODBUJA Zunanji minister dr. Rreisky je v govoru, ki je bil posvečen predvsem resnemu svetovnemu položaju, pomiril avstrijsko javnost. Rekel je: »Vsi vodilni državniki sveta se zavedajo odgovornosti, da zabra-nijo in ustavijo tragičen razvoj«. Dr. Krei-sky se je v več razgovorih mogel prepričati o tej odgovornosti, ki nikakor ne daje povoda, da bi bili pesimistični. Vendar naj bo razvoj zadnjih dni vsem Avstrijcem — dober nauk. Taka politika pa je mogoča samo tedaj, če država pravočasno ustvari zanjo predpogoje. Zato mora Avstrija iti realistično politično pot. V zunanji politiki pa si mora sama dati zakone, po katerih se bo ravnala. MINISTER SCHLEINZER OB DNEVU ZASTAVE Iz govora ministra SčMeinzerja z dne 25. oktobra (prinašamo nekaj izvlečkov o Sporočilo Hruščeva je po vsem svetu iz-nenadjlo, svet se je oddahnil. Ta vest je dospela ob koncu 24 napetih ur, v katerih je vse merilo na oborožen ameriški vpad na Kubo, potem ko so nad Kubo izstrelili ameriško obveščevalno letalo. To sovjetsko sporočilo so oddajali po moskovskem radiu v nedeljo, točno ob treh popoldne. Govornik je dvakrat zaporedoma in s prodirljiVim glasom prebral vse besedilo Hruščeva — kar je vsekakor nenavaden slučaj. Predsednik Kennedy je ta Hruščev korak zelo visoko ocenil in ga imenoval vrednega velilkega državnika. Izrazil je upanje, da bi rešitev kubanske krize privedla do nadaljnjih korakov, da bi vendar končali oboroževalno svetovno tekmo in da bi se ublažile napetosti po vsem svetu. pomembnosti avstrijske vojske, ki mora služiti v prvi vrsti obrambi dežele. Minister je dejal: »IPred sedmimi leti, v noči od 25. na 26. oktober, so zadnje tuje vojaške čete zapustile avstrijska tla. Pred sedmimi leti je parlament sklenil zvezni ustavni zakon, ki pravi, da je Avstrija nevtralna. Bil je gin 1 ji v dan, ko so se na Dunaju vršile prve parade avstrijskih vojakov. Bil je dokaz volje, da si hočemo ohraniti prostost in državno neodvisnost. . . Zato ne smemo pozabiti težkih nesvobodnih let; vedno večja življenjska udobnost nas ne sme zapeljati, da Ibi pozabili na dolžnosti, ki jih mora izpolniti vsak državljan na-pram svoji državi. Vedno moramo misliti na to, kako hitro je mogoče zgubiti svobodo, Če je ne branimo. Zato mora biti za vojaško nevtralno državo, kot je Avstrija, ki je navezana samo nase, deželna obramba prva in najvažnejša državnopolitična naloga vsakogar. 18. NOVEMBER SE BLIŽA Zvezni kancler dr. Gorbach je govoril na zborovanju Avstrijskega akademskega združenja v 'Salzburgu, kjer je poudaril, da je »v avstrijski ljudski sltranki prostora dovolj za duhovne ljudi in za duhovna razpravljanja. S temi je mogoče uspešno voditi državno 'ladjo mimo čeri tujega vladarstva in izolacije. 18. novembra pa se ‘bo avstrijsko ljudstvo samo moralo odločiti za smer krmarjenja. Pri zadnjih volitvah je Socialistična stranka Avstrije ponazorila državo z ladjo. Vendar se ji je pri tem pripetila bistvena zmota: volivce je namreč predstavila kot balaslt, kot breme, kot tovor na ladji — in ne kot one, ki jo usmerjajo. Po svetu... KUBANSKA KRIZA Vse človeštvo se je iznenada znašlo v največji mednarodni krizi, odkar se je končala druga svetovna voljna. Berlinski krizi, ki je polnila skozi 14 dni strani ameriškega tiska, je sledila mnogo bolj resna kubanska kriza. Ameriški predsednik Kennedy je v ponedeljek preteklega tedna objavil v dramatično napetem govoru, da so odkrila ameriška obveščevalna letala na Kubi sovjetska napadalna raketno-jedrska oporišča. Zato je napovedal Kubi blokado. Ameriška mornarica bo ustavljala in preiskovala vse ladje, ki plovejo na Kubo. V primeru odpora pa bo uporabila silo. Razen tega je Kennedy zahteval sestanek Varnostnega sveta, ki naj bi odločil o ukrepih proti tej najnovejši sovjetski grožnji svetovnemu miru. Kot pogoj za prekinitev blokade je zahteval, naj Moskva umakne vse napadalno orožje s Kube pod nadzorstvom OZN. Tako je kubanska kriza postavila svetovni mir na kodko. Položaj je postal tako napet in eksploziven, da je postalo očitno, da nosivci te mednarodne drame bližajo odkritemu spopadu in fizičnemu obračunu, ki bi utegnil z jedrskim plamenom zažgati svet. Washington in Moskva sta ukazala svojim oboroženim silam, naj bodo v »največji vojni pripravljenosti«. V trenutku, ko je svet grozil postati njiva pepela, je sveti oče, papež Janez XXIII. iz Rima naslovil na vse državnike sveta pretresljiv mirovni apel in jih rotil, naj skušajo storiti vse, da ohranijo svetovni mir. Prvi znaki popuščanja so se pokazali. Napetost na karibskem območju je nekoliko popustila. Ameriške enote so ustavile sovjetsko ladjo, ki je bila na poti na Kubo. Od kapetana so zahtevali, naj identificira svoj tovor. Ko je odgovoril, da prevaža nafto, so tankerju dovolili, da je nadaljeval plovbo. Nekatere sovjetske ladje, ki plovejo proti Kubi, pa iso menjale smeri ali se sploh obrnile. Tako je pobuda vfšivca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Thanta, naj Obe strani nekoliko popustita, naletela na ugoden in rešilen odmev. Cilj vseh akcij v OZN je bil onemogočiti oborožen napad, ki bi sprožil verižno akcijo pripravljenih vojaških mehanizmov ter Spremenil svet v atomski pepdl, preden bi utegnili diplo-matskd ugankarji razvolati problem na način, ki bi bil kolikor toliko sprejemljiv za vse. Potrebno je dobiti čas za pogajanja. V ponedeljek popoldne je tajništvo za zedinjenje kristjanov priredilo v salonu hotela GolumbuS v Rimu sprejem na čast opažavavcev-ddlegatov. V teku sprejema je predsednik tajništva kardinal Bea poudaril potrebo globokega skupnega duha vere, ljubezni in molitve. Imenoval jib je »moji bratje v Kristusu«, kajti sv. krst je ustvaril med nami, tako je dejal, nezlomljive vezi, ki sb močnejše od vsake naše ločitve. Teh vezi se kristjani na vseh detlih sveta vedno 'bolj zavedajo in prav zaradi njih so vas Oblasti poslale kot