Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 10-11 - 15. JUNIJ 1983 UMRL JE FRANC LESKOŠEK-LUKA 5. junija 1983 je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl v 86. letu centralnega komiteja KP Slovenije, prvi komandant slovenske starosti častni predsednik delavskega sveta delovne organiza- partizanske vojske, dolgoletni član slovenske in zvezne vlade in cije EMO, delavec, delavski zaupnik, nosilec revolucionarnih gi- sveta federacije SFRJ banj v delovni organizaciji EMO, narodni heroj, prvi sekretar Z žalostjo in bolečino smo sprejeli vest o nenadni smrti tovariša Franca Les-koška-Luke. Ostali smo brez našega Luke, prvoborca in legende slovenskega in jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja. Franc Leskošek-Luka pripada plejadi velikanov naše revolucije, ki so v vseh njenih razdobjih in prelomnih trenutkih aktivno sodelovali v največjih bojih za osvoboditev dela in človeka. Že na začetku našega stoletja je odšel iz svojega rodnega Celja v svet negotovosti. Najprej v uk za kovinarja, postal pa je tudi vztrajen borec in revolucionar, kar je ostal do svoje zadnje ure. Kot mlad kovinarski delavec se je tovariš Luka že leta 1915 v Celju vključil v revolucionarno gibanje. Od tedaj je bil nenehno v prvih bojnih vrstah delavskega razreda naše države. V obdobju med obema vojnama se je požrtvovalno bojeval v sindikalnem gibanju Slovenije in se neposredno angažiral v pripravah Komunistične partije Jugoslavije na odločilni obračun s protiljudskim režimom in fašističnimi zavojevalci. V usodnih dneh druge svetovrjg vojne se je najprej kot komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, potem pa kot udeleženec prvega zasedanja AVNOJ in kot član predsedstva drugega zasedanja AVNOJ nesebično boril za ustanovitev nove, TITOVE Jugoslavije. Revolucionarno dejavnost je v osvobojeni domovini nadaljeval z navduše- - — njem, bil je na najodgovornejših državnih in partijskih funkcijah - kot član politbiroja naše partije, minister za težko industrijo v zvezni vladi, član ZIS in član sveta federacije. Tovariš Franc Leskošek-Luka je doživel zmago idealov, s katerimi se je pridružil delavskemu gibanju in se zanje bojeval vse življenje, dobrih sedem desetletij - za osvojitev oblasti delavskega razreda in nastanek nove, svobodne in neodvisne, socialistične in samoupravne Jugoslavije, bratske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Lik in delo tovariša Franca Leskoška-Luke bosta ostala svetel zgled, kako se je treba bojevati za stvar delavskega razreda, za blaginjo in srečo človeka, za bratstvo in enotnost, za svoboden in samostojen razvoj socialističnega samoupravljanja, za neodvisnost Jugoslavije in njeno neuvrščeno politiko. V zgodovini slovenskega naroda bo ostal kot prvi komandant slovenske partizanske vojske in dosleden borec v boju za družbeni in gospodarski razvoj Jugoslavije in za socialistično samoupravno družbo. Njegovo delo in njegove človeške vrline, ga uvrščajo med velike osebnosti slovenske in jugoslovanske delavske zgodovine, našega narodnoosvobodilnega gibanja, ki mu je prav Franc Leskošek, skupaj z drugimi revolucionarji vtisnil neizbrisen pečat. NJEGOVO REVOLUCIONARNO POSLANSTVO OSTAJA ZA NAS TRAJNA OBVEZA OSREDNJA ICNJ. CELJE 2 Emajlirec 1897-1983 Leskošek Franc-Lojze, Peter Strugar, Luka - se je rodil 9.12.1897 v delavski družini v Celju - kovinostrugar, politični delavec, rezervni generalpodpolkovnik JLA, narodni heroj, junak socialističnega dela, častni predsednik delavskega sveta EMO. Že leta 1913 se je kot mlad delavec vključil v sindikalno gibanje. Ob koncu 1. svetovne vojne se je pridružil koroškim borcem v boju za pravične meje. Po prvi svetovni vojni je delal po raznih slovenskih tovarnah. Kamor je prišel, povsod je prebujal in organiziral delavstvo v boj proti izkoriščanju in političnemu zatiranju. Po vsaki stavki so ga odpustili z dela, policija pa zapirala in preganjala. Leta 1926 je postal član KPJ. Deloval je še z večjim revolucionarnim žarom v sindikatih URSS. Leta 1933 je postal tajnik pokrajinskega odbora zveze kovinarskih delavcev, leta 1934 pa je bil izvoljen za predsednika strokovne komisije URSS za Slovenijo. Na IV. državni partijski konferenci konec decembra 1934 v Ljubljani je bil izvoljen za člana CK KPJ. Jeseni 1936 pa imenovan za člana politbiroja CK KPJ. Septembra 1935 pa je imenovan za člana sindikalne komisije PK KPJ za Slovenijo. Povsem se je posvetil političnemu delu. Vodil in usmerjal je številne stavke v revirjih, Celju, Kočevju, Količevem, Mariboru, na Ješenicah, stavko tekstilnih delavcev v Sloveniji. Ognjevito in odločno je zahteval pravico za delovne ljudi na številnih shodih in zborovanjih npr. na zletu Svobod v Celju. Zaradi uveljavljanja revolucionarne partijske linije v sindikatih pri oblikovanju akcijske enotnosti delavstva in usmeritve delavskega gibanja na Slovenskem na revolucionarne pozicije je voditeljem reformističnih struj v delavskem gibanju z mahinacijami uspelo, da so ga konec leta 1936 odstranili z mesta tajnika pokrajinskega odbora zveze kovinarskih delavcev ter maja leta 1937 še z mesta predsednika strokovne komisije. Na ustanovnem sestanku KPS, 18. aprila 1937 na Čebinah, je bil izvoljen za sekretarja CK KPS in na tem mestu ostal do 1946. leta. Maja 1938 je postal član začasnega vodstva KPJ, ki ga je postavil tovariš Tito. Na seji vodstva KPJ marca 1939 v Bohinjski Bistrici, ki se je konstituiralo v CK KPJ, je bil izvoljen v njegov politbiro. Junija 1939 je sodeloval na posvetovanju širšega partijskega vodstva KPS v Tacnu pod Šmarno goro, oktobra 1940 pa je bil na 5. državni partijski konferenci v Dubravi pri Zagrebu ponovno izvoljen v CK KPJ in njegov politbiro. Organiziral in vodil je slovenske partijske konference v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini, v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju in na Judeževi domačiji na Vrhnjem vrhu nad Lazami. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bil organizator in tudi sam prostovljec za obrambo domovine, 10. aprila 1941 ga je politbiro CK KPJ na seji v Zagrebu imenoval za člana vojnega komiteja. Bil je organizator NOB. 22. junija 1941, ko je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, je postal njegov prvi komandant. Na tej dolžnosti je bil do 1. oktobra 1942, ko je bil kooptiran v IO OF in tu vodil vojaški referat. Od leta 1941 je bil član vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda. Kot član vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije se je septembra 1941 udeležil vojaškega posvetovanja v Stolicah, ki ga je vodil tovariš Tito. Decembra 1942 ga je IO OF delegiral v AVNOJ. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil 3. oktobra 1943 izvoljen v IO OF in predsedstvo SNOS ter v delegacijo AVNOJ, na drugem zasedanju AVNOJ pa v njegovo predsedstvo. Po osvoboditvi je opravljal naslednje dolžnosti: • 1945 do 1947 član vlade LRS in minister za industrijo • 1947 do 1950 član vlade FLRJ in minister za težko industrijo, 1950 do 1951 minister vlade FLRJ - predsednik sveta za strojegradnje vlade FLRJ • 1951 do 1953 član vlade LRS in minister - predsednik sveta vlade LRS za industrijo • 1953 do 1958 član zveznega izvršnega sveta • 1958 do 1963 podpredsednik ljudske skupščine FLRJ • do leta 1963 dalje član sveta federacije • od 1946 do 1953 član prezidija ljudske skupščine LRS • od 1945 do 1963 zvezni ljudski poslanec • od 1946 do 1953 in od 1958 do 1963 republiški ljudski poslanec V KP oziroma ZK je opravljal naslednje dolžnosti: • od 1937 do 1968 član CK KPS oziroma CK ZKS • od 1937 do 1945 je bil sekretar centralnega komiteja KPS • od 1959 do 1966 član izvršnega komiteja CK ZKS • od 1966 do 1968 član predsednika CK ZKS • od 1934 do 1969 član CK KPJ oziroma CK ZK Jugoslavije • od 1936 do 1946 član politbiroja, začasnega vodstva, politbiroja oziroma izvršnega komiteja. V drugih družbenopolitičnih organizacijah pa je opravljal naslednje dolžnosti: • od 1943 do 1953 član izvršnega odbora OF Slovenije • od 1953 do 1967 član glavnega odbora SZDL Slovenije • od 1958 do 1961 član predsedstva GO SZDL • od 1967 do 1971 član predsedstva RK SZDL • ter ponovno od leta 1975 dalje član predsedstva RK SZDL. • Od 1945 do 1949 je bil član zveznega odbora ljudske fronte Jugoslavije • Od 1949 do 1953 član izvršnega odbora zveznega odbora SZDL • Od 1953 do 1960 član zveznega odbora SZDL in do leta 1966 ponovno član izvršnega odbora ZO SZDL. Član glavnega odbora ZB NOV Slovenije je od ustanovitve leta 1948 do 1962. Od leta 1965 do 1969 je bil predsednik republiškega odbora ZZB NOV in nato član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV do leta 1973. Od leta 1969 dalje je častni predsednik ZZB NOV Slovenije. Bil je član zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. Od leta 1967 do 1978 je vodil koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RO ZZB NOV oziroma pri predsedstvu RK SZDL. Je nosilec nalsednjih odlikovanj: partizanske spomenice 1941, reda jugoslovanske velike zvezde, reda narodnega heroja, reda junaka socialističnega dela, reda narodne osvoboditve, reda jugoslovanske zastave z lento, reda partizanske zvezde z zlatim vencem, reda republike z zlatim vencem, reda zaslug za narod z zlato zvezdo, reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem, reda za hrabrost ter drugih visokih domačih in tujih odlikovanj. Franc Leskošek je častni občan mesta Titovo Velenje in mesta Celje ter številnih občin v Sloveniji (Ljubljana Vič, Novo mesto, Črnomelj, Žalec, Jesenice, Trbovlje, Maribor, Mozirje, Kamnik itd.) ter Titovih zavodov Litostroj in drugih delovnih kolektivov. Nazadnje je bil član sveta federacije SFRJ, častni predsednik ZZB NOV Slovenije in častni qbčan številnih občin v Sloveniji. Narodni heroj in častni predsednik delavskega sveta EMO je vedno rad obiskal naš kolektiv. Nazadnje se je kot gost udeležil otvoritvene slovestnosti naše Tovarne energetske opreme v Šentjurju, ki smo jo delavci EMO skupaj z občani Šentjurja posvetili dnevu OF in delavskemu prazniku 1. maju. Emajlirec 3 DELAVSKI ZAUPNIK LUKA Slavne može poznamo po slavnih dejanjih. Ta dejanja pa se zgode navadno šele po določenem obdobju učenja in vaj. To »učno« obdobje se je pri Francu Leskošku, kot je nekoč sam povedal, začelo leta 1915, takrat se je namreč vključil v delavsko gibanje. Tedaj je drugo leto divjala prva svetovna vojna, Leskošek pa je bil 18-leten in zaposlen pri celjskem VVestnu - »Emajlirki«, kot so tedaj po domače rekli našemu EMO. Tovarna je v vojnem času delala tulce za naboje kanonov, v mirnem času pa je z istimi stroji stiskala emajlirane lonce za miroljubno kuhinjsko uporabo. V tovarni je delal kot strugar, torej kot pravi ročni delavec, pa vendarle kot delavec pri takšnem stroju, ki zahteva strokovnost in izurjenost. Bil je očitno tudi v dobri socialni šoli sodelavcev. Še pozneje je našteval svojo »Emajlirko« kot zgled podjetja, koder je delavstvo socialno razgledano in zgledno organizirano. To pa je tudi razumljivo, saj so tovarno ustanovili 1894. leta in je imelo torej 21 let izkušenj. Poleg strugarstva, kot neposrednega dokaza razredne pripadnosti in poleg osebne vdanosti delavski stvari, pa je bil Leskošek primeren za delavskega zaupnika in predstavnika vsekakor tudi zaradi svoje visoke postave. Za tedanje razmere je bil orjak, saj je bil visok še v zdajšnjih časih, ko je košarkarska velikost fantov bolj pogostna. Ohranil se je spomin tudi na to, kako je nemški lastnik tovarne Avgust Westen dejal, ko je zagledal Leskoška v delavskem sprevodu, za glavo višjega od drugih: »fi Igi boljševik!