opalzovavce na koncil rimske katoliške Cerkve. Iste vezi so narekovale svetemu očetu Janezu XXIII., da je ustanovil tajništvo za zedinjenje kristjanov, da bi nekatoliške skupnosti laže Sledile koncilskim delom. Nato je kardinal omenil, da mnogo častitljivih vzhodnih pravoslavnih cerkva ni uradno zastopanih. To je brez dvoma bridko dejstvo, tako jj‘e dejali, zanje in za nas vse. Ne preostaja nam drugega kot prositi božjega poglavarja Cerkve, da poveča svoje usmiljenje. V našem tajništvu, tako je dejal kardinal dalje, boste naleteli na vse razumevanje in vso bratsko pomoč, kar vam bo omogočilo, da boste lahko vršili svoje delo z lahkoto in z uspehom. Tajništvo bo za vas organiziralo posebne sestanke, na katerih vas prosimo, da nam sporočite vse, kar Vam ne ugaja, vse vaše kritike, vaše pripombe in vaše želje. Druga generalna seja koncilske kongregacije V torek ob 9. uri dopoldne se je vršila v vatikanski baziliki druga generalna kon- cilska kongregacija, v teku katere so Volili 160 članov desetih koncilskih komisij. Sejo so pričeli s sveto mašo, katero je daroval |pri koncilskem oltarju nadškof iz Saragoze msgr. Gonzales. Nato je bilo glasovanje. 'Popoldne so pričeli s štetjem glasov. Ker je bilo treba kontrolirati nad 400.000 imen, so določili, da ne bo prihodnja generalna kongregacija v četrtek, kot je bilo prvotno predvideno, marveč šele v soboto 20. oktObra ob 9. uri popoldne. Medtem, ko so Očetje pričeli izpopolnjevati glasovnice, so jim prebrali sporočilo o poteku koncilskih de1! v prihodnjih dneh in o načinu postopka pri glasovanju. Razen tega jim je bilo Sporočeno, da bo prvi osnutek, o katerem bodo razpravljali prihodnji teden, osnutek konstitucije o sveti liturgiji. Študijski sestanki Objavljeno je Ibillo, da bodo na pobudo tajništva za zedinjenje kristjanov opazo-vavei-delegafli in gosti imeli vsak torek popoldne v hotelu Columlbus na cesti Via Conciliazione študijske sestanke. Imeli bodo strogo zasebni značaj. Na njih jim bodo člani tajništva 'pojasnjevali Vprašanja, o katerih bodo razpravl jali koncilski očetje. Tretja generalna kongregacija V soboto, dne 20. oktobra se je pričela tretja generalna kongregacija v koncilski dvorani. IPo sveti maši, ki jo je daroval rotterdamski škof msgr. Jansen, je glavni koncilski tajnik msgr. Felici odredil, da morajo zapustiti prostor vsi drugi, razen koncilskih očetov, izvedencev, koncilskih očetov, izvedencev, koncilskih funkcionarjev in opazovavcev-delegatov. Vsa skupščina je nato stoje v molku sledila slovesnosti izpostavitve knjige evangelijev na koncilski Oltar. Glavni tajnik je nato sporočil, da bo predsednik te seje 'kardinal Lienart, ki je takoj nato prevzel svoje mesto in molil molitev Adsumus. Nato je glavni tajnik prebral izvoljene člane za sedem komisij, za katere je bilo štetje glasovnic že izvršeno. Končno je glavni tajmik prebral skupščini v 'latinskem jeziku poslanico na vse človeštvo, ki Ijo je Očetom predlagal predsed-stveni svet z odobritvijo sv. Očeta. Besedilo poslanice je bilo nato razdeljeno koncilskim očetom, ki so poslanico odobrili. Tretja generalna kongregacija se je zaključila z molitvijo Agimus Ob 12.45. Prihodnja ise je vršila v ponedeljek 22. oktobra, ko so pričeli z dejanskimi deli in razpravljanjem O osnutku konstitucije o sveti liturgiji- Omenili smo, da je bilo doslej izvoljenih 112 članov za deset koncilskih komisij. Od teh je: 60 Evropejcev, 18 iz Severne Amerike, 17 iz Srednje in Južne Amerike, 12 iz Azije in 5 iz Afrike. Kot zanimivost navajamo, da je v omenjenih sedmih komisijah 14 Italijanov in trije Jugoslovani, in sicer: škof iz 'Banjaluke msgr. Alfred Pidhler je bil izvoljen za člana komisije za liturgijo, zagrebški nadškof msgr. Franc Šeper je bil izvoljen za Člana teološke komisije in naslovni nadškof Bukatko za člana komisije za vzhodne cerkve. Udeleženec koncila umrl Zaradi srčne kapi je umrl 16. oktobra v Rimu škof iz 'Buiffalo v ZDA msgr. Burke. Star je 'bil 77 flet. Po pogrebnih slovesnostih v cerkvi sv. Suzane v Rimu sx> dne 17. t. m. prepeljali njegovo 'truplo z letalom v Buffalo. SLOVENCI dama ut fiO gm tu Slovenska Sola v Torontu Slovenska Sola pri Mariji Pomagaj v Torontu jc s tem šolskim letom postala šestrairedna. Pouk, ki ga dajejo otrokom v župnijskih prostorih, se jc pričel 14. septembra. V šolo jc vpisanih 178 učencev in učenk. Prvi in drugi razred imata pa-ralelko. Otroci prvega, drugega in tretjega razreda obiskujejo slovensko šolo ob sobotah od dveh do štirih popoldne in ob nedeljah po končani maši. Četrti, peti in šesti razred po imajo pouk ob petkih otl šestili do osmih zvečer. Otroci s posebnimi pevskimi darovi imajo vajo v zborovnem petju vsako soboto od ene do dveh popoldne. Šola ima učni načrt, ki vodi gojence vsako leto eno stopnjo više v slovenski kulturi in zavednosti. Ravnatelj šole, č. g. Tone Zrnec, jc letos na svojem potovanju po Evropi kazal v mnogih vaseh in mestih skioptične slike o Kanadi in o življenju Slovencev v Torontu; tako na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in celo v Sloveniji. Precejšen del njegove zbirke so obsegale skioptične slike, ki kažejo pouk na omenjeni šoli, njen razvoj in kulturne prireditve. Č. g. Zrnec je govoril o obeh slo. venskih šolah v Torontu in o slovenskih šolah v Kanadi na Slovenskem shodu na Repentabm pri Trstu in dvakrat na slovenski radio-postaji v Trstu. Slovenec razstavlja umetniške fotografije V prostorih Zavoda za urbanizem v Ljubljani na Mestnem trgu je bila odprta razstava umetniških fotografij Marjana Pfeiferja, ki je član Društva slovenskih likovnih umetnikov uporabne umetnosti, ki prikazujejo delo na simpoziju v Portorožu in Kostanjevici leta 1961. Razstavo je priredil Jakopičev Paviljon. Zlati jubilej ..Ure" Naš najstarejši pevski zbor v Clevelandu v Až riki, „Lira”, je obhajal 28. oktobra svoj zlati jubilej z veličastnim koncertom najbolj značilnih cerkvenih pesmi sodobnih slovenskih skladateljev. „Lira” je bila vse čase ter jc tudi danes pevsko močno aktivna. Spada med najkvalitetnejše jvevske zbore. Neprecenljiv je njen pomen za splošno slo. vensko stvar. Slovenski kipar Frantč Gorše Pod okriljem Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva v Kanadskem Torontu je imel slikar France Gorše predavanje o umetniškem ustvarjanju. V Clevelandu na kolegiju sester noterdamk je bila ob tej priliki velika razstava katoliške umetnosti, pri kateri je sodeloval tudi mojster Gorše s kolekcijo 27 svojih izbranih del. 0 naših rojakih v Združenih državah Ko je bilo ob proslavi 500-lctnicc škofije v Lj-' Ijani tudi slavnostno kosilo pri g. nadškofu,V, -msgr. Lojze Itaznik, župnik pri Št. Vidu v Clevelandu čestital v imenu Slovencev v ameriških Združenih državah. Povedal je o tamkajšnjih raz-merah tudi naslednje: Letos, dne 5. avgusta, so katoliški Slovenci v Clevelandu priredili svoj peti letni shod, ki jc bil posvečen spominu 70-letnicc prvega slovenskega ka' toliškega shoda v Ljubljani in- v počastitev spomina slovenskih katoliških pionirjev v Ameriki. Trideset let preden jc Krištof Kolumb odkril Ameriko, je že bila ustanovljena ljubljanska škofija. Postajala je v zgodovini vedno bolj središče in žarišče katoliškega življenja med Slovenci. Slovenski izseljenci — pionirji — pa so pričeli prihajati v večjem številu v Ameriko s pričetkom novodobnega slovenskega versko katoliškega gibanja, oh dneh svetniškega duhovnika Luke Jeran® in največjega slovenskega misijonarja Friderika B®-raga. To izseljevanje je vedno bolj naraščalo <1° prve svetovne vojne. Ti slovenski izseljenci pi°' nirji — duhovniki in laiki — so prinesli s seboj v novi svet bogato dediščino verske vzgoje in kulture, ki jim jo je dalo slovensko katoliško udejstvovanje. Na ameriških tleh in v ameriških posebnih razmerah so ti katoliški pionirji ustvarili slovensko ameriško katoliško udejstvovanje, ki jc rodilo 1 rogate duhovne sadove. Pet odličnih misijonskih škofov smo dali Slovenci Ameriki: Friderika Barago, Mraka, Vertina, Stariho in Trolrca. Vsi so izšli iz ljubljanske škofije- Slovenski katoliški pionirji so v Združenih ameriških državah ustanovili frančiškanski samostan v Lemontu, ki je nekako nabožno središče ameriških Slovencev in obenem naše ameriške Brezje. Slovenc* so ustanovili v Ameriki 28 slovenskih — ali vsaj po večini slovenskih narodnih župnij, v njih zgradil* lepe farne cerkve, katoliške šole, župnišča in narodne domove, ustvarili skoro nešteto slovenskih katoliških verskih, kulturnih in socialnih organizacij. Danes je v Združenih državah ameriških na*l 240 katoliških duhovnikov slovenskega pokolcnja- Tako so slovenski katoliški izseljenci v odlič*** meri sodelovali pri ogromni rasti in velikem napredku ameriškega katolicizma. KULTURNI OBZORNIK Vera in dom - ob začetku jeseni Ko odprem revijo »Vera in dom«, me vedno sili, da bi poiskal med zaprašenimi policami seznam vseh onih Slovencev, ki so hodili po naših slovenskih vaseh in mestih v šolo in nekaj postali in ki ob tem niso odvrgli bremena služiti svojemu narodu. Spomnim se tega kulturnega neporabljenega potenciala prav zato, ker bi ta lahko dojil naš slovenski tisk, ki bi mogel nuditi topel domač kruh — in kdo kjerkoli v svetu si ne želi kruha z domače peči: To je poslanstvo, ki ga vrši že vrsto let koroška revija Vera in dom. Poslanstvo, ki ostaja vzvišeno in nespremenjeno rešilno in odrešilno v vsem poteku prilagajanja razmeram in naprednemu času, čeprav se spreminjajo obrisi, obzorja, okvirji, in se krčijo moči. Z uvodnim člankom izpod peresa urednika Lovra Kašlja bomo zopet šli v šolo. To geslo je postavljeno za uvod začetku novega šolskega leta, številki in vsemu našemu udejstvovanju na kulturnem, političnem in verskem področju. Treba bo iskati, odkrivati, vzemati v roke luči, treba bo nadalje potovati z velikim pogumom. Uredniku z majhnim kadrom zvestih sodelavcev je treba priznati, da v danih okoliščinah živi list s tisto domačnostjo, ki sicer malo skrbno privlačuje. Naj bo Vera in dom šolanje za našo slovensko vas, za naš dom, za vse, ki ostajajo ob nedeljah popoldne še doma, za naprednega sodobnega človeka kjerkoli, ki si želi tudi takovrst-ne duhovne obogatitve, zmernega razvedrila, rahlega uživanja lepote v tišini natis-njenosti izpovedane besede. Mogoče najdemo ta krepljiv mir na šmarješkem žegna-nju, ki Milki Hartmanovi vstaja v slovenski spomenik na slovenski vasi. Mogoče domuje ta iskana dobrota za jesenske večere in rešitev iz praznote v poglobljenem Živem templju Ljudomila Ljubeja ali v Dekletovi obljubi Silvina Sardenka in njegovem bolj občutenem kot izupitem kriku »Meni tudi«, ali v pesmih Semigneva Samova, ali v stihih Oroslava Ozarnika? Iz Trsta prihaja Vinko Beličič, ki nam dvigne popoldne v zvenenje, da ne gre neplodno in zapravljeno mimo nas. Mrzlo postaja in kaj kmalu se bomo stisnili v zavetje večernega razmišljanja — pozlačenega s spomini. Stanko Majcen se je iz Slovenije namenil k nam z darilom svoje besede: beseda ob vozniku Marku, ki ni doživel sonca, a ga je prinesel potrebnim. Matijev Maks pa še nadalje v jesen pridno potuje po Sredozemskem morju. Ostane še omeniti razpravljajoče dokumentacije o Silvinu Sardenku (dr. Metod Turnšek); o naših krajih; o študijskem dnevu katoliške delavske mladine (Micka Gabriel) poleg napotkov gospodinjam in nalog za ugankarje. Nadaljevana igra »Črni križ v gozdu« pa je tokrat prešla že v drugo dejanje. Brezskrbno bi se človek predajal branju slovenske revije, ko bi se mu ne vsiljevale razne podobe. Kje ostajajo ostali? Slišati hočemo druge! Ni več ljudi razumelo svojega poslanstva in svojih nalog? 