« Zaostren boj zoper podjetnike Potem ko se je vrnil iz slovenskih prostovoljnih enot ki so se bojevale za Koroško, je delal Leskošek v sindikatu. Bil je delavski zaupnik v tovarni, najprej v Celju, pozneje pa v Ljubljani. Delal je v zvezi kovinarjev in postal 1933. leta tajnik te zveze za Slovenijo, namesto dotedanjega tajnika, ki je bil zagrizen sovražnik komunistov in policijski agent, ki je posmehljivo ravnal z delavci in bil kompromisarski z delodajalci. Za Leskoška so glasovali skoraj vsi delegati zveze kovinarjev, razen tistih, ki jim je prejšnji tajnik v tovarnah zagotovil dobra delovna mesta. V tem obdobju ob koncu velike svetovne gospodarske krize in preobratu v Nemčiji, je Leskošek ob izvolitvi predlagal nov način delovanja zveze kovinarjev. Poleg boljše organiziranosti zveze je predlagal zlasti boj za večje plače, sklepanje kolektivnih pogodb, zaostren boj zoper podjetnike in politično izobraževanje delavcev. Povsod, kjer je bilo treba prepričevati, spodbujati, osveščati Franc Leskošek je bil znan kot izredno živahen in dejaven sindikalni funkcionar. Sodeloval je na najrazličnejših sindikalnih shodih, zdaj tu, zdaj tam, zanesljivo pa povsod, koder je bil kakšen protestni shod, zborovanje ali stavka, kjer je bilo treba govoriti, prepričevati, spodbujati, osveščati. Javno o njem niso vedeli, da je od 1926. leta član komunistične partije Jugoslavije. To je bila tudi ena od njegovih prednosti, kajti številni drugi člani partije so morali delovati skrivaj, postavni Leskošek pa je deloval javno. Policija mu kljub občasnim zaslišanjem članstva ni piogla dokazati in ga tudi ne obdolžiti po strožjih zapornih kaznih, ki so tedaj veljali za komuniste. Ko mu konec tridesetih let niso dovolili javno nastopati na volilnih shodih, si je lahko celo privoščil javno razpošiljanje svoje protestne slike, ki ga prikazuje z ruto zavezanimi usti. Boj zveze kovinarjev je spodbujal delavce iz drugih strok, da so tako komunisti kot nekomunisti hodili po nasvete k Leskošku. Svetoval jim je, to pa je zbudilo nezadovoljstvo Strokovne komisije, ki je bila izvršilni organ reformističnega sindikata URSS in pod vplivom socialno demokratskih reformistov nezadovoljstvo v Delavski zbornici, češ da se IT mm hIhb üf m ' ir ' \ \ +&■ 1 1 -v Stružnica v obratu kovinske predelave TOZD Posoda, na kateri je delal kot strugar tov. Franc Les-košek-Luka. kot tajnik zveze kovinarjev ne bi smel vmešavati v delo drugih organizacij. Leta 1934 pa so levi člani sindikata na kongresu URSS njega izvolili za predsednika Strokovne komisije. S tem so mu omogočili da je na terenu lahko lažje deloval, tako zakonito kot ilegalno. Govor pred 10.000 udeleženci zleta Svobod 1935 Na 4. državni konferenci KPJ so v Ziherlovem domu v Ljubljani sklenili razredni boj zaostriti s stavkami. Do velikih stavk je prišlo šele dve leti pozneje. Tačas pa so porabili za nadaljnje priprave in za zborovanja. Eno pomembnejših je bil zlet Svobod v Celju, poleti 1935, ki je celo organizatorje, komuniste, presenetil z velikim številom, namreč 10.000 udeležencev. Na zletu je govoril tudi Leskošek. Leto pozneje pa so začeli stavkati gradbeni delavci, ki so imeli izredno nizke plače. Po osemdnevni stavki so delodajalci zvišali urno plačo delavcev od 2,5 na 3 dinarje, urno plačo zidarjev pa od 3,5 na 5,5 dinarja. O tem uspehu je pozneje Leskošek sodil takole: »Stavka gradbenih delavcev je pokazala, da se krepi delavska enotnost, to pa je bila nesporno zasluga komunistične partije. Ko so drugi delavci videli, da so si gradbinci izborili svoje pravice, je val stavk preplavil vso Slovenijo. Stavkati so začeli tudi tekstilci.« Na Leskoškovo uspešno dejavnost v reformističnih sindikatih, ki jo je spretno in uspešno povezoval z delom uglednega partijskega voditelja, so odgovorili social patrioti na seji strokovne komisije 23. maja 1937 tako, da so ga odstavili s predsedniškega položaja. Sporočilo zdravniškega konzilija V nedeljo ob 5.25. uri je v kliničnem centru v Ljubljani po 40 urah težke krvavitve zaradi zastoja srca, kar je bila zadnja faza njegove dolgoletne bolezni, umrl Franc Les-košek-Luka, narodni heroj, nekdanji dolgoletni sekretar CK komunistične partije Slovenije, prvi komandant slovenske partizanske vojske, dolgoletni član republiške in zvezne vlade in član sveta federacije. prof. dr. Jože Satler 4 Emajlirec Dragi tovariš LUKA! Ko se poslavljamo od Tebe v imenu delavcev EMO kot od legendarne osebnosti naše bogate zgodovine delavskega gibanja in naše revolucije, ne moremo preko dejstva, da se ne bi poslovili tudi kot od našega delavca, revolucionarja, ki je vlival naši starejši in mlajši generaciji neizmerno zaupanje v komunistično partijo Jugoslavije in v tovariša TITA. Ko si nas leta 1936 bodril in se zavzemal za naše pravice ob veliki stavki, si nam nedvoumno nakazal pot po kateri moramo iti. In te poti so se tvoji nekdanji sodelavci v EMO skušali vedno držati, in to pot ima za vzgled tudi naša nova generacija, naši mladi delavci in delavke, ki vidijo v Tebi lik junaka, revolucionarja, lik poštenega proletarca, ki se je z vsemi silami, kar jih človek zmore, boril za svobodo našega ljudstva in za napredek naše samoupravne skupnosti. Po 2. svetovni vojni nisi pozabil svojih tovarišev, ki si jih bodril in vodil v težki borbi za obstanek, temveč si nas cesto obiskoval. Ti obiski so bili posledica tvojega nenehnega zanimanja za naše delo, saj si nam dal mnogo pobud za izboljšanje proizvodnega procesa, za modernizacijo strojnega parka, za razvoj Ljudske tehnike, za razvoj in izobraževanje strokovnih kadrov ter za nenehen in načrten razvoj našega samoupravnega sistema. Naš kolektiv se Ti je skušal oddolžiti za Tvojo nesebično pomoč pri razvoju samoupravljanja s tem, da Te je Delavski svet izvolil za svojega častnega predsednika. Ta in drugi dogodki, ko si bil med nami so bili polni veselja vseh nas, polni zaupanja v naše lastne sile, kakor tudi polni hvaležnosti našemu LUKI, saj smo te s tem imenom, ki nam je bilo priljubljeno in domače, najraje imenovali. Vedno smo bili veseli Tvojih obiskov, Tvojega zanimanja za naš razvoj, enako kot si se Ti rad vračal med nas. Dragi LUKA, čeprav je to slovo od Tebe žalostno, ker Te ne bo več med nami, pa bo vendar ostal v naših delavskih srcih svetal spomin na Te, na velikega proletarskega junaka, na našega delavskega zaupnika, predvojnega revolucionarja, partizanskega poveljnika, velikega graditelja povojne Jugoslavije, dobrega tovariša LUKO. Žalna seja delavskega sveta DO EMO (ponedeljek 6. 6. 1983) Kolektiv naše delovne organizacije je poslal Centralnemu komiteju ZKS in družini preminulega narodnega heroja, velikega revolucionarja in partizanskega voditelja tov. Franca Leskoš-ka-Luke, naslednji sožalni brzojavki: CENTRALNI KOMITE ZKS Tomšičeva 5 61000 LJUBLJANA V neizmerni žalosti je naš kolektiv zaradi nenadne smrti FRANCA LESKOŠKA-LUKE, narodnega heroja, predvojnega revolucionarja, partizanskega poveljnika in velikega graditelja nove Jugoslavije. Njegova smrt nas je še posebej prizadela zaradi tega, ker je bil tovariš LUKA naš svetal vzor od tedaj, ko se je kot delavec in delavski zaupnik s svojo nezlomljivo voljo boril za pravice delavskega razreda in zaradi njegovega prispevka pri revolucionarnem delavskem gibanju med obema vojnama v delovni organizaciji in nazadnje kot sooblikovalca vsega tistega kar je naš kolektiv dosegel v svobodi. Tovariš LUKA je tvorno sodeloval z nami kot častni predsednik delavskega sveta DO. Vsem nam je bil pri srcu kot naš LUKA in vsi smo ga spoštovali in cenili, saj nam je s svojim odločnim in tovariškim nastopom ter vsestranskimi nasveti pomagal na poti razvoja našega kolektiva s samoupravno urejenostjo, ki odgovarja njegovim idealom, idealom naše ZK, idealom tovariša TITA in naše samoupravne družbe nasploh. Ohranili ga bomo v trajnem spominu KOLEKTIV EMO - CELJE Tovarišica HEDA IVANUŠ LJUBLJANA Globoko nas je pretresla vest, da je prenehalo biti plemenito srce vašemu očetu in našemu vzorniku, narodnemu heroju, generalu in poveljniku NOV Slovenije - častnemu predsedniku delavskega sveta EMO CELJE - Francu LES-KOŠKU-LUKI. Delavci EMO izrekamo iskreno sožalje, saj izgubljamo osebnost, ki je trdno povezana z revolucionarnim delavskim gibanjem, ne le v celjski regiji, ampak širom Jugoslavije. Vedno smo si šteli v čast, da je začetek njegovega revolucionarnega dela trdno povezan z našim kolektivom. Njegov bit nam bo ostal v trajnem spominu, njegovo delo in njegovi napotki pa nam bodo vodilo k večjim delovnim uspehom. Kolektiv EMO - CELJE Emajlirec 5 DOSEGANJE LETNIH CIUEV V PRVIH TREH MESECIH 1983 Skupaj z letnim gospodarskim planom za leto 1983 smo sprejeli tudi cilje in naloge. Kako smo jih uresničevali v prvih treh mesecih: TEDENSKO SPREMLJANJE IZPOLNJEVANJA PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE V vseh TOZD redno spremljajo izpolnjevanje plana proizvodnje in prodaje na kolegijih TOZD, oziroma delovnih sestankih, vendar ne povsod in vedno s sodelovanjem strokovnih služb iz DS Skupnih služb. Preslabo se vključujejo v realizacijo nalog odbori za učinkovito gospodarjenje v prizadevanje za izpolnjevanje planirane proizvodnje in prodaje. Plan proizvodnje po vrednosti je za DO dosežen samo 84 %, plan prodaje 89 %. UREJANJE TEHNOLOGIJE V I. kvartalu je bila pozornost usmerjena v izdelavo letnih kalkulacij, kjer je bilo skupno s tehnologijami in plansko analitsko službo vloženih mnogo naporov za čim boljše kalkulacije, ki ob enem pomenijo tudi urejeno tehnologijo, vsaj v grobem. Narajen je velik napredek pri ureditvi tehnologije, vendar še vedno le zaradi kampanjske akcije ob letnih kalkulacijah, premalo pa zaradi ustaljenega sistema dela in dejanskih potreb DO. DOSEGANJE PLANIRANE KAKOVOSTI Nivo kakovosti meril izdelkov in storitev vzdržujemo na dogovorjenem nivoju, oziroma v mejah ustreznih standardov in predpisov. Ob pojavih slabe kakovosti se takoj pristopi k izvajanju ukrepov za odpravo vzrokov slabe kakovosti, takoj pa se prepreči produkcija izdelkov oziroma storitev neustrezne kakovosti. Planirani prihranki na račun boljše kvalitete se ne dosegajo. V TOZD POSODA je doseženo 12 % planiranega prihranka, v TOZD RADIATORJI 53%, dočim pa v TOZD EMOKON-TEJNER ni prihrankov, ampak se dosegajo občutno slabši rezultati, kot so planirani pri porabi cinka in celo slabši kot so bili doseženi v letu 1982. Bistveno boljši rezultati v TOZD ORODJARNA, kjer se planirani cilji dosegajo, tako v obdobju ja-nuar-marec 1983 ni bilo kakovostnih reklamacij. UREDITEV DELOVNIH NORMATIVOV K urejanju delovnih normativov v smislu njihove realnosti smo pristopili skupaj z Zavodom SRS za produktivnost dela Ljubljana ob koncu marca. TEHNOLOŠKI PROBLEMI IN NJIHOVO REŠEVANJE V nekaterih TOZD so že opredelili tehnološke probleme, ki jih lahko rešimo z izboljšavami delovnih postopkov, naprav in manjšimi investicijskimi posegi. V TOZD FRITE so delno že uvedene izboljšave. Vendar pa naloga še ni dovolj široko zastavljena in zato tudi še ni večjih rezultatov. POSPEŠEVANJE IN USMERJANJE INOVACIJ V DO Število inovacij se je povečalo za ca. 25 %, bilo je 18 usmerjenih inovacij in 33 ostalih inovacij, skupaj 51. Gospodarska korist po TOZD: TOZD RADIATORJI 193.086,00, TOZD KOTLI 39.171,40, skupaj 232.257,40 din. V usmerjanje inovacij so se vključile vse TOZD, razen temeljne organizacije skupnega pomena. ZAMENJAVA UVOŽENIH MATERIALOV Z DOMAČIMI Služba nabave skupaj s tehnološkimi in operativnimi pripravami TOZD proučuje možnost takojšnje zamenjave uvoznih materialov z do- mačimi, oziroma kateri domači materiali bi lahko z manjšimi tehnološkimi posegi zamenjali uvozne materiale. Pri TOZD KOTLI se že nekaj materialov in opreme nabavlja na domačem tržišču. Prav tako se je nekaj opreme za določene objekte, ki so iz uvoza preusmerilo na domača montažna podjetja. Pomembne rezultate je dosegla TOZD FRITE z zamenjavo kroma z domačim in deloma dobavo mononatri-jevega fosfata, ki smo ga doslej v celoti uvažali iz domačega trga. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO IN UVAJANJE NOVIH IZDELKOV Skupaj z Zavodom SR Slovenije za produktivnost dela smo pristopili k realizaciji te naloge. Za programiranje razvoja je bila ustanovljena delovna skupina za DO in delovne skupine za posamezne temeljne organizacije združenega dela. Pri TOZD POSODA in TOZD RADIATORJI pa so bile ustanovljene posebne skupine za izdelke in posebej za tehnologijo. Zbranih je skupaj v vseh delovnih skupinah 377 idej za izdelke in 52 za razvoj tehnologije. Ideje so že selekcionirane v posamezne grupe, ideje, ki so razvrščene v grupo A kot prioritetne so že razdeljene med posamezne delavce, da pri- It „Jp pravijo predprojekte. Po pregledu predprojektov bo izvršena selekcija za vključitev v program razvoja. DOSEGANJE PLANIRANEGA RAZVOJA Plan izvoza na konvertibilno področje je dosežen 68 %, na klirinško področje 95 % in skupaj 76 %. Služba zunanje trgovine in vodstva TOZD ter njihove službe sodelujejo’pri izvajanju te naloge, vključuje pa se tudi marketing služba s povečanim propagiranjem izdelkov na tujem trgu preko revij, raznih publikacij in sejmov. Tedensko se preverja stanje naročil za izvoz, odprema in sprejemajo dodatni ukrepi za realizacijo plana izvoza. Ker so že pri sprejemanju plana pričakovali večje težave pri realizaciji plana izvoza, tudi zaradi gospodarske krize v svetu in ne dovolj učinkovite organiziranosti na tem področju, smo se odločili za sistematični pristop k nalogi povečanja izvoza skupaj z zunanjo institucijo. ZAPOSLOVANJE Dinamika zaposlovanja v prvem trimesečju je vsklaje-na šele v mesecu marcu. Do tedaj je zaposlovnaje potekalo po nerealiziranih potrebah preteklega leta in sprotnih potreb sprejetih na komisijah za delovna razmerja. Po dinamiki zaposlovanja je za prvi kvartal planirana zaposlitev 65 delavcev, zaposlili pa smo jih vsega 61, ob upoštevanju tudi prezaposlitve med TOZD, v DO pa je bilo sprejetih 98 delavcev. Število delavcev se je od 31 /12-1982 do 31 /03-1983 znižalo od 3115 na 3097, oziroma za 18 delavcev, to pa iz razloga, ker je odšlo več delavcev, kot je bilo novo sprejetih v DO. V letu 1983 smo planirali povečanje števila zaposlenih za 128 delavcev. To pa pomeni, da plan zaposlovanja ne dosegamo. OMEJEVANJE FLUKTUACIJE V prvem četrtletju je delovno organizacijo zapustilo 79 delavcev in sicer iz naslednjih razlogov: - 13 odsluženje vojaškega roka; - 24 upokojitev; - 1 primer smrti; - 20 sporazumno; - 14 samovoljno; - 1 zapor; - 5 disciplinski ukrep; - 1 za določen čas; (Nadaljevanje na 6. strani) 6--------------------------------------------------------------Emajlirec DOSEGANJE LETNIH CILJEV V PRVIH TREH MESECIH 1983 (Nadaljevanje s 5. strani) V primerjavi z istim obdobjem v letu 1982 je bilo letos sprejetih 7 delavcev manj, odšlo pa je tudi 21 delavcev manj, stopnja fluktuacije se je tako zmanjšala za 0,8 %. Za odpravljanje fluktuacije so bili podvzeti ukrepi nakazani in sprejeti že v lanskem letu, ki se postopoma izvajajo. DOPOLNJEVANJE KATALOGA DEL IN NALOG V prvem četrtletju je bil potrjen in poenoten katalog za vsa režijska dela po TOZD, ob enem pa poteka vsklajevanje pri vrednotenju kreativnih in strokovnih del. V fazi priprave je predlog poenotenega kataloga za vsa proizvodna dela. POSODABLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Dokončno je definirana baza podatkov za širše materialno poslovanje z ¡zgledi »matičnih slogov« in povezavami med njimi. Izdelani so vhodni dokumenti za formiranje baze podatkov ter prvi osnutki aplikacije obvladovanja zalog. Ne glede na kasnitve pri dobavi računalnika teče delo v TOZD ERC normalno za formiranje fizične strukture baze podatkov. RED, DELOVNA DISCIPLINA IN ODNOS DO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Delovanje strokovne službe na področju delovnega reda - splošne službe - je bilo usmerjeno predvsem v odkrivanje storilcev kaznivih dejanj kot je odtujevanje družbenega premoženja. Pri tem ugotavljamo, da se je število odkritih dejanj tatvine sicer zmanjšalo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, kar pa ne pomeni, da se je stanje dejansko izboljšalo. To menimo zato, ker so še vedno v fazi odkrivanja kanali po katerih odhajajo različni predmeti iz delovne organizacije. Pri odkrivanju tega se bodo morali bolj kot doslej prizadevati vodstveni delavci temeljne organizacije, hkrati pa bolj zaživeti družbena samozaščita. Poseben problem predstavlja čuvanje ograje, ki je pogosteje poškodovana in sprotno krpanje več ne sledi. Vse to kaže na pomanj- kljivo kontrolo vodstvenih delavcev nad oddaljevanjem delavcev z delovnega mesta. Pritisk na predčasen izhod mimo vratarjev se je zmanjšal v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. INFORMIRANJE O REZULTATIH V galasilu »Emajlirec« so bili objavljeni vsi pomembni podatki poslovanja v letu 1982 in za prvo trimesečje 1983. Izdelana je nova vsebinska zasnova glasila »Emajlirec« s konkretnimi zadolžitvami zagotavljanja podatkov iz posameznih strokovnih področij. Na področju delegatskega skupščinskega sistema smo začeli akcijo oblikovanja ožjih delegatskih skupin za delegiranje v skupščine, ki bi naj zagotavljala temeljitejšo obdelavo gradiv in večjo angažiranost naših delegatov na sejah. Dogovori v posameznih predsedstvih konferenc še tečejo. V vseh samoupravnih procesih so bile vključene druž-beno-politične organizacije TOZD/DSSS in DO. UGOTOVITEV TRŽNE, TEHNOLOŠKE IN ORGANIZACIJSKE MOŽNOSTI ZA POVEČANJE IZVOZA Skupaj z Zavodom SRS za produktivnost dela smo v februarju pristopili k realizaciji naloge. Določena je delovna skupina, ki je pričela z delom. Na osnovi zbranih podatkov bo v mesecu maju izvršena analiza, kot osnova za oblikovanje strategije za pospeševanje izvoza. OSKRBA Naloga prilagoditve strategije oskrbe iz ocene trenutnih razmer in problematike razvoja oskrbe je obsež- na in zahtevna, zato smo določili rok za izvedbo te naloge mesec avgust. OBVLADOVANJE STROŠKOV Izdelan je predlog razvrstitve grobih stroškovnih vrst in odgovornih oseb za nastajanje vseh vrst stroškov, ki bo potrjen še na kolegiju direktorjev TOZD. Z mesecem aprilom se prične redno mesečno obveščanje oziroma opozarjanje na odstopanje od plana na teh stroškovnih vrstah ter iskanje vzrokov in odgovornosti za večje odstope. V drugi fazi realizacije te naloge bodo na novo postavljena vsa stroškovna mesta in postavljene odgovorne osebe za ta stroškovna mesta - kar je v fazi priprave. USKLAJEVANJE CEN Izdelani so bili predlogi za povečanje cen radiatorjev, električnih radiatorjev, posode in sanitarnih izdelkov, ki pa zaradi zamrznitve cen niso bile odobrene in se bodo zahtevki v bodoče re- ševali v skladu s programom, premikom cen po posameznih panogah. Izdelani so predlogi cen novih proizvodov EMOCEN-TRAL PLAMEN 23, EMO-CENTRAL 20 in EMOCEN-TRAL 23, ki so bile odobrene 13/04-1983. Predlog za ceno novega izdelka »Naprava za soče-nje EKONOMIK-SOKOV-NIK« je bil odobren 16/03-1983. V postopku prijave so novi proizvodi pri sanitarijah, posode MER-KUR-SPECIAL, IDEAL-SU-PE, ETERNA-EKSLUZIV, ALU-TRIUMF in ELEKTRIČNI RADIATORJI; v postopku je tudi predlog za potrditev cen servisnih storitev. Ker so bile cene zamrzjene in so se kljub temu nekaterim materialom in energiji cene povečale, je to povzročilo neskladje med našimi prodajnimi cenami in cenami materiala, storitev in energije, kar je vplivalo na poslabšanje poslovnih rezultatov v prvem četrtletju, naši predlogi za vskladitev cen pa so bili zavrnjeni. VKLJUČEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI REALIZACIJI CILJEV Samoupravni organi TOZD in DO redno spremljajo izvajanje planiranih ciljev v letu 1983. Sestajajo se mesečno, praviloma v prvih dneh meseca in ugotavljajo izvršitve operativnih mesečnih in kvartalnih planov. Za realizacijo planskih ciljev je zlasti Izvršni odbor DS DO zastavil način sprotnega ugotavljanja izpolnjevanja plana proizvodnje, prodaje in nabave ter redne obravnave planov za tekoči mesec. V tej sestavi so sprejete konkretne zadolžitve posameznih služb in vodstev TOZD ter roki za pripravo tekočih mesečnih podatkov. Sprejeti so ustrezni sklepi za odpravljanje delovne in tehnološke nediscipline s ciljem doseganja boljšega izkoriščanja delovnega časa. DPO se vključujejo v tekoče samoupravne procese, pri vzpodbujanju inventivne dejavnosti, pripravi delovnih tekmovanj in organizaciji političnih akcij. Pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago MRAVLAK TOZD POSODA - obrat emajlirnica. 20. junija referendum Delavski sveti temeljnih organizacij DO EMO so razpisali referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo in Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke In sredstev za skupno porabo. Kaj prinašata splošna akta novega? Usklajevalna komisija je pripombe in predloge temeljito proučila in pripravila predlog za sprejem, v katerem so upoštevani naslednji najbistvenejši predlogi: Zvišal se je dodatek za nočno delo od 35 na 50 %. Za delo v turnusu je predvidenih več dodatkov in sicer; za delo v turnusu gre dodatek 25 % in za dela in naloge IV/2 težavnostne stopnje 15 % ter za delo na proste sobote 25 % dodatka. Za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah se je od prvotno predlaganih 70 % povečalo nadomestilo osebnega dohodka na 100 %. Za nadomeščanja so bila v posameznih temeljnih organizacijah predlagane različne rešitve. Delavski sveti TOZD so potrdili le izjemo takojšnjega nadomeščanja pri vodstvenih delavcih v proizvodnji, ko gre takoj tudi za prevzem odgovornosti. Sicer so pri nadomeščanju ostala pravila v predloženi vsebini, da je nadomeščanje dovoljeno najmanj 10 dni, največ 90 dni, da se odmeri nadomestilo 20 % OD delavca, ki se ga nadomešča s tem, da nadomestilo ne presega akontacije OD delavca, ki se ga nadomešča in da je verižno nadomeščanje nedopustno. Pri upravičenih odsotnostih med delovnim časom je na novo upoštevan »nujen obisk pri zdravniku.