1. f. LEV DETELA: Zapiski k Smolefovi Antigoni ICcaiUc UuUacnz ve&ti ® PAR1IZ V pariški umetnostni trgovini Montier so naprodaj slike, ki so šele napol izdelane in ki jih kupec lahko dopolni po lastnih željah in domišljiji. Vodja galerije si obeta od tega eksperimenta »povečano zanimanje mnogih za neumljivo moderno umetnost«. • RIiM Iz Združenih držav se je vrnil v Rim znani italijanski slikar Pietro Annigoni, znan po svojih portretih papeža Pija XII. in Edimburškega princa Filipa. Izjavil je, da misli, da mu bo vesoljni cerkveni zbor s svojimi slikovitimi prizori množice kardinalov, patriarhov in škofov navdihnil kako veliko kompozicijo. • BENETKE Matissovo sliko »Pogled z okna na tan-gersko pokrajino« je leta 1913 kupil v Parizu ruski zbiratelj Ivan Morosov pri znanem prodajavcu umetnin Jeunu Bemhei-mu. Po revoluciji je slika z drugimi Matis-sovimi deli prešla v last galerije Puškin v Moskvi. Na prošnjo beneške Biennale so letos poslali sliko v Benetke. Prinesel pa jo je sam ravnatelj muzeja prof. Andrej Gu-ber. Slika ni velika (80x60 cm) in Guber jo je nesel v posebnem ovitku brez okvira. Na meji na Brennerju pa je v zaspanosti pozabil prijaviti na carini, da ima s seboj najmanj deset milijonov vredno umetnino. Guber je vso stvar povedal funkcionarjem Biennale, nakar so bili obveščeni še drugi funkcionarji ter tudi sama carina. Nastala je težava, ker Guber ni imel ni-kakega dokazila, da je umetnina prišla po redni poti iz Rusije. Zaradi velike vrednosti umetnine pa bi slika ne smela iz države, kot ne sme nobena umetnina velike vrednosti v državo. Po izj»olnitvi mnogih birokratskih zahtev in po diplomatskih intervencijah se je našla rešitev: slika naj odpotuje čez italijansko-jugoslovansko mejo v Beograd z izvoznim dovoljenjem, na katerem je navedena vrednost samo 150.000 lir; to pa je tako nizka vrednost, da ne predstavlja ovire za izvoz. • LJUBLJANA Ljubljanska Drama bo v prvi polovici prihodnjega meseca obiskala Sarajevo in Mostar. Vrnila bo obisk sarajevskemu gledališču, ki je letošnjo pomlad gostovalo v Ljubljani. Bosanskemu občinstvu se bodo , slovenski gledališčniki predstavili s tremi Jeli iz lanskega programa. Pred kratkim so ze obnovili Durrenmattovo komedijo »Ro-m ul us Veliki«, obnavljajo pa tudi Zupančičevo »Hišo na robu mesta« in Mollie-rovega »Tartuffa«. ® BEOGRAD V Beograd je odpotoval ansambel praškega glasbenega gledališča, ki je v okviru programa o kulturnem sodelovanju med obema državama gostoval 27. oktobra. To edinstveno gledališče, ki je bilo ustanov-Jjvno leta 1949 v Pragi, pripravlja poslu-šavcu na specifičen način ne samo slušno, temveč tudi vizualno doživetje glasbe, katere reprodukcijo spremlja živa beseda, ples, recitacija, film in podobno. Glasbo spremljajo hkrati tudi svetlobni efekti. © DUNAJ V dunajskem umetnostnem muzeju Kunstlerhaus so uredili zanimivo razstavo del popularne ameriške primitivistične slikarke Grandme Moses oziroma z njenim * neumetniškim« imenom točneje Anne Mary Robertson, ki je lani umrla v visoki starosti 101 leta. Na razstavi je prikazanih 40 njenih del iz razdobja zadnjih trideset *et> ki na prikupen način obujajo posame-zne življenjske postaje te optimistične ame-fiške stare matere. ® BEOGRAD Udeležbo na letošnjem sedmem medna-r od nem sejmu knjig, ki ga bodo odprli zadetkom novembra na beograjskem sejmi-5ču, je prijavilo doslej 77 domačih in 6 inozemskih razstavljavcev, ki bodo razstavili nad 38.000 eksponatov. Inozemski razstavljavci bodo na sejmu zastopali 200 do 300 inozemskih založb iz Sovjetske zveze, ZDA, Anglije, Francije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Italije, Madžarske, Češkoslovaške, Švice, Romunije, Avstrije, Poljske, Belgije, Bolgarije in Indije. (iNadaljevanje) Van Gogh dbčuti na dnu strah dn razočaranje (v črnem in rdečem), a zgoraj absoluten mlir (v zelenem in belem), življenje pa je posrednik v modrem, a zlasti vprašanje satanske rumene barve, po kateri tava posameznik na robu blaznosti. Vsak človek je razpet na krilžu — med dnom in vrhom. Odlično je prodrl Prešeren v Krstu v smisel človeškega darovanja in samdžrtvovanja in tudi Cankar se je boleče boril za odrešitev. Kdo ve, kako daleč so v svojem tihem, nezapisanem življenju prodrli vsii ti. Ali so ljudem resnično dali tisto, kar je bila njihova dolžnost? Kljub vsemu nas njihova dela še predobro ponče, da je umetnost velika skrivnost, ki je naj večja prav v svojem najvišjem vrhu, tam, kjer beseda in misel postajata dejanje. Umetnost je tako velika skrivnost, da bi se poslovili od vseh sil, ki nas oklepajo v naš navaden svet, ko bi bili zmožni, da gledamo v atmosferi in svetlobi, v kateri sama živi. 11. Umetniki na vzhodu se resnici čeisto zaradi nevarnosti izognejo. Zato je njihova »umetnost« redko resnična umetnost. Sicer pa je tudi tu potreba pristaviti, da imajo tudi dela z določenimi pomankljivostmi umetniško vrednost. Njihova vrednost je prav v kombinaciji slabega in dobrega, nad katerima zmaga dobro, včasih celo resnično. Toda tedaj se pripetijo primeri Pasternack aili Kocbek, ki vržejo temne sence na celotno dogajanje. Težka je borba z birokracijo in Oblastmi. Drama Dominika Smoleta Antigona pa jo je nedvomno pogumno začela. Saj ta drama resnično ni kaj novega v svetovnem merilu. Podobno so že pisali a'M Anouilh ali Satre ali Frisch ali Hauptmann, itd. Zgodovinske osebe se namreč v vseh teli dramah podajajo na nove poti, v nove dimenzije, kjer je pseu-dehistoričnost ključ in varovalna barva za različne možnosti (in nemožnosti) človeškega mišljenja, počutja in Obnašanja, zlasti pa sredstvo izpeljave dokaza absolutnosti večnostniih principov, ki se dvigajo nad trenutno družbo in Oblast. Tako gledanje je često nehote idealistično, vodi pa tudi v novi humanizem, ki hoče ukiniti sovražen odnos med sovražniki, klecajočimi še pod grozotnimi prividi nedavne vojne. Od tu gledamo je pseudohistorična drama izrazito pozitivna, čeprav je tudi odsev eksistem-cializma ali nove romantike, kateri neredko pripada. S hibo v teh dramah je zlasti to, da lahko živa resničnost izgine v temo, kar se je delno zgodilo v Smoletovem meokllasicističnem poskusu. 