« Za službena potovanja v tujino akta natančno določata pristojnosti individualnega poslovodnega organa in delavskega sveta pri potovanjih do 5 dni in nad 5 dni. Določila v aktih zagotavljajo vsakemu delavcu, ki dela poln delovni čas zajamčeni osebni dohodek. V členu, ki opredeljuje nagrade za delovne jubileje, je upoštevan nov zakon, ki omogoča ženskam 40 let delovne dobe s tem, da pripada delavki jubilejna nagrada ali za 35 ali za 40 let dela. V aktih so tudi nekateri formalni popravki, ki pa ne vplivajo na merila in osnove. Akte bomo po referendumu objavili v našem glasilu. TOZD POSODA - surovinski obrat - stroj za razrez colsov. Emajlirec TEHNOLOŠKA MODERNIZACIJA TOZD POSODA V srednjeročnem planu 1981-1985 ima DO EMO načrtovano izvedbo tehnološke modernizacije proizvodnje posode. V letu 1984 je predvidena I. faza, s katero bomo modernizirali proizvodnjo poltežke in težke posode. Odločitev za sanacijo proizvodnje posode je pogojevalo več činiteljev. Tovarna posode je najstarejši obrat v naši delovni organizaciji, zato so tudi tehnološki procesi in stroji sorazmerno zastareli. Tako pred vojno kot po vojni so se kapacitete nenehno povečevale s postopno povečanimi proizvodnimi prostori, zaradi česar so bili deli proizvodnje medsebojno nepovezani. Po vojni je bila izvedena rekonstrukcija proizvodnih prostorov z delno ureditvijo notranjega transporta in z dekompletira-njem posameznih modernejših strojev. Tehnološki procesi niso bili nikoli celovito obravnavani, zato je prihajalo vseskozi do proizvodnih težav in do sanacij, katere so se skoraj praviloma končale s finančnimi sanacijami, medtem ko tehnološke niso bile nikoli izvedene do popolnosti. Tudi glede zadnje sanacije 1977, po velikih težavah v letu 1976, je bilo na GZ in na Skladu skupnih rezerv dogovorjeno, da predstavlja takratna sanacija samo prikritje izgube in da je za celovito sanacijo potrebno pripraviti elaborat za celovito tehnološko sanacijo celotne TOZD POSODA. Lansko leto je bil dokončan investicijski program za modernizacijo celovite proizvodnje TOZD POSODA. Ta elaborat obravnava vse dele proizvodnega procesa, zato je tudi obsežen in bi terjal znatna investicijska sredstva. Spričo restrikcij na investicijskem področju smo se odločili za modernizacijo samo dela proizvodnje TOZD POSODA, ki naj bi predstavljala prvo fazo modernizacijo celotne proizvodnje posode. Modernizacija zajema proizvodnjo poltežke in težke posode. Za ta del proizvodnje smo se odločili iz naslednjih razlogov: 1. Izmed vseh proizvodov tovarne EMO je ta proizvod najbolj iskan na zahodnoevropskih tržiščih in je vsa povečana proizvodnja namenjena za izvoz. 2. Pri proizvodnji te posode bomo z uvedbo sodobnih pretočnih peči prihranili tudi 60 % energije na posamezni proizvod. 3. Proizvodnja poltežke in težke posode predstavlja zaključno tehnološko celoto, katero je mogoče v celoti avtomatizirati. S tem dosežemo boljšo izkoriščenost materiala, znižanje slabe kvalitete, izboljšanje notranjega transporta in znatno izboljšanje izkoriščanja proizvodnih kapacitet. usmerjen in da za realizacijo rekonstrukcije ne investiramo ničesar v stavbe in infrastrukturo, ker izkoriščamo že obstoječe. Vlaganja v ta del investicije so vezana samo na izgradnjo temeljev in povezave posameznih instalacij. Celotna investicija se tako nanaša izključno na tehnološko modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa. POVZETEK PROGRAMA ANALIZA TRGA Iz analize trga je razvidno, da je rast potrošnje emajlirane posode umirjena, ven- vah in delne izgradnje lastnih kapacitet. PROIZVODNI PROGRAM IN KAPACITETE Z ozirom na avtomatiziran proces se bistveno povečuje stopnja izkoriščenosti tehnoloških naprav, zaradi česar se povečujejo tudi proizvodne količine poltežke in težke posode. Proizvodnja poltežke in težke posode predstavlja zaključen proizvodni ciklus, kateri se zaradi načina in naprave proizvodnje lahko skoraj popolnoma avtomatizira. To smo v našem tehno- Zaradi naštetih prednosti bomo na zmanjšanih proizvodnih prostorih dosegli 2,5 krat večjo proizvodnjo poltežke in težke posode glede na sedanje stanje. Izvoz te posode bomo zaradi velikega povpraševanja po njej povečali 3 krat in vse na konvertibilno tržišče. Zmanjšali bomo potrošnjo energije na enoto proizvoda tudi do 60 % ob upoštevanju že izboljšane kvalitete, manjšega izmeta, večje izrabe proizvodnih kapacitet in ureditve notranjega transporta. Smatramo, da je tak pristop razreševanja uvodoma pojasnjenih problemov najugodnejši, ker pri sorazmerno nizkih vlaganjih daje najhitreje ugodne rezultate in omogoča, da bo TOZD POSODA ob taki usmeritvi v naslednjih nekaj letih sposoben sam izpeljati celotno rekonstrukcijo. Posebej velja povdariti, da je program izrazito izvozno dar pa v okviru te rasti narašča potrošnja kvalitetnejše posode na račun lahke posode. Iz tega stališča je tudi nameravana investicija v TOZD POSODA v EMO pravilna, saj omogoča povečano proizvodnjo kvalitetnejše poltežke in težke posode. Da je trend rasti emajlirane posode umirjen je vzrok tudi v tem, da določen segment potrošnje lahke posode prevzema posoda iz drugih materialov (plastika, teflon itd.), vendar se je potrošnja tudi te spremljajoče posode ustalila in zavzema samo tisti del, ki predstavlja dopolnilni program k emajlirani posodi. Iz analize tržišča tudi izhaja, da je možnost plasmana kvalitetne emajlirane posode v inozemstvu velika, zlasti v državah zahodne Evrope in prekomorskih držav, manjša pa seveda v državah Sev. Afrike in Bližnjega vzhoda zaradi omejitve uvoza v teh drža- loškem procesu tudi predvideli, tako da je proizvodna linija avtomatizirana v vseh tistih delih, kjer je to možno in zato dosegamo tudi visoko stopnjo izkoriščenosti delovnih naprav. Proizvodni proces je zasnovan tako, da se na posebni tehnološki liniji stiskalnic izdelujejo najprej surovci, nato se prilagodijo razni elementi kot npr. ročaji, nakar gre skozi lužilni stroj in naprej na emajliranje in končno montažo. Iz ekološkega vidika ne predstavlja nova investicija nobene dodatne obremenitve, vse odpadne kislinske vode se nevtralizirajo v obstoječih čistilnih napravah, emulzija in odpadno olje pa se nevtralizirajo in čistijo v posebnih napravah. PRESKRBA S SUROVINAMI Večina osnovnih surovin je domačega izvora. Pločevino dobavlja Železarna Je- senice, Skopje in Smederevo v odgovarjajoči kvaliteti. Kartonska embalaža je domačega izvora, naš TOZD FRITE se vključuje v dobavo vseh vrst surovin, emajlov, medtem ko je iz uvoza potrebno dobavljati nekatere specialne pločevine, barvila in nekatere kemikalije. Te so iz zahodnoevropskega tržišča, ker jih na domačem trgu ni, prav tako jih ne proizvajajo v zahodnoevropskih državah. PRESKRBA Z ENERGIJO Poraba vseh vrst energij se kjub povečani proizvodnji ne povečuje in bomo koristili vire energije. Čeprav je kapaciteta predvidene peči do 2,5 krat večja kot je sedanja, se količina plina za ogrevanje ne bo povečala, zaradi boljše in modernejše konstrukcije peči. LOKACIJA Rekonstrukcija bo izvedena na obstoječi lokaciji, zato niso predvidene nobene spremembe oz. dopolnitve infrastrukture. INVESTICIJSKA NALOŽBA Investicijska naložba predstavlja v okviru uvozne opreme sledeče: peči za žganje emajla s transporterji, avtomatski stroj za nanos temeljnega emajla, avtomatski stroj za nanos krovnega emajla, avtomatski stroji za izdelavo nerjavnih obročev ter avtomatski stroji za dekoriranje. Od domače opreme je predvidena avtomatska vlečna linija HVO-2/160 s pripadajočo opremo, avtomatske linije za štancanje okovja, izdelavo pokrovov in izsekovanje rondel za obrat surovinske obdelave. Za obrat emajlirnice so predvidene sušilnice za emajl in dekor, silosi za emajl, razna oprema za transport itd. DEVIZNA BILANCA Z upoštevanjem odplačila deviznega kredita IFC v 7 letih in s 3 letnim moratorijem ter uvozom repromateriala in rezervnih delov ter devizno participacijo domačemu dobavitelju je devizna bilanca v vseh letih pozitivna. Pripominjamo, da je bil investicijski program kot zasnova obravnavan na Komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji v decembru 1982, ter bilo dano pozitivno mnenje. Za finansiranje celotne uvozne opreme je bil predložen zahtevek mednarodni finančni korporaciji IFC ter prišel v ožji izbor. 8 Emajlirec KAKO SIMO GOSPODARI U V PRVIH Ze ob sestavi plana za leto 1983 smo se zavedali dejstva, da bo leto 1983 izredno težko, da se bodo konkretni ukrepi stabilizacijskega programa odrazili v pogojih gospodarjenja v letu 1983, tako ob zaključku prvega kvartala ugotavljamo, da se napovedane mere stabilizacije že konkretno odražajo, katere bi se pa dalo omiliti z večjo angažiranostjo vseh zaposlenih, hitrejšim prilagajanjem razmeram (finančnim, proizvodnim, prodajnim), z večjo discip- lino in odgovornostjo za sprejete naloge. Ob koncu trimesečja zato ugotavljamo sledečo realizacijo planskih ciljev: 1. PROIZVODNJA: Plan proizvodnje smo dosegli po količini 96 % ter po vrednosti le 84 %, razkorak med doseženima indeksoma je v neizpolnjevanju plana po programih kot v nedoseženih prodajnih cenah. Glavni razlogi nedoseganja plana proizvodnje so: ZAPOSLENI A. Stanje zaposlenih koncem meseca. 31/03 1982 31/03 1983 1 2 3.074 3.097 B. FLUKTUACIJA Stanje zaposlenih 31/12 1982 3.115 Prišli 61 Odšli 79 Stanje zaposlenih 31/03 1983 3.097 Naš sodelavec DEMIROVIČ KEMO iz TOZD Orodjarna pri brušenju elementov za orodja. IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA ELEMENTI IZVRŠITEV Strukt. IZVRŠITEV Strukt. Indeks MII/82 MII/83 4:2 Poprečno število zaposlenih 3.075 3.084 Število delovnih dni 68 67 Število plačanih dni 69 69 1. Opravljene ure 1.310.719 77,50 1.301.758 77,02 99 - proizvodne 652.451 38,58 657,892 38,92 101 - režijske 658.268 38,92 643.866 38,10 98 2. Nadure 44.349 33.580 - proizvodne 34.183 26.662 - režijske 10.166 6.918 3. Neopravljene ure 295.917 17,50 303.901 17,99 103 - odmor 86.230 5,10 84.810 5,02 98 - državni prazniki 46.527 2,75 46.245 2,74 100 - redni letni dopust 63.365 3,75 57.243 3,39 90 - hranarina do 30 dni 91.859 5,43 106.874 6,32 116 - ostali plač. izost. 7.936 0,47 8.729 0,52 111 4. Refundacije 914 0,05 1.881 0,11 220 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavarov. - hranarina nad 30 dni 77.055 4,56 76.913 4,55 100 6. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 6.674 0,39 5.649 0,33 85 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 1.691.279 100,00 1.690.102 100,00 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 1.735.628 1.723.682 TOZD POSODA - primanjkovalo je pločevine in repromate-riala, pomanjkanje materiala se je odrazilo tudi v TOZD RADIATORJI in TOZD EMOKONTEJ-NER - občasno je zmanjkalo cinka. TOZD KOTLI - izpad proizvodnje objektov, ki je dosežen le 31 %, vzrok izpada je bil v manjših naročilih, kot smo jih načrtovali in v pomanjkanju števila zaposlenih (ključavničarji). TOZD RADIATORJI - vsled težav pri proizvodnji programa CENTRAL tako vsled pomanjkanja toplotnih delov izdelanih doma, kot pri dobavi toplotnih delov od kooperanta Užička Požega. Vrednostno nedoseganje, ki je še slabše od količinskega pa izhaja iz nedoseženih planiranih prodajnih cen. TOZD ORODJARNA - izpad proizvodnje je vtem, ker je proizvodnja pripravljala orodja za izvoz in bodo finalizirana v naslednjem kvartalu. 2. PRODAJA: Nedoseganje proizvodnje se odraža seveda tudi v nedoseganju plana prodaje, čeprav je indeks doseganja nekoliko višji 89 %, delno tudi vsled preseganja plana prodaje TOZD skupnega pomena, vendar moramo pri tem povdariti, da je pri TOZD skupnega pomena presežena eksterna realizacija. Pri realizaciji ugotavljamo, da je povpraševanje po vseh programih in bi lahko še več plasirali, kot smo z izjemo programa skladišč, pri katerem pa verjetno nismo nastopili dovolj agresivno s pravilno prodajno politiko. Kljub dobremu plasmanu naših proizvodov bomo morali dati še več povdarka kvaliteti naših proizvodov, za katero ugotavljamo, da se je v vseh TOZD procent slabe kvalitete povečal, kar vpliva na slabšo ekonomičnost poslovanja. 3. IZVOZ: Na področju izvoznih prizadevanj beležimo slabe rezultate. Kljub temu, da smo v vse planske dokumente zapisali, da je izvoz ena izmed temeljnih nalog našega obstoja in razvoja, smo ga dosegli le 76 %, napram lanskemu letu pa neznatno presegli za 4%. Le TOZD ODP-RESKI, ki se letos prvič vključuje v izvoz, je plan izvoza dosegel, ostale TOZD pa navajajo vzroke nedoseganja: TOZD POSODA - pomanjkanje materiala za proizvodnjo posode za izvoz. TOZD KOTLI - kljub temu, da je dinamika izvoza za prvi kvartal nižja od poprečja za kvartal, je bil le-ta dosežen komaj 7 %. Poslovni partnerji iz Zahodne Nemčije še niso konkretizirali naročil vsled kvalitete in ponudbenih cen. TOZD EMOKONTEJNER -vsled nedodelanega izvoznega programa. V kolikor v naslednjih kvartalih ne uspemo doseči izvoza v planirani višini, bo imelo to za posledico motnje v proizvodnji, ker ne bo možno uvažati niti najnujnejših materialov. 4. UVOZ: Uvoz smo dosegli 64 % in to s konvertibilnega področja 47 %, kar je razumljivo glede na dosežen izvoz. Realizacijo uvoza smo reševali glede na primanjkljaj deviz še z drugimi možnimi oblikami kot z združevanjem deviz, z delnim odkupom deviz od bank, z nakupom materiala od dobaviteljev, z nabavo materiala za predelavo in podobno. Napori uvozne službe so bili usmerjeni v maksimalni uvoz glede na dane možnosti. 5. ZALOGE: Za vse vrste zalog tako materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov smo z gospodarskim planom sprejeli planirane dneve vezave, ki pa jih prekoračujemo pri zalogah materiala za 18 dni, pri zalogah nedovršene proizvodnje in polizdelkov za 16 dni. Ta prekoračitev je različna po TOZD. Zato moramo v drugem četrtletju vskladiti vse vrste zalog s planirano vezavo, to se pravi, da moramo zmanjšati nabavo materiala in uporabiti material iz za- log, nedovršeno proizvodnjo pa čim hitreje podelati in prodati. V kolikor ne bomo spoštovali dogovorjenih normativov vezav zalog bodo stroški še večji, ker nimamo lastnih sredstev za finansiranje zalog, obresti za tuja sredstva so izredno visoke. 6. ZAPOSLENOST: Ob stanju prvega kvartala 1983 ugotavljamo, da je stanje zaposlenih manjše kot ob koncu leta 1982 in sicer za 18 sodelavcev. Problem doseganja planiranega števila zaposlenih je v tem, ker potrebujemo glede na naš proizvodni program specifične profile kot: varilec, ključavničar, teh pa v celjski regiji primanjkuje. Pomanjkanje zaposlenih delno rešujemo s sodelavci podjetja »Zavarivač«, kar nam povzroča višje stroške od planiranih, v samem proizvodnem procesu pa ta sistem reševanja zaposlovanja ni najbolj pozitiven in bi ga morali v čim krajšem času opustiti. 7. OSEBNI DOHODKI: Poprečni osebni dohodek je znašal za prvi kvartal 13.813 din oziroma je le za 14 % višji na enako obdobje lani. Že ob UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI MII/1982 MII/1983 I—111/1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 1. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 968.606 1.380.408 1.160.196 120 84 2. PORABLJENA SREDSTVA 677.560 1.009.580 911.059 134 90 3. PRIHODEK 291.046 370.828 249.137 86 67 II. RAZPOREDITEV DOHODKA Del dohodka za DSSS 43.004 50.856 50.856 118 100 Amort, nad predp. st. - - - - - Del doh. za obv. iz BOD 20.049 26.755 26.441 132 99 Del doh. za obv. po odi. 881 1.007 1.246 141 124 Del doh. za obv. po pog. 8.811 7.588 9.128 104 120 Del dohodka za davke 16.331 21.071 15.171 93 72 Del doh. za obresti 20.284 42.368 51.382 253 121 4. ČISTI DOHODEK 181.686 221.183 94.913 52 43 III. RAZPOR. ČISTEGA DOHODKA Del CD za OD 147.717 167.828 163.222 110 97 Del ČD za stan. izgr. 8.056 9.613 4.073 51 42 5. OSTANEK ZA SKLADE 36.434 43.742 33.063 91 76 6. IZGUBA 10.521 - 105.445 - - IV. RAZPOR. OSTANKA ZA SKLADE Rezervni sklad 6.325 8.285 2.646 42 32 Sklad skupne porabe 6.188 8.856 1.817 29 21 Poslovni sklad 23.921 26.601 28.600 120 108 IZGUBA 10.521 - 105.445 - - STROŠKI v din IZVŠITEV PLAN IZVRŠITEV INDEKS ELEMENTI MII/1982 HII/1983 I—111/1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porab. mat. in surov. 455.335.227 640.287.468 582.680.251 134 91 - odmik plan. cen mat. -26.148.076 -10.000.000 -8.565.262 - - Porab, energija 26.626.508 53.721.926 69.261.068 260 129 Transp. storitve 5.919.314 7.218.049 5.357.995 91 74 Stroš. inv. vzdrž. OS 15.929.642 22.063.748 22.109.388 139 100 Druge proizv. storitve 142.617.825 186.082.544 188.133.455 132 101 Druge neproizv. štor. 5.090.578 5.955.113 5.077.734 100 85 Amort. po predp. stop. 37.685.533 54.772.031 56.869.789 151 104 STROŠKI SKUPAJ 692.854.446 1.004.638.675 956.607.589 138 95 Emajlirec TREH MESECIH koncu leta 1982 je znašal poprečni osebni dohodek v republiki za gospodarstvo 14.040 din, kar pomeni, da od njega bistveno odstopamo. Nizek indeks povečanja izhaja predvsem iz tega, ker v naši DO prvi kvartal leta ne povišujemo osebnih dohodkov, ker nam še niso znani finančni pokazatelji. 8. STROŠKI: Stroški so napram planu doseženi 95 %, glede na doseženo proizvodnjo pa preveč in to predvsem pri materialu, to pa v glavnem zato, ker smo nabavljali dražji material, kot so bile načrtovane nabavne cene. Zaradi problemov pri oskrbi se je nabavljal material iz vseh možnih virov, kar nam povzroča večje stroške. - Porabljena energija izkazuje napram planu preseganje, kar je izključno posledica višjih cen električne energije v tem kvartalu, v prvem kvartalu se obračunavajo višje tarife, v planu pa imamo planirano vse leto po istih planskih cenah. Količinski indeks porabe električne energije pa izkazuje 91 % napram planu. - Druge proizvodne storitve -prekoračitev izhaja vsled po- rasta stroškov za storitve »Za-varivača«. -Amortizacija po predpisanih stopnjah je večja napram planu vsled višjih amortizacijskih stopenj, kot smo jih predvideli. - Ostali stroški poslovanja, ki izkazujejo indeks pod 100 bodo v naslednjih kvartalih doseženi na plan, kar pomeni, da bodo stroški poslovanja preseženi. 9. FINANČNI REZULTAT: Vsled nedosežene proizvodnje in prodaje tudi ni dosežen planiran celotni prihodek. Na nizek indeks doseganja celotnega prihodka vpliva tudi povečanje neplačane realizacije, saj se je povečala napram l/l za 66.633 tisoč din. Ekonomičnost našega poslovanja se je poslabšala v glavnem vsled nevsklajenih nabavnih in prodajnih cen, kar ima za posledico, da smo celotni prihodek dosegli 84 %, dohodek 67 %, čisti dohodek pa le 43 %. Obveznosti iz dohodka so obračunane po planu s tem, da so nekater že prekoračene kljub nedoseženemu planu in to obresti za 22 %. Vzrok višjih obresti je v višjih obrestnih merah, kot smo načrtovali, podobno velja tudi za obveznosti iz pogodb. Ker je bil čisti dohodek dosežen le 43 %, nismo mogli pokriti niti osebnih dohodkov, niti prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Finančni rezultat nam izkazuje ob saldiranju pozitivnih in negativnih ostankov za sklade izgubo v višini 72,382 miliona din, namesto planiranega ostanka za sklade 43 milijona din. Doseženi finančni rezultat za obdobje l.-lll. je kritičen, kar pa ne pomeni, da je brezizhoden. Pomeni pa, da je zadnji čas, da se zavedamo dejanske situacije in vse napore usmerimo v omilitev oziroma zmanjšanje izgube, ki smo jo ustvarili v prvih treh mesecih. Po zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela morajo TOZD, ki izkazujejo izgubo, uvesti postopek za odstranitev motenj v poslovanju. Postopek za odstranitev motenj so TOZD, ki so poslovale z izgubo, tudi sprejele. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA I-III/1983 FRITE 1982 1983 POSODA 1982 1983 RADIATORJI 1982 1983 KOTLI 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 75.829 112.594 444.453 415.967 77.841 101.453 98.019 122.604 Prodaja - 000 din 79.522 126.656 345.312 346.408 65.494 97.203 115.666 142.638 IZVOZ skupaj $ 77.815 204.742 1.282.311 1.444.189 35.246 11.546 17.657 3.313 od tega konvertib. $ 13.065 10.292 1.282.311 1.444.189 35.246 11.546 17.657 _ UVOZ skupaj $ 215.346 345.189 281.604 554.058 178.803 283.995 512.081 189.521 od tega konvertib. $ 140.146 111.429 281.604 554.058 4.009 1.867 512.081 189.521 Celotni prihodek - 000 din 78.791 125.460 349 500 357.522 62.020 92.948 114.570 148.230 Dohodek - 000 din 15.092 35.718 113.439 74.313 5.478 -23.961 34.112 51.250 Čisti dohodek - 000 din 10.140 26.936 74.921 24.899 -2.771 - 32.546 18.845 14.478 Amortiz. po predp. st. - 000 din 739 858 11.577 14.639 5.772 7.546 1.290 9.050 Ostanek za sklade - 000 din 6.641 22.288 7.720 - 38.558 -10.521 -41.976 4.740 223 Akumulacija - 000 din 6.514 22.110 4.695 _ _ _ 4.074 223 Pop. št. zap.-vkalk. del. 59 65 1.432 1.336 164 164 231 237 Pop. masa neto OD - din 13.957 15.749 10.698 12.368 11.513 12.915 14.102 14.762 Dohodek na vkalk. del. - din 255.797 549.508 79.217 55.624 33.402 _ 147.670 216.246 Čisti doh. na vkalk. del - din 171.864 414.400 52.319 18.637 _ _ 81.581 61.090 Akumulac. na vkalk. del. - din 110.407 340.154 3.279 - - - 17.636 939 ODPRESKI KONTEJNERJI ORODJARNA VZDRŽEVANJE 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 55.391 77.818 93.444 134.260 24.020 25.403 109.467 126.995 Prodaja - 000 din 69.987 92.840 118.057 100.944 23.862 25.622 109.721 127.001 IZVOZ skupaj $ - 72.468 110.351 _ 144.120 _ _ _ od tega konvertib. $ - 72.468 110.351 _ _ _ _ _ UVOZ skupaj $ - - 60.641 4.439 37.645 345 34.804 10.749 od tega konvertib. $ - - 60.641 4.439 37.645 345 34.804 10.749 Celotni prihodek - 000 din 70.165 95.339 104.730 87.512 23.514 22.907 106.929 128.675 Dohodek - 000 din 14.426 20.375 33.267 5.061 13.616 10.698 25.562 27.030 Čisti dohodek - 000 din 7.841 11.377 18.730 -11.904 9.321 6.177 15.945 17.214 Amortiz. po predp. st. - 000 din 3.323 3.809 6.042 7.527 2.530 3.565 2.857 4.634 Ostanek za sklade - 000 din 3.101 5.680 7.690 - 23.334 2.114 -1.577 3.126 2.354 Akumulacija - 000 din 2.899 5.451 7.230 — 1.774 _ 2.604 1.723 Pop. št. zap.