'Mladi avtor se je lotil trnovega posla. Smoletova drama ne dosega Sofiolklesovega istoimenskega dela, niti Anouilhove drame, polne Sarmamitnih dialogov in bizarnih domislic (stari grški vojaki igrajo šah). Čustveno vzvišeno in človeško originalno dogajanje antične drame je slovenski avtor postavil v Okolje, ki je abstraktno in zamegljeno s teženjem v absolutnost za vsako ceno. Smoletovi junaki so bolj idejonosci in manifestacija svobode, reda, nereda ali razmerja posameznik — državna oblast. Pri njih neredko pogrešamo globljega neshe-matičnega notramjega razvoja. Antigonina tragika ostaja često skonstruirana in odsotna. Kljub temu je drama na slovenskem kulturnem prostoru novost in pomeni odločen korak naprej. Smole je zopet zasegel področje lepote, dobrote in resnice, ki smo jih puščali vnemar. Z Antigono nam je predstavil tip človeka, ki se ne uklanja stroju državne oblasti, temveč se žrtvuje za večnostne ideale, ki jih predstavlja Polin-eilk.es, ki je izgubili vojno, stoji tu kot simbol zavrženih, ponižanih in razžaljenih. Ob tem se spominjam besed, ki jih je izrekel »brezbožni« kristjan Curzio Maiaparte: Sramota je izmagati v vojni. Še globlje se je o tem izrekel Ajsthiles: (Ko bi zmagovavci spoštovali svetišča, in bogove premaganih, ne bi mogolče podlegli lastni zmagi). To je resnična ideja Smoletove Antigone, ki je doživela prodoren uspeh. Kreon v Antigoni ni zmagal; zmaga je na Antigonini strani, kaijiti nihče ne more premagati Lepote (Smole je mislil kar konkretno na umetnost) in se postaviti nad njo: lepota bo, kot je rekel Nobelov nagrajenec Lax-ness, večno kraljevala. Antigona je aktualna. To dokazuje tudi izredno živa polemika v slovenskem časopisju. Vasja Predan je zapisal, da je Antigona »poetično-filizofška drama, ki obravnava kot centralno vprašanje takorekoč praproblem umetnosti, namreč odnos med objektivnim svetom in subjektom, med družbo in njenimi izakoni ter posameznikom in njegovimi zakoni, med resničnostjo in idealom«. Drugače banalna ocenje-vavka Jolka Milič je zapisala zelo značilni stavek: (konformist) Ismena — to smo mi. Tudi Branko Rudolf je priznal, da je Smole napisal močan tekst. Potoži pa nad nejasnostjo Smoletovih simbolov. Nikakor noče razumeti POlineikesove vloge v tekstu. Za njega ni absolutnih izhodišč, temveč mnogo takih, ki so pogojena v času. (Dalje prihodnjič) slovenska knjiga MIRA MIHELIČ: ,.Mladi mesec" Pisateljevanje Mire Miheličeve se je v poslednjih nekaj letih usmerilo v analizo aristokratske sredine, ki jo temeljito .pozna, ker sama iz nje izhaja. Ta v literaturi še neizraženi vidik slovenske družbene polpreteklosti je zanimiva snov, vredna trilogije (Mladi mesec, Hiša večera, April). Miheličeva je spontano im na spodobni izrazni ravni izpisala svoje doživetje te sredine, vendar ni zbrala dovolj moči, da bi podala njeno družbeno razčlenitev in oceno. Romani ostajajo zavoljo tega bolj psihološke študije posameznih likov iz aristokratske sredine kot pa njena celovita upodobitev. NIKO GRAFENAUER: „Večer pred praznikom" Delo je izšlo letos v Državni založbi Slovenije pod zbirko Tokovi časa. Ta skrajno subtilna lirika nosi v svojem dnu še vedno globoko razklanost mladega pesniškega rodu. Eden izmed vodilnih tonov Grafenaucrjove intimne, bolj vase zaprte poezije je ton boleče osamljenosti in utrujenosti. Ton, ki v svojih Skrajnih legali prestopa v občutje strahu ali popolne nemoči sredi črnega razpadanja. To stanje globoke depresije se pri Grafenauerju zadržuje na ravni neke trpne vdanosti, ki ne zmore pravega upora, temveč zadržano in nekam sklonjeno ihti. Vendar se tudi pri tem vztrajno pojavlja notranje hotenje po samoobvladanju in odrešitvi, pojavlja seveda na čisto svoj način. To hotenje nima večjih razsežnosti niti intelektualnih ostrin, temveč se giblje navznoter, v prostore skrajno ob. zime, mehke in utišane emocije. Iz svoje raarvano-sti se pesnik rad zateka v ,.negibni mir”, v mir, ki je ..razkošni blagoslov”, v mir pokrajine, dreves in ptic. Ta mu „osuje noč z ramen” in mu ,zlušo spremeni v cvet”, /motraj narave in stvari odkriva svet mehkobe, nežnosti in poezije, svet, ki je on sam. Toda tudi stanje miru in ..obličje mrtvili stvari” mu ipotemmi, ni prava rešitev. Naslednji sunek odpora 'iz ujetosti je odločnejši in sega v drugo smer. V „luč” in ..slast” bolj resničnega, bolj prvinskega bivanja, tudi v slast razdajanja drugim. DR. MIRKO RUPEL: ..Primož Trubar — življenje in delo" Zajetno . literarnozgodovinsko delo je izšlo pri Emka v luksuzni opremi in s številnimi fotografijami. Celo za laika zanimivo branje, napisano v tekočem pripovednem slogu, s kancem božje fantazije, ki pa ne prehaja meje, kakršno diktira domala nepregleden arzenal zbranih podatkov, (poglavitna vrednost knjige), a žalibog sem in tja oslabljeno z nekaterimi osupljivimi jezikovnimi spodrsljaji. Recenzija je že zastavila osnovno vprašanje: kam uvrstiti novo pridobitev — ali med poljudno čtivo ali med .slovenistično znanstveno literaturo, ki jo bo knjiga kmalu menda reprezentirala v ruskem in nemškem prevodu. Metodološko se knjiga v glavnem ne povzpne do obzorij sodobnih lite-rarnoznanstvenih metod in ostaja prejkoslej na ravni Kidričevega kolikor se da zanesljivega, iznajdljivega in končno izčrpnega zbirateljstva, okvir po-Ijiudnosti pa kljub številnim zasebnim impresijam in epskim domnevam marsikje hudo prekaša. — Vrednost dela se giblje v mejah živahno pisanega, zaokroženega in poljudno dostopnega življenjepisa. Mirno se lahko strinjamo z ugotovitvijo, da je knjiga po nekaterih svojih fiziognomijskih posebnostih močno blizu pojmu biografskega romana, kakršnih je že nekaj napisal dr. Slodnjak, da pa si vendarle ni usodila prekoračiti nekaj zadnjih u-streznih