-vkalk. del. 91 93 208 211 128 123 219 221 Pop. masa neto OD - din 12.348 14.537 12.450 14.251 13.950 15.856 13.337 15.241 Dohodek na vkalk. del. - din 158.527 219.086 159.930 23.986 106.375 86.978 116.721 122.308 Čisti doh. na vkalk. del - din 86.165 122.333 90.040 — 72.820 50.222 72.808 77.891 Akumulac. na vkalk. del. - din 31.857 58.613 34.750 - 13.859 - 11.890 7.796 Servis in trgovine ERC DSSS SKUPAJ DO 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Proizvodnja - 000 din 32.732 7.889 10.615 986.353 1.160.441 Prodaja - 000 din 32.732 7.897 10.615 47.714 56.933 983.232 1.159.592 IZVOZ skupaj $ - - — _ _ 1.667.500 1.736.258 od tega konvertib. $ - - - _ _ 1.458.630 1.538.495 UVOZ skupaj $ - 1.745 413 1.265 3.182 1.323.934 1.391.891 od tega konvertib. $ - 1.745 413 1.265 3.182 1.073.607 876.003 Celotni prihodek - 000 din 33.247 7.970 11.177 50.416 57.179 968.606 1.160.196 Dohodek - 000 din 9.304 3.497 4.459 32.556 34.890 291.046 94.913 Čisti dohodek - 000 din 7.118 2.432 2.683 26.282 28.481 181.686 94.913 Amortiz. po predp. st. - 000 din 411 1.951 2.528 1.603 2.313 37.684 56.880 Ostanek za sklade - 000 din 1.527 506 540 796 451 25.913 -72.382 Akumulacija - 000 din 1.297 456 442 _ _ 19.725 Pop. št. zap.-vkalk. del. 78 30 28 415 394 2.977 2.950 Pop. masa neto OD - din 15.703 14.497 16.851 13.973 15.767 12.073 13.813 Dohodek na vkalk. del. - din 119.285 116.567 1 59.250 78.448 88.553 97.765 84.453 čisti doh. na vkalk. del - din 91.252 81.067 95.821 63.330 72.287 61.030 32.174 Akumulac. na vkalk. del. - din 16.618 15.200 15.786 - — 6.626 10 Emajlirec Na III. kolesarskem maratonu »KOZJANSKO 83« je nastopilo 656 rekreativcev iz vseh koncev in krajev Slovenije. Na startu maratona se je pojavilo tudi 35 »emovcev«, ki so vsi uspešno prevozili traso. Maratona »Kozjansko 83« so se udeležili: Oskar Schmidt, Ivan Tominc, Franc Pangerl, Toni Radanovič, Drago Žulič, Erih Kmecl, Emil Gregorčič, Rudi Jurc, Renato Vrečer, Srečko Smeh, Viki Klenovšek, Radovan Štajnpihler, Srečko Audič, Rudi Štampe, Branko Cirman, Jože Terglav, Črtomir Kos, Marko Jazbec, Miran Prezelj, Peter Cocej, Florjan Ša-mec, Vinko Krempuš, Roman Kristan, Dušan Slemenšek, Peter Tominc, Dani Gubenšek, Dimitrij Černe, Igor Mernik, Hinko Frank, Jože Oštir, Slavko Habjan, Erna Tominc, Breda Zupančič, Tanja Vončina, Simona Pangerl in Andreja Pangerl. ,W*MI Ekipa naše delovne organizacije je ob koncu III. kozjanskega maratona prejela tudi poseben pokal organizatorja za najštevilnejšo udeleženo ekipo. Na sliki: Predsednik kolesarskega kluba MERX Celje tov. Edi Stepišnik predaja pokal predsedniku naše kolesarske sekcije tov. Miranu Prezlju. zdravstvena ekipa nesrečneže sproti »zakrpala« tako, da so bili daljevanje vožnje. Za gašenje žeje je bilo poskrbljeno v Šmarjah, Trebčah, Lesičnem in Celju; kot posebnost tudi letos v Trebčah na voljo partizanski golaž. Kolesarska sekcija EMO je že v decembru planirala nastop na Kozjanskem maratonu, kot njeno prvo večjo aktivnost po planu za leto 1983. Ker je prireditelj razpisal podelitev posebne nagrade najštevilnejši ekipi, ni bilo nič čudnega, da se je na startu zbralo 36 kolesarjev iz EMO, tako da smo ob koncu maratona od predsednika kolesarskega kluba in Kolesarskih prireditev je vsako leto več, udeležba je vedno bolj množična, organizacija pa vse boljša. Prireditve so izključno rekreacijske narave, njihov cilj pa je delovnemu človeku omogočiti sprostitev, razvedrilo in ga tudi utrditi za vsakdanje delovne napore, obenem pa s takimi prireditvami širimo ljubezen do samega kolesarjenja in tudi do uživanja narave, ki jo na kolesu lahko resnično polno doživljamo. V nedeljo 22. maja je bil ob 9. uri start do sedaj že tretjega kolesarskega maratona Kozjansko 83, ki ga je priredil kolesarski klub MERX CELJE, izpred hale Golovec pod pokroviteljstvom ZDRAVILIŠČA Rogaška Slatina. Vsak maratonec, ki je prevozil progo Celje-Šmarje- Mesti nje-Bistrica-T rebče-Podsreda-Lesično-lmeno-Mestinje-Šmarje-Celje v dolžini 120 km je prejel kolajno. Udeleženci maratona so bili dobro zavarovani, saj so številni redarji ob posebno nevarnih delih proge z zastavicami opozarjali na nevarnost, poleg tega pa je tudi posebna dežurna tov. Edija Stepišnika dobili pokal za najštevilnejšo ekipno udeležbo. Naši kolesarji so 120 kilo-metersko preizkušnjo dobro prestali, saj so vsi prišli na cilj v doglednem času dokaj sveži in zadovoljni. Tudi naše kolesarke so se uspešno spoprijele s potjo in dokazale, da so kos še tako zahtevni progi, kot je kozjanski maraton. P. M. KOZJANSKI MARATON 83 ZA EMOVCE ZELO USPEŠEN Emajlirec------------------------------------------------------11 1000 KILOMETROM NAPROTI nama. Tu se je skupina prvič raztegnila in tisti malo slabše pripravljeni smo počasneje »prigrizli« na hrib. V bližini Bistrice sta imela oba Srečka še »gumi defekt« (še sreča, da je samo dvema ime Srečko, če ne bi bilo tudi defektov več.) Neplanirani postanek nam je vsem koristil, da smo še malo osvežili, tako da potem tudi do Trebč ni bilo hudo. Po polurnem postanku, kjer smo se vsi malo odpočili in okrepčali, smo krenili dalje, čez hriboviti del od Podsrede do Senovega. Na tem odseku sta nam dva tovariša pobegnila, kar jim ne moremo šteti v dobro, eden je pa zaostal, vendar smo ga v Brestanici počakali. Pot ob Savi je bila prijetna in v hitri skupinski vožnji smo prišli v Zidani most, kjer smo se še enkrat ustavili ter krenili dalje in ob treh smo vsi prispeli v Celje. Naporno preizkušnjo smo vsi srečno prestali, brez kakšne večje utrujenosti. Ugotovili smo pa, da moramo še trenirati in nabirati moči, če hočemo, da bo akcija 1000 km kar najbolje uspela. V uspeh pa nihče ne dvomi. na. rva pot smo oasn z mesa- Cepijo: Mernik Igor, kos Črtomir, Audič Srečko, Gregorčič Emil in Prezelj Miran. G E TRIM DAN TOZD ERC NA SLIVNIŠKEM JEZERU V aprilu je naš vrli sindikat organiziral vsesplošne, pa ne armadne igre našega ljubljenega TOZD kot v starih rimskih časih. Sodelovali pa so na njih takorekoč vsi, tako debeluhi kot tudi suhi, čeprav se je razlika v klasi pokazala predvsem pri obloženi mizi. Še sreča, da smo jih v nogometu prav pošteno namahali in jim tako zaprli apetit in pospešili prebavo. Potem pa so prišli do veljave naši neusmiljeni ši-cerji, dečki, ki zadenejo vsako črno točko, pa naj bo strelno orožje pikado ali zračna puška, se vidi da ženice nimajo toliko vaj na tem področju, pa saj je važno le sodelovanje. Večer se je že nasmihal, embalaže vedno več in seveda je tudi naša moč močno narasla, zmerni optimisti so postali diskobolosi, oni najmočnejši pa kar herkuli in vlečenje vrvi se je začelo. Pametni so hitreje popustili in herkuli so za ceno zmage izvedli znamenit herkulski padec na »hrbti-šovno«. Omenil bi le še namizni tenis in skakanje v vrečah, ki pa nista bila več tako zanimiva, kajti herkuli so se zavedali v svoje pirove zmage in šele par spektakularnih pristankov na vseh treh, seveda če je vreča eno, nas je zopet pripeljala do fantastičnega počutja bolj znanega kot škodoželjnost. Ob nesebični vzpodbudi naše drage štajerske kolegice, smo preživeli strašno, mogoče tudi strastno lep večer. A o noči kdaj drugič. Dragi otroci in sodelavci, zgodbica se končuje, a moj ¿e taie vitka lepa ni, jeziček vas moker in prijetnih občutkov poln pozdravlja, povejte vi, Vinko KREMPUŠ kaj sploh lahko lepo je. Kolesarji kolesarske sekcije RŠD EMO Celja se že resno pripravljajo na akcijo 1000 km po Sloveniji. Prvi skupinski trening so vsi kandidati uspešno prestali. Sedaj jih čaka predvsem tiste z malo manj kondicije, da še individualno nabirajo kilometre in se do druge preis-kušnje kar najbolje pripravijo. Akcija 1000 km že teče, čeprav je do starta še dober mesec dni. Poleg organizacijskih in tehničnih priprav, se udeleženci akcije tudi fizično zelo resno pripravljamo. Najprizadevnejši imajo v nogah že čez 1000 km treninga, nekateri smo pa tudi taki, ki smo šele sedli na kolo. Ker pa vemo, da tako zahtevna akcija ni šala, smo se že pred časom dogovorili za skupinske treninge, kjer se bomo urili v skupinski vožnji in obenem preverjali sposobnosti vsakega posameznika. Sobota 14. maja je bila dan kot nalašč za to. Že pred 8. uro zjutraj se nas je zbralo 13 kandidatov in krenili smo na 155 km dolgo pot, po stari trasi Kozjanskega marato- mmi občutki. Vsakega je kaj skrbelo, kakšen bo tempo ali je povprečna hitrost 24 km na uro premajhna ali prevelika, ali bo vzdržal tempo, kakšna bo vožnja v skupini, kako se bomo prilagajali skupini in podobno. V začet- ku smo vozili zelo previdno in počasi. Nekako med Šmarjem in Mestinjem so se pojavile prve razlike v moči posameznikov in težnje po spremembi tempa. Od Mes-tinjskega klanca dalje, ko smo bili vsi že dobro zagreti, Na poti proti Trebčam, kjer smo predvideli polurni postanek, smo še prevozili zelo naporno zanko skozi Virštanj, Lesično in Kozje z dvema precej hudima vzpo- Deseterica izmed trinajstih kolesarjev, ki nameravajo v petih dneh prevoziti slovensko transverzalo (1000 km) stojijo od leve proti desni: Vrečer Renato, Gubenšek Dani, Jurc Rudi, Žulič Drago in Kristan Roman. 12 Emajlirec ČETRTI OBČNI ZBOR REKREATIVNEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA EMO CEUE V soboto 21. maja 1983 so se člani rekreativnega športnega društva naše delovne organizacije ob 9. uri zbrali na Celjski koči na 4. občnem zboru društva ali drugače rečeno letni konferenci. Udeleženci konference so na Celjsko kočo večinoma prispeli peš, tako, da je zbor izzvenel resnično v rekreativnem duhu. Vreme je bilo čudovito, tako, da se je konference udeležilo kar precej naših sodelavcev, čeprav pa velja pripomniti, da smo glede na število članov v društvu pričakovali vseeno večjo udeležbo. Po uvodni besedi predsednika RŠD tov. Gazvode Francija je sledila izvolitev organov letne konference (delovnega predsedstva, overovateljev zapisnika, verifikacijske komisije). V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Zupanc Anica -član, Šrot Ivan - član in Kovačič Gusti - predsednik. Konference se je udeležilo precej naših sodelavcev, kljub temu pa smo glede na število članov v društvu pričakovali nekoliko večjo udeležbo. Zaključek letne konference smo popestrili z rekreativnim srečanjem vseh udeležencev. V nadaljevanju je sledilo poročilo o delu RSD v lanskem letu, ki ga je podal sekretar društva tov. Gregorčič Emil. (Poročilo o delu RŠD je bilo v celoti objavljeno v 9. številki Emajlirca -maj 1983). Finančno poročilo je podal Peternel Franjo. V razpravi, ki je nato sledila, so se člani društva dotaknili dela posameznih sekcij in problemov, ki smo jih kolikor toliko uspešno sproti reševali. Velik del razprave je potekel v zvezi z izdajo, koriščenjem in vračanjem športne opreme in rekvizitov ter hrambo le teh, saj je opaziti, da nekateri naši sodelavci (to je bilo v razpravi posebej poudarjeno) uporabljajo drese, copate in trenerke, ki