stopničk. JANKO ROGELJ: „Kruh in srce" V izdaji Državne založbe Slovenije je izšla zanimiva knjiga z naslovom ,,Kruh in srce”. Vsebuje črtice znanega slovenskega izseljenskega pisatelja in časnikarja Janka Roglja, ki objavlja svoje spise tudi v listu „Glas naroda”. Kar daje Rogljevi zbirki črtic še poseben pomen, je spremna beseda slovenskega marljivega publicista Jožeta Župančiča iiz Litije, ki je s preizkušeno prakso, sprotnp in z ljubeznijo zbral te črtice ter jih smiselno razporedil v dva dela. Prvi del je povezal v poglavju „Iz. Kranja”, drugo pa „Iz Amerike”. Iz prvega dihata toplota socialne misli in bridkost usode slovenskega človeka; v drugem je pred bralcem raz. gmjena usoda izseljenstva. Ovija in prepaja jo nenehna misel na domovino: kruh je v čezoceanskem svetu, srce pa utriplje na tej strani. V tretjem delu knjige nam urednik zbirke z živo, toplo in slikovito besedo in kot temeljit poznavalec zgodovine ameriških -izseljencev riše Rogljev življenjepis. Ob tem razbiramo neizčrpno Rogljevo dejavnost med ameriškimi Slovenci. J. Župančičeva spremna beseda prerašča svoj okvir. V njej dojemamo odblesk razmer, ki je v njih živel naš slovenski izseljenec, odsev njegove usode. V. ŠT. JAKOB V ROŽU (Jubilej hranilnice) V nedeljo, dne 4. novembra 1962, bomo praznovali v Št. Jakobu v Rožu jubilej 90. obletnice ustanovitve prve slovenske kmečke hranilnice in posojilnice, ki je najstarejša kmečka kreditna ustanova v Avstriji. Spored: Ob 11. uri dopoldan slovesnost pri Narodnem domu. Ob 14. uri spominska proslava pri Anto-nitschu na Reki. KOTMARA VES (Farne novice) Po dolgi bolezni je preminula v starosti 47 let Marija Brešan, znana p 'kakor za jahanje prikrojene hlače. Venomer se je prijemal za meča. Do krvi ga Cezar ni, zob j e pa da se mu dobro pozna-J°> je pravil očetu, da bi zbudil milovanje. Cilka je prinesla Čaj in sladkor skoraj naproti. Žganje in kozarček sta pa že čakala na mizi. Milovati Viktorja ni marala, nekaj je pa le morala reči: »Kar brž sedital čaj se je že shladil, ko tako dolgo ne prideta.« »Pes me je popadel.« »Vidim. Pa menda ne prehudo.« »Sem še o pravem času odskočil.« »Vsaj vdš, da je okrog naše hiše nevarno voglariti.« »škoda! Pa tako brhke dekleta pri hiši, kakor ste.« »Praviš. Misliš pa drugače.« »Kar je res, je res.« »Nič ne verjamem.« Cilka se je umaknila v kuhinjo, začela lupiti krompir in bila hudo radovedna, kaj se bosta oče dn Ravnikov pogovarjala. Na podu pa je pošumevalo zrnje in klasje. Rozaika in Minca sta retrali ječmen. Med presledki pa je skoralj vselej zadonel razposajen dekliški smeh. Posebno Minca se je od srca smejala. (Kakor bi potresa! srebrne kraguljce. Cilka je vedela, oče in Viktor sta pa samo slutila, na čigav račun se dekleti na skednju smejita. Fantu je bilo zmeraj bolj nerodno. Vse na vrh je pa Minca še glasno zavpila »marš« in očitno oponašala Viktorja. Cilki je bilo že kar preveč. Da bi se manj slišalo, je zaprla kuhinjsko okno. Viktorju je bilo nerodno. Začel je z očetom nov pogovor: »Nesrečni ste bili zadnje čase.« »Pa še kako!« »Tako lepa kobila!« »Pa breja povrhu.« »Zares je je škoda.« »Pa ob sorto sem.« »Kje mislite kupovati drugo?« »Najrajši bi tvojo, ki je istega plemena.« »Mojo?« se je začudil Viktor. »Pa ne mislim, da bi mi jo prodajal,« se je popravlja! Cvetek. »Ne zmorem zanjo. Kvečjemu za kakšnega zgaranega vojaškega konja, kakršnih je (po vojski ostalo dokaj pri nas. Pa še takega ne bom lahko dobil sedaj poleti. Vožnje pa toliko.« »Za nič primernega ne vem,« je pritrdil Viktor. »No vidiš. V takih škripcih sem,« je stegnil Cvetek roko predse po mizi. »iMhm.« Viktor si je prav počasi prižgal cigareto. Blaž pa je izpil kozarček žganja in natočil tudi Viktorju. »Kaj 'premišljaš?« »Tako mislim, da bi vam za zdaj jaz lahko pomagal.« »Kako?« »Kobilo bi vam dal v rejo?« '»(Beži no, beži. Krave se dajejo v rejo ne pa konji.« »Saj je ne potrebujem sedaj. V Konjščici se pase.« »Pa Bog ve, koliko boš hotel odškodnine,« je poprijel Cvetek. »Nič. (Le krmili jo boste, kakor ste svojo. Bom vsaj brez tikrbi, kadar bo huda ura vihrala v gorah.« »Pa če se ji pri nas kaj primeri?« »Dosti 'bolj je Živina v nevarnosti v planinah kakor doma.« »Pa mi bo hudo, kadar jo spet odpelješ.« »Morebiti pa tako narediva, da ostane kar pri hiši.« »če bi (posekal nekaj lesa,« je pravzaprav skušal Cvetek Viktorja. Cilka je prišla iz kuhinje in srepo pogledala očeta: »Ata, dobro premislite!« Odgovora ni čakala, kakor bi se ji bilo Bog ve kako mudilo nazaj na pod. »Nič ne bo treba sekati lesa,« je Blažu kakor na uho povedal Viktor, »če bo Cilka hotela.« Spila sta še vsak kozarček, preden sta vstala. Oče je obstal na pragu, Viktor pa ni zavil v dolino. Skozi Podjelje, čez Javor-nioo in mimo (Breznika /proti Zajamnikom in Praprotnici je nastavil, da pripelje do večera kobilo s KonjšČice na Koprivnik, kakor se je bil domenil. Dekliški smeh na Cvetkovem skednju je utihnil, čeprav se je šele po južini oglasil pajkelj. * Cilka je udarila z roko ob zid in se prebudila. Koj prvi trenutek se ni zavedela, kje je. šele, ko je otipala blazino pod glavo in odejo na sebi, se je razveselila, da je še vedno v postelji in da ni padla. Samo sanjalo se ji je. (Dalje) Športni kotiček MEDNARODNI NOGOMET: Zaslužena zinaga Madžarov nad Avstrijci 2:0 (1:0) Madžarska reprezentanca je v Budimpešti preteklo nedeljo premagala ustrezno avstrijsko moStvo. čez 50.000 gledalcev, izimed teh do 7000 Avstrijcev, je s čustvenimi vzkliki zasledovalo to fair igro. Moževi sta 'bili skoro enakovredni, razen napadalne akcije Madžarov so v hitrosti nekoliko pred- njačile, kar je dovedlo tudi do zmage. Presenet-Ijivo je igrala na novo sestavljena obramba nate reprezentance z Glechnerjem (namesto Stotiza) na čelu. „Reorganiziran” napad pa je bil bolj ali manj povprečen in se je za man j zaletaval v solidno madžarsko obrambo. Golc sta dala Goreč v 22. in Albert v 90. (zadnji) minuti. Nemčija — Francija 2:2 (0:2) Obe državni reprezentanci sta se v Stuttgartu pred 75.000 gledalci ločili z neodločenim rezultatom. Gole za Francijo sta ustrelila Stako ter Goujon, za Nemce pa Konietzka in Schultz. Prvenstvo II.-D razreda St. J an ž - Labod 1:2 (0:0) Grebinj — Grabštauj 1:0 (0:0) SV Svetna ves — Motlova 10:1 (3:1) Podlem os — DSG Borovlje 2:3 (0:1) SV Union Ruda — St. Lenart 0:2 (0:2) Tabela po 9. kolu L DSC Borovlje 9 7 0 2 33:16 14 2. 5t. Paul / 8 6 1 1 25: 7 13 3. št. Lenart 8 6 I 1 27:11 13 4. Podkimos 9 5 2 2 24:17 12 5. Svetna ves 8 5 0 3 29:13 10 6. Labod 8 3 2 3 23:19 8 7. Št. Janž 8 3 0 5 14:24 6 8. Metlova 8 3 0 5 17:31 6 9. Grebinj 8 2 1 5 10:20 5 10. Grahštanj 8 1 1 6 13:33 3 11. Ruda 8 0 0 8 8:32 0 Izločilne tekme koroSke kat. mladine Preteklo soboto so bile v Celovcu izločilne tekme koroške KM za zvezne tekme (Bundesspiele), ki SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 5. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za ljubitelje umetnih pesmi in glasbe. — 10 minut za športnike. — 18.00 Našim malim poslušalcem. — TOREK, 0. 11.: 14.15 Poročila, objave. — J. A. Strauss — slikar 18. stol. im njegovo delo na Koroškem. — SREDA, 7. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 8. 11.: 14.15 Poročila, objave. - Mladina za mladino. — PETEK, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih. — Glasbeni vložek. — Koroški kulturni pregled. — SOBOTA, 10. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. - NEDELJA, 11. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in bodo L in 2. decembra v St. Poltmi. 21 igralcev se je zbralo v župnilški dvorani v št. Petru (Celovec), da bi se pomerili med seboj. Zastopani so bili igralci sledečih moštev: DSG Vrba, DSG Celovec, DSG StraGburg, DSG Št. Lenart, DSG Borovlje in DSG Celovec. Edina Slovenca, ki sta na tem tekmovanju nastopila, sta bila Opctnik in Partl Martin, ki se je mogel uvrstiti med 4 najboljše igralce kor. k. ml. Izidi: L Wassner (Borovlje); 2. Sifferlinger (št. Lenart); 3. Hofbauer (St. lenari) ter Partl Martin (Celovec). Ti 4 igralci bodo tudi L in 2. decembra zastopali kor. KM na zveznih tekmah v St. Poltemi. NAMIZNI TENIS: Tudi po 3 tekmah — DSG Celovec še vedno brez točke. Gebietskrankemkassc — DSG Celovec 7:3 Posebno v tej prvenstveni pomamjfclj ivosti celovških igralcev. Rutina in živci so odločali. Za zmagovalce sta bila uspešna Atzmann (3), Novak (3), ter Novak-Atzmann; za DSG pa Grab-ner, Gratzer in Partl (vsi po I). D St, Celovec - VVSG Mostič 3:7 Celovčani bi kmalu poskrbeli za presenečenje, ■vendar jim sreča ni bila naklonjena. Za Mostič so dosegli točke Fackenherger I (3), II (1), Valent (2) ter Fackenhergcrl-Valcnt, za premagane pa Grabner (2) ter Partl (1). HOKEJ NA LEDU: KAC - HC DAVOS 6:1 (3:0, 1:1, 2:0) Tudi v drugi tekmi te hokejske sezone so nas Celovčani presenetili. V takimi za Alpencuppokal, katerega so si žc lani priborili ..atleti”, je KAC premagal švicarskega zastopnika HC DAVOS. Tako ritmično in tekoče tokrat KAC vendar ni igral kol v prijateljski igri proti Dunajčanom. Tehnično najboljša igralca sta bila rutinirana Kanadčana Wil-liamson i(2) in Lemon; izmed domačih pa so impo-nirali Monitzer (dal 2 gola), vratar HUbner, nadalje mlada igralca Puschnig in Possarnig (Ij, manj Krvza (1). QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 2. novembra, ob 19.30: Andora (krstna predstava). Abo 4, GWF in dcvel-ski-abo-petek. Sobota, 3. novemlbra, 19.30: Andorra. Nedelja, 4. novemlbra, ob 15.00: Andorra, 1. predstava deželski-aibo-nedclja. Sreda, 7. novemlbra, 19.30: Andorra, 1. predstava abo-K, GWF in deželslki-abo-sre-da. Četrtek, 8. novembra, ob 19.30: 1. predstava albo-iC, GVVF-četrtek in deželski — abo-'četrtek. Petek, 9. novembra, olb 20.00: Elektra (krstna predstava), 2. predstava abo A in GVVF-petek, zaključena predstava, 'komorni pevec Christil Golt/. (Dttnajska Staats-oper) kot Eldktra. Cene od Sili. 17.— do 88.—. Sobota, 10. novembra, 19.30: Die Gsarda.sfiir.stin. Nedelj,a, 11. novembra, ob 15.00: Ein Madchen fiir alles (vstop za mladino prepovedan). Za vse predstave prosta prodaja kart. KOMORNE IGRE: Sobota, 3. novembra, ob 19.30: Uvodno predavanje k operi Elektra, spisal Richard Strauss. 'Prispevek Sil. 5.—, Solarji dn študenti šil. 3.—. Nedelja, 4. novembra, sdbota, 10. novembra in nedelja, 11. novemlbra: Kataki (Sovražnik). 'Zalčetek vedno ob 19.30. Prosta prodaja kart. DRUŽINSKA PRATIKA 1963 Že nekaj 'časa je v prodaji nova Družinska pratika. i»'Kakor voda 'hitro teče našega življenja čas ...« je zapisal Slomšek in ko zagledaš novo pratiko, vidiš, da je to res. Marsikaj lepega in zanimivega je v njej. Kmete bo zanimala tabela o brejosti, motoriste pa se/nam raznih znakov na avtomvs ibililh. Muzikanti bodo brali nekaj o 'kita$ dobrovoljčki pa smešnice. Prav je, da se pratika spomni tudi naših velikih mož, 'kol je bil na primer dr. Lambert Ehrlich. Pratika stane 5.— šil. in se je bati, da bo za Božič že pošla. 