so last društva v zasebne namene, oziroma kot dnevno oblačilo. Opozorjeno je bilo tudi na dejstvo, da za skladiščenje športne opreme in rekvizitov še vedno ni na razpolago ustreznega prostora, oziroma, da vzdrževalna dela v zvezi s tem potekajo prepočasi. O aktivnosti oziroma neaktivnosti nogometne sekcije, o odnosu posameznih nogometašev do vračanja trenerk oziroma samovolji posameznikov, ali bolje rečeno o vseh problemih v zvezi z nogometno sekcijo bo na prvi naslednji seji skupaj z vodstvom te sekcije razpravljal sekretariat RŠD. Nadalje so nekateri člani spregovorili tudi o terminih posameznih tekmovanj, o problemih v zvezi s tem, saj se največkrat zatakne pri organizaciji množičnih tekmovanj. Problem terminov je pereč predvsem zaradi poznih uskladitev z ZTKO, prav tako pa tudi zaradi nekaterih naših TOZD, saj se le redkokdaj ve vnaprej, kdaj bo kateri organiziral kakšno večjo akcijo (npr. TRIM DAN ali izlet). Poleg tega, da so termini slabi, pa je na voljo tudi premalo športnih objektov, zaradi česar se dogaja, da mora EMO na svoj termin rekreacij organizirati razna tekmovanja. Za potrebe nogometnega kluba KLADIVAR je bilo tudi odvzeto naše igrišče OLIMP, za kar pa ni bilo dano nadomestno igrišče. Precej živahna je bila tudi razprava v zvezi z aktivnostjo taborniškega odreda »DVEH LEVOV«. (V zvezi z aktivnostjo ODREDA »DVEH LEVOV« bo objavljeno poročilo v eni izmed naslednjih številk glasila). V nadaljevanju konference so razpravljalci spregovorili o aktivnostih v zvezi z boljšim delom v prihodnje, predvsem na področju množične rekreacije. Udeleženci konference so nato potrdili program dela in finančni plan za leto 1983, ki ga je podal tovariš Peternel Franjo. Program dela se bistveno ne razlikuje od programa iz preteklega leta. Cilj vseh nas mora biti, da se program realizira v celoti in da se poveča športna aktivnost. Tekmovalne panoge so ostale iste, več pozornosti pa je namenjeno organizaciji TRIM DNEVČV, izletom in letnemu TRIM TEDNU EMO. Za realizacijo programa društva je letos na voljo 26 starih milijonov manj sredstev kot lani, zaradi česar bo potrebna v prihodnje tudi večja lastna soudeležba. Na konferenci so bile potrjene tudi nekatere spre- Udeleženci konference so na Celjsko kočo prispeli večinoma peš, tako, da je zbor izzvenel resnično v rekreativnem duhu. GRILANC Anton, predsednik komisije za šport in rekreacijo DSSS s pokali in priznanji, ki so jih osvojili rekreativci oziroma športniki DSSS. keglja- Brglez Emajlirec membe in dopolnitve organov društva. Ustanovljena je bila tudi nova, 6-članska kadrovska komisija v sestavi: Peternel Franjo, Prezelj Miran, Ramšak Milan, Gregorčič Emil (predsednik) in Zupančič Breda (namestnik predsednika). Nato je sledila podelitev pokalov, priznanj in praktičnih nagrad najuspešnejšim ekipam, TOZD in posameznikom za izjemne športne dosežke, za zasluge pri razvijanju, širjenju in popularizaciji množične športne in rekreativne dejavnosti v naši delovni organizaciji. 1. mesto, kegljanje 100 lučajev, 2. mesto košarka, 2. mesto mali nogomet, 3. mesto kegljanje - borbene igre, 3. mesto odbojka, 3. mesto rokomet, 3. mesto nogomet; Posoda, 1. mesto kegljanje - borbene igre, 2. mesto, odbojka; Kotli, 1. mesto, smučanje; 1. mesto, odbojka; 1. mesto, namizni tenis; 1. mesto, rokomet; 2. mesto, namizni tenis - ženske; 3. mesto, smučarski tek; 3. mesto, košarka; 3. mesto, mali nogomet; Delovna skupnost skupnih služb, 1. mesto, smučarski teki; 1. mesto, šah, 1. mesto, namizni tenis - ženske, 1. mesto, (Nadaljevanje na 14. strani) Priznanje in pokale so prejeli: POSAMEZNIKI nard, .j mesto smučanje ml. Vrbovšek Jolanda, 1. mesto, člani; Tominc Erna, 1. mesto, smučanje; Ločnikar Martin, smučarski teki, 2. mesto. 1. mesto, smučanje st. člani, namizni tenis, 3. mesto, 2. mesto, smučarski teki; Ijanje in smučanje; Mesarič Miroslav, 1. mesto, šek Vera, 1. mesto, smučanje člani; Jošt Ber- nje in namizni tenis: V soboto 21. maja so se člani rekreativnega športnega društva naše delovne organizacije zbrali na 4. občnem zboru. VONČINA TANJA iz TOZD Frite je prejela pismeno priznanje in praktično nagrado za aktivno delo na področju rekreacije žena. Ekipa Zavarivača je osvojila dve prvi mesti (mali in veliki nogomet) in drugo mesto v kegljanju (100 lučajev). Za vestno in dosledno delo pri organiziranju raznih akcij na področju rekreacije v TOZD Posoda je tov. VODEB Marjan prejel pismeno priznanje in praktično nagrado. TOMINC IVAN in TOMINC ERNA - šem rekreativnem športnem društvu. Slavko, 1. mesto, kegljanje; Klančnik Gorazd, 1. mesto, kegljanje - rekreativno; Gregorčič Emil, 1. mesto, smučarski teki; Pertinač Stane, 1. mesto, šah; Valentič Drago, 1. mesto, namizni tenis in 2. mesto, letne trim igre; Lebič maks, 1. mesto, letne trim igre; Cocej Peter, 1. mesto, letne trim igre; Ivančič Zmago, 1. mesto, letne trim igre in 2. mesto, smučarski teki; Vončina Tanja, 1. mesto, letne trim igre; Kristan Roman, 1. mesto, namizni tenis; Gostečnik Ivo, 3. mesto, smučanje in namizni tenis; Pečovnik Andrej, 3. mesto, smučanje; Ti-fengraber Andrej, 2. mesto, smučanje; Samec Florijan, 3. mesto, smučanje; Grilanc Anton, 2. mesto, letne trim igre in 3. mesto, kegljanje; Kovačič Gusti, 2. mesto, smučanje in 3. mesto, smučarski teki ter kegljanje -rekreativno; Cigler Roža, 2. mesto, smučanje in smučarski teki; Tominc Ivan, 1. mesto, smučarski teki st. člani, 2. mesto, smučanje, 2. mesto, namizni tenis st. člani; Zupančič Breda, 2. mesto, kegljanje, 3. mesto smučarski teki; 3. mesto letne trim igre; Grajž Ivan, 3. mesto, smučarski teki; Dobrišek Vasilij, 2. mesto, kegljanje -rekreativno; Durdevič Šalih, 2. mesto, šah; Gubenšek Jože, 3. mesto, šah; Ivančič Januška, 2. mesto, namizni tenis, 2. mesto, letne trim igre; Prezelj Miran, 3. mesto, namizni tenis; Jakopek Ernest, 3. mesto, letne trim igre; Lebič Roman, 2. mesto, letne trim igre; Cerovski Zdravko, 3. mesto, letne trim igre; Vanovšek Viki, 2. mesto, kegljanje člani; Žnidar Slavko, 3. mesto, letne trim igre. TOZD Odpreski - ERC, 3. mesto, namizni tenis; ERC, 2. mesto, šah; Zavarivač, 1. mesto, nogomet, 1. mesto, mali nogomet, 2. mesto, kegljanje 100 lučajev; Orodjarna, 1. mesto, košarka, 2. mesto, nogomet; Emokontejner, 2. mesto, smučarski teki, 3. prvj {rjje prejemniki plaket RŠD EMO: Gregorčič Emil (spomin-mesto, smučanje, 3. mesto, ska plaketa), Pasar Anton (bronasta plaketa) in Končan Konrad letne trim igre; Vzdrževanje, (spominska plaketa). Pokali najuspešnejšim posameznikom in ekipam za osvojena prva mesta. Pokale je izdelal naš sodelavec VODEB MARJAN iz TOZD POSODA. 14 Emajli rec Ekipno prvenstvo v namiznem tenisu Prvenstvo je potekalo v jedilnici EMO od 21.4,-12. 5.1983 Udeležilo se ga je 5 ekip in sicer: DSSS I, DSSS II, DSSS lil, KOTU in POSODA Rezultati: DSSS II : KOTLI 1 :3, KOTLI : DSSS III 3:0, DSSS I : KOTLI 2 :3, DSSS lil : DSSS I 0 : 3, DSSS I : DSSS II 3 :1, POSODA : DSSS I 3 : 0, DSSS II: POSODA 1 : 3, POSODA : DSSS III 3 : 0, KOTLI: POSODA 2 : 3 Vrstni red: 1. POSODA 12 točk, 2. KOTLI 11 točk, 3. DSSS I 8 točk, 4. DSSS II 3 točk, 5. DSSS lil 0 točk Roman Kristan ČETRTI OBČNI ZBOR REKREATIVNEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA EMO (Nadaljevanje s 13. strani) letne trim igre, 2. mesto, smučanje, 2. mesto, kegljanje - borbene igre, 2. mesto, namizni tenis, 2. mesto, rokomet, 2. mesto, letne trim igre, 3. mesto, kegljanje 100 lučajev, 3. mesto, namizni tenis - ženske. Pokali so bili podeljeni za osvojena prva mesta, medtem, ko so bila pismena priznanja podeljena za osvojeno drugo in tretje mesto. Bronasto plaketo RŠD EMO je prejel za dolgoletno aktivno delo v planinski skupini tov. PASER Anton. S svojim prizadevnim delom je pripomogel k širjenju planinstva v naši DO. Za svoje delo v planinstvu je v letu 1982 prejel republiško priznanje PZS. Pismeno priznanje in praktično nagrado - trenerko so prejeli: KOS MAJDA - za prizadevno delo na področju rekreacije žena v naši DO GRILANC ANTON - kot predsednik komisije za šport in rekreacijo je v DSSS veliko pripomogel k razmahu rekreacije v DSSS, posebej še z organizacijo TRIM dnevov in izletov. KOVAČIČ GUSTI-za aktivno delo na področju razvoja in organizacije rekrea- :ije v TOZD Emokontejner in na nivoju DO EMO. LEŠEK FRANC-za delov ekipi, ki tekmuje v ZRKZ ter za vzorno vodenje in organiziranje vadbe. VODEB MARJAN - za vestno in dosledno delo pri organiziranju raznih akcij v TOZD Posoda na področju rekreacije. TEPEŽ VOJKO - za prizadevno in uspešno delo v zadnjih dveh letih na področju košarke. Pismeno priznanje in praktično nagrado - copate so prejeli: RATEJ RIHARD-za aktivno delo pri starejših članih DO EMO, samoiniciativnost in izredno prizadevnost na področju športa in rekreacije. VONČINA TANJA - za aktivno delo na področju rekreacije žena. KRISTAN ROMAN - za aktivno delo in vodenje namiznoteniške sekcije. LAPAN IVAN - za aktivno delo v kegljaški sekciji ter prostovoljno delo na tekmovanjih (sojenje) VANOVŠEK VIKI-za dolgoletno delo na področju rekreacije v TOZD Posoda. GABER BOJAN - za uspešno delo pri organiziranju množične rekreacije v delovni skupnosti skupnih služb. ZORKO JAKOB-50-LETNIK Pred dnevi je naš prijatelj, sodelavec Zorko Jakob slavil svoj življenjski jubilej -doživel je 50. letnico - Abrahama. Našega Jakca imamo fantje iz strojnega obrata resnično radi. To je človek, ki ga moraš spoštovati saj te s svojo pridnostjo, zvestobo do dela, odkritosrčnostjo zna pritegniti, osvojiti. Jakec je na svoji delovni poti v DO združeval svoje delo že v To-pilnici Frite, kjer je postal invalid, nato je delal v skladišču gotove posode v nakladalni ekipi, od tam je pa prišel k nam. Njegov veder obraz, obraz sposoben nuditi vedno prijazen nasmeh pomaga bodriti nas ostale, kadar smo morda načemerjeni ipd. Jakca smo vzeli v svojo sredino, mu ob njegovem ju-biletju iskreno čestitali z željo, da bi bil še dolgo med nami predvsem zdrav, srčno zadovoljen. V družinskem krogu, kjer ima sina in hčerko pa dosti družinskega blagostanja. Vodja strojnega obrata: Oštir Jože Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz alu odelka TOZD Posoda za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na njih, oziroma na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Vsem v kolektivu pa želim še veliko sreče, uspehov in zadovoljstva pri nadaljnjem delu VAJDIČ MIRKO Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz kleparskega oddelka za prijetno slovo ter dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje. Še naprej van želim veliko medsebojnega razumevanja in osebne sreče! Fanika ROMIH V skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, Pra- vilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu in srednjeročnimi potrebami po kadrih RAZPISUJE ugodnosti šolanja ob delu za šolsko leto 1983/84 TOZD POSODA - ing. org. dela - proizvod, smer 3 štipendije - ing. strojništva - tehnološka smer 1 štipendija - kemijski tehnik 2 štipendiji TOZD FRITE - dipl. ing. kemije - kemijska tehnolog. 1 štipendija - ing. kemije - kemijska tehnolog. 