'Prodajajo jo Mohorjeva družba v Celovcu in razni poverjeniki. OBJAVA V gospodinjskih šolah šolskih sester v Št. Jakobu in Št. Rupertu se bo pričel redni pouk v ponedeljek, dne 5. novembra 1962. Še je čas, da se prijavite za šolo, ki je potrebna vsakemu sodobnemu dekletu, če hoče stopiti pripravljena in usposobljena v samostojno življenje. SEJEM RUMENEGA GOVEDA * V ŠT. VIDU OB GLINI (Tierzuchthallc) | v petek, 9. novembra 1962, začetek | ob desetih dopoldne. Izbor in potr- ♦ ditev dan prej. i Prignali bodo 35 bikov ter 70 telic J in krav. Vse živali so netuberkulo- ♦ zne in brez banga. Prevoz iz hleva J v hlev je zavarovan. Tik pred zimo V 'gradu iParcia (Spitta'1 ob Dravi) so se pred nekaj dnevi sešli najvažnejši 'funkcionarji koroških in vvihodnotiroLskih smučarskih društev k vsakoletnemu zborovanju (letos 55. občni zbor). Tako so bili od predsednika prolf. N. Kndblaudha pozdravljeni deželni svetnik dr. H. Kerstmig, nadalje STADLER zastopnik deželnega' glavarja, številni častni gostje ter zveze ASKOe, AšK, UNION in drugi. Povabilu se je odzval tudi predseid-nik sclskcga smučarskega društva DSG-UNION Feli Ogris. Zanimivo je bilo poročilo deželnih športnih oskrbnikov Amanna in Schurya, ki sta poročala o uspehih iStieglerja (nacionalen kader) Muakensdhnabla in Sodata (oba B-kader), i&totterja (popio/nii kader-Beschik-kungslkader« — smbčarji, ki so nekaka »rezerva« ostalih kadrov); sledilo je tudi poročilo o uspehih deklet: Cromer in Hoffman (naraščajski in 'pomožni kader). Zabe-Idžili so preteklo sezono tako doma kot tudi v inoeemstvu mnogo odličnih mest, marsikatero tekmo celo odločili zase. Tudi mladinski smučarji (Gruber, Martinjak, Rauter, Selan, Pristovnik in drugi) dajo po lanskih 'uspehih upati na podvig v državne kadre. Da pa se je mogoče dvigniti kakemu smučarju na te stopnje, torej perfektnega Obvladanja smučarske tehnike pri tekmah, je treba poleg moralne tudi ifinancielme podpore. Stroški tza kurze, opremo, vožnja na tekme, uporaba vzpenjače i. dr. zadenejo Itako smučarja samega kot tudi društvo, ki pošilja svoje tekmece. MALI OGLAS Koroška društva se morajo zahvaliti za finančno podporo predvsem prezidentu dež. svetniku dr. Kerstnigu, ki je dosedanje mučne denarne prdbleme znatno zmanjšal. To pa je prišlo v prid samo društvom, ki obstajajo že več 'let in ki so poslala že marsikaterega favorita v kader. Večina manjših klubov pa še vendar ni užila dosti podpore. Naravni predpogoji za razvoj smučanja so v naših krajih že podani; pač pa je treba, da se da tekmecem z vzpenjačami, brez katerih si je težko dandanes predstavljati revolucionarnega smučarskega razvoja, možnost k intenzivnejšemu treningu. Tako gori v srcih vnetih smučarjev v Selah že več let tiha želja, zgraditi vzlpenjačo, kar bi pospešilo ne le smučarski šport, ampak bi imelo odločilen in nadvse važen pomen tudi za tujski promet. Kobofska planina, tik pod Košuto, bi bilo idealen kraj za izvedbo tega pomOmibnega načrta; Sele bi tako zaslovele daleč naokoli kot smučarski center naše slov. iKordške. Žal pa so te zamisli zaenkrat samo utopija, (kajti z obstoječimi denarnimi sredstvi, ki niti ne zadostujejo za društvene izdatke, kaj šele, da bi z njimi začeli s tem projektom. Zborovanje so zaključili z resolucijo, v kateri pozivajo funkcionarji vse ljubitelje belega športa, da bi kot javni in zasebni meceni gojili ta zdravi šlport. Med drugimi smučarskimi zvezami na Koroškem je naše selsko društvo temlbolj potrebno finančne podpore, ker je sicer še novinec napram drugim klubom, a po svojih uspehih prednjači že marsikateremu. Ugodnejšega časa za nadaljni podvig naše zveze ne bo več! Mi smučarji smo pripravljeni z vsemi močmi delati za to stvar — pridajte še vi svoj delež k rešitvi najbolj, perečega vprašanja iinancielne problematike! Kajti smučar s svojim uspehom napravi boljšo propagando ne samo zase, za svoj domači kraj in svoje društvo, ampak tudi za svoj narod, kot tisoč prospektov. 'Eilvn&ka btrna OBlIBBHBBiaBBIIIBMnBBaaBBBilBBBBClBaBUEBaaHB voščimo. Blago za jesenske obleke, posteljno perilo Velika izbira --zelo ugodne cene L. Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 NainovejSe kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- £ trebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof) MOČNA SADNA DREVESCA in ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, §t. Vkl v Podjuni, Post St. Veit i. J. NACH WIE VOR FUHREND! Die iiberzeugenden Vorteile • Eigene Erzeugung • Freie Zustellung • Kostenlose Aufstellung • Zinsenlose Raten F. R. C. .MOBELHAUSER in Klagenfurt, Villach, Spittal-Drau, Obervellach und Kiirntens groBto stiindige MOBF. LSCHAU in den Sandwirtsaien, Klagenfurt, Kolping-gasse 2 (neben Hotel Sandwirt) F.R.C.-MOBELFABRIK VILLACH Bistrica v Rožu. — Sobota, 3. 11.: Die seltsame Grafin (IVa). — Kriminalni film. Radi dediščin hočejo umoriti mlado sekretarko, /a odrasle s prc-mislokom. Nedelja, 4. II.: Die Stunde, dic du gliick-lioh hiist (IVb). — Ljubezenski film. Pravnica ima ljubezensko razmerje z veleindustrijalcem. Za odrasle z resnim premislekom. Sreda, 7. 11.: Der Lbvvc Vse „JOKA"-izdclke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije dobite ugodno pri FRANZ KREUZER’s Wtw. prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1, Tel. 23-60 Zaradi opustitve frgovine razprodaja po zelo ugodnih cenah WALCHER KLEIDUNG DUa(jenfurt - Oelooee, 10. -Oktoberstrafie 2 von Babylon (II). — Pustolovščine dveh prijateljev v borbi proti tihotapcem z orožjem. Borovlje. — Sobota, 3. 11.: M.ittemachtsspitzen (IV). — Kriminalna drama. Radi dediščine hočejo neko ženo spraviti v smrt. Nedelja, 4. 11.: Eims, zwci, drči (IV). — Komedija z mnogimi šalami-To tok, 6. 11.: VVekscr Horsoher iiber Tonga (IV)-— Pustolovski film z južnega morja, lieli kapitan postane vladar nekega otoka. Četrtek, 8. 11.: Madchen auf verbotenen Wcgon (IVa). — 17-letn<> dekle pride v roke kupčevalcem z dekleti in j° v zadnjem trenutku rešijo. Pliberk. — Sobota in nedelja, 3. in 4. 11.: Pan-zerschiff Graf Spec (III-|-). — Vojni film, objektivno človeško mišljenje! Torek, 6. II.: Die Hand am Cok (IV). — Film iz divjega zapada. — Četrtek. G. 11.: Gcistcrland der Siidsee (Ila). — Dokumcn tarni film o Novi Gvineji, v barvah. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 3. 11.: Messalina (IVb). — Monumentalni film iz starega Rima. Z3 odrasle z resnim premislekom! Nedelja, 4. H-Alle Tage ist kcin Sonntag (III). — Dva fanta odkrijeta preteklost svoje matere in najdeta očeta-Sreda, 7. 11.: Oidentalische Nachte (IVb). — V i'c' kem zabavnem lokalu v Orientu pridejo na sled tihotapcem z diamanti. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.