1 štipendija - procesničar 2 štipendiji TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA - dipl. ing. strojništva 1 štipendija TOZD ERC / - dipl. elektrotehnik 1 štipendija - ekonomist (VEKŠ) - računalništvo 1 štipendija - VUŠ (Upravna) - računalništvo 2 štipendiji - računalniški tehnik 1 štipendija - ekonomski tehnik 1 štipendija TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA - dipl. Ing. strojništva - konstrukc. smer 1 štipendija - ing. strojništva - konstrukc. smer 1 štipendija TOZD ORODJARNA - dipl. ing. strojništva 1 štipendija - strojni tehnik 2 štipendiji TOZD KOTLI - dipl. ing. stroj. - tehnološ. smer 2 štipendiji - dipl. Ing. stroj. - konstrukc. energ. 2 štipendiji - ing. strojništva - tehnološka smer 2 štipendiji - ing. strojništva - konstrukc. energet. 2 štipendiji - ing. strojništva - proizvod, organizac. 2 štipendiji - strojni tehnik 1 štipendija - elektro tehnik 1 štipendija - ključavničar 10 štipendij TOZD SERVIS IN TRGOVINA - ing. org. dela 1 štipendija - ključavničar 3 štipendije TOZD RADIATORJI - ing. strojništva 1 štipendija - ekonomist 1 štipendija - ing. org. dela 2 štipendiji TOZD EMOKONTEJNER - ing. strojništva 1 štipendija - ekonomist - komerc. smer 1 štipendija DSSS - dipl. ing. strojništva 2 štipendiji - dipl. ekonomist 2 štipendiji - ing. strojništva 2 štipendiji - ekonomist 2 štipendiji Prošnje, ki so naslovljene na komisijo za delovna raz- merja posamezne TOZD, sprejema Služba planiranja In iz- obraževanja kadrov Celje, Mariborska 61, do vključno 31.8. 1983. Emajlirec 15 NIŽJA GLADINA ŠMARTINSKEGA JEZERA Vroči pomladanski dnevi so kot nalašč ustvarjeni za izlete v naravo. Zadnjih nekaj let, je postala priljubljena izletniška točka Celjanov, Šmartinsko jezero, predvsem zaradi možnosti rekreacijskega ribolova, čolnarjenja in sprehodov po lepih okoliških gozdovih. Letos pa je celjski NIVO spustil zapornice na brani, precej vode je izteklo in gladina se je znižala za več metrov. Obiskovalci, ki so videli »dno« jezera, pa so verjetno krivi za cel kup neresničnih govoric o nadaljnji usodi lepega jezera ter njegovih prebivalcev. DEŽURNA KAMERA V mesecu maju se je invalidsko upokojil naš sodelavec VAJDIČ MIRKO (2.2.1930) iz alu oddelka TOZD Posoda. Našemu kolektivu je bil zvest celih 35 let, žal pa mu zdravje ni dopustilo, da bi se redno upokojil. RAZPIS internega tekmovanja fotografov - amaterjev. FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE razpisuje nagradno interno tekmovanje za serijo 5 kom. črno-belih fotografij. POGOJI TEKMOVANJA: 1) Pravico do sodelovanja imajo vsi člani društva LT »EMO« Celje, do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev. 2) Tematika je predpisana, in sicer: a) Portret b) Šport c) Delo č) Pokrajina d) Prosta tema 3) Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9x 14. 4) Rok za oddajo fotografije 10. 11. 83. 5) Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje 3-članska komisija v sestavi: - tov. ing. Vajdetič Jože - predsednik žirije - tov. Korent Jože - član - tov. Ahtik Polde - član Ocenjevanje bo dne 20. 11. 83. objava rezultatov 28. 11.83. 6) Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. 7) Prve tri najboljše serije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami. 1. nagrada foto material v vrednosti 1.500,- N din 2. nagrada foto material v vrednosti 1.000,- N din 3. nagrada foto material v vrednosti 500,- N din 8) Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v fotoki-no klub DLT »EMO« (tov. Končan K.) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici pa je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo. Odbor Fotokino klub LT EMO Govorica, da so se v jezeru preveč razmnožile ribe roparice (ščuka, som, smuč), neposredno zadeva Ribiško družino Celje in ker je naš sodelavec Jože Gruber, tudi vodja gospodarske komisije v celjski družini smo z njegove strani dobili resnične podatke kot pravimo »iz prve roke«. Vzrok za znižanje gladine vode je v predpisih, ki zahtevajo pregled zajezitvenih naprav, vsakih deset let. Gre predvsem za pregled zapornih ventilov, zapornic in same brane. Pregled so opravili delavci Nivoja v sodelovanju z nekaterimi ustanovami kot npr. Geološki zavod iz Ljubljane. Ribiška družina Celje je za pregled dala soglasje ter vseskozi tudi nadzorovala vpliv posega na vodni živelj. Šmartinsko jezero je velik vodni biološki rezervoar, kjer narava sama odreja številčni odnos posameznih ribjih vrst, zato ni mogoč nenaden razvoj posamezne ribje vrste. Celjski ribiči ne posegajo v večji meri v naravni razvoj jezerskega življa, saj imajo dovolj gojitvenih ribnikov drugje (Blagovna). Res pa je da morajo vsako leto vložiti v Šmartinsko jezero precejšne količine rib »za pod trnek«, kot jih imenujejo. Ribolov je namreč postal priljubljen način rekreacije, vse več pa ob jezeru vidimo tudi inozemskih ribičev. Celjski ribiči vlagajo največ krapov, vsako leto okoli 7 ton. In če smo že pri ribolovu, vam povemo, da je Šmartinsko jezero odprto za ribolov od 16. 3. dalje, dnevne ribolovne dovolilnice pa lahko kupite pri: »RAJ« - društvo za šport na vodi, Loče, pri pregradi IZLETNIK - turistična agencija, Celje, Stanetova 2 IZLETNIK - turistična agencija, Celje, Avtobusna postaja JAMNIŠEK Irena, »BIFE«, Šmarjeta pri Celju KRULEČ Elizabeta, Run-tole 7, Škofja vas TEPEŽ Zinka, »BIFE«, Runtole 3, Škofja vas TURISTIČNO DRUŠTVO - turist biro, Celje, Tomšičev trg 7 TTG-turist. poslovalnica, Celje, Železniška postaja ŽLAVS Ana, Loče 8, Šmartno v Rožni dolini Pri RIBIŠKI KOČI na Šmartinskem jezeru, Brezova I. J. NASE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu maju 1983 Dne 17. 5.1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: DS skupne službe Zec Milan - neizvrševanje del. oz. nalog, ki se nanašajo na SLO in DS - opomin TOZD emokont. Kores Milko - neupravičeni izostanki z dela -pren. del. razmerja, odi. za 3 mesece; Preložnik Milan - neupravičeno zapuščanje del. mesta in DO - opomin; Počivalnik Cveta - neupravičeno zapuščanje del. mesta in DO - opomin; Matijevič Drago - neupravičeni izostanek - opomin TOZD vzdrževanje Vodišek Rudi - neupravičeno zapuščanje delovnega mesta in DO - opomin; Križan Mirko - neupravičeni izostanki z dela - pren. del. razmerja od. za čas 12 mesecev TOZD radiatorji Golob Mirko - neupravičeno zapuščanje del. mesta in DO-opomin; Kiker Helena -neupravičeni izostanki z dela - opomin TOZD orodjarna Dobrišek Zlatko - neupravičeno zapuščanje del. mesta in DO - opomin; Plahuta Vili - neupravičeno za-puščane del. mesta in DO - opomin; Kajta Peter -neupravičeno zapuščanje del. mesta in DO, neupravičen izostanek z dela - javni opomin Pravna služba Sporočila sodelavcev ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi moje drage mame Julijane FIDERŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS - splošna služba za darovani venec, izraze sožalja, posebej pa iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Betka Savski z družino ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragih staršev Angele in Ivana TOMANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna za darovano cvetja ter za izražene Izraze sožalja. Iskrena hvala tudi pevcem DPD Svoboda Celje in vsem, ki ste jih spremljali na njihovi zadnji poti. Žalujoči sin Ivan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Ivane POČIVALŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem ki so jo spremljali na zadnji poti, darovali venec in izrekli tople besede sožalja. Hvala tudi pevcem. Žalujoči sin Ignac JEVNIŠEK ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JERNEJA KROFLIČA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga na zadnji poti pospremili, predvsem sodelavcem TOZD Kotli, za izraze sožalja In darovano cvetje. Hvala tovarišici Žnidarec Pavli za poslovilne besede, prav tako pevcem in Godbi na pihala. Sin Vlado Krofillč z družino Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje In ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec Humor »Janez, kdaj boš šel na dopust? In kam?« »Nič ne vem! Kdaj, bo določil direktor, kam pa žena!« x »Slišala sem, da so tvojega moža videli z neko lepotico na plaži«. »Ja kaj si pa ti pričakovala? Da ga boš videla s kanglico in lopatko?« X »Kako si spoznal ženo?« »Po oglasu v časopisu« »Pa si z njo zadovoljen?« »Ne, takoj sem ga odpovedal«. X »Mami, očka je pravkar rešil neko mlado gospo iz morja!« »In kje je zdaj očka?« »Zdaj jo pa masira«. KRIŽANKA št. 31 « z 3 6 6 7 g 9 U 44 42 n 41» fs ■ I6 4 IS ■ (9 ■ 20 r I 24 22 ■ 25 21» F n- ts ■ 26 27 ■ 28 Vf SO n 52 ■ 55 Sl» 5£ 36 57 32 VODORAVNO: 1. francoski kemik in biolog, ki je odkril cepivo proti pasji steklini in še nekatera (Louis), 8. droben turški novec, kovan od 13. do 17. stoletja, 13. oddelek za notranje bolezni v bolnišnici, 14. najdrobnejši znan mikrob, ki se razmnožuje v živih celicah, 15. kmalu po vojni umrli slovenski slikar, naš najboljši marinist (Albert), 16. človek, ki se nesebično vnema za kako idejo ali kak vzor, 18. oče, 19. mednarodno znano dansko pivo, 20. nekdanji tip Citroenovih avtomobilov, 21. pisarna, urad, 23. ime za številko, 25. vrsta, nabirek, 26. stiki rok s trupom, 28. začetek slovenskega posvetnega pesništva, urednik in glavni sodelavec »Pisanic« (Feliks, o. Janez Damascen), 31. kraj pri Mariboru, 33. francoski pisatelj pustolovskih romanov (»Island-skiribič«), 34. koncertna ali plesna dvorana, 35. ime češkega skladatelja Dvoraka, 37. soba v kmečki hiši. NAVPIČNO: 1. italijansko mesto z znamenitim poševnim stolpom, 2 eden od treh Sokratovih tožnikov, 3. medicinski izraz za škiljenje, 4. lahkoatletska disciplina, 5. kemijski znak za Erbij, 6. mitološka živala v konj- ski podobi z levjim repom in dolgim, spiralno zavitim rogom na glavi, 7. ime skladatelja Simonitija, 8. ime ameriške filmske igralke Gardner, 9. krepak moški, 10. pevka glavnih opernih vlog, 11. najštevilnejši slovanski narod, 12. nemški meščanski filozof (Georg), 17. prvina, 19. kemijski znak za Stroncij, 22. začetek, poreklo, 24. nikalnica, 25. upanje, 27. ime dveh grških junakov pred Trojo, 29. enova-lentni radikal iz ogljika in vodika, 30. alkoholna pijača, 31. termin, 32. žensko ime, 33. pripomoček za igranje pri godalih, 36. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE Št.: 30 VODORAVNO: 1. KASA, 5. ARSO, 9. ASTRONAVT, 11. D, 12. R, 13. S, 14. LEK, 15. IZOLACIJA, 19. KIKI, 20. A, 21. PLATANA, 24. K, 25. RT, 26. I, 27. IDOL, 29. S, 30. AJAJA, 32. A, 33. KOTA, 35. AMAN. NAVPIČNO: 1. KADI, 2. AS, 3. STROKA, 4. AR, 5. AN, 6. RALI, 7. SVEJA, 8. OTKA, 10. OSAKA, 16. Z, 17. LITIJA, 18. CINIJA, 21. PRSK, 22. LT, 23. ADAM, 24. KLAN, 28. O, 30. AT, 31. A, 34. O, 36. A. - Slavi - X POSEBNO OBVESTILO Iščemo osebo, ki bo pokazala s prstom na odgovorne osebe v naši delovni organizaciji za nekatera neodgovorna dejanja. Pijanec se je zvrnil v jarek. Mimoidoči mu očita: »Zakaj toliko pijete?« »Pijača... hk, to je edino, kar me še drži na nogah!« »Hej vi, podnajemnica! Je moški, ki vas zvečer obiskuje, kakšen vaš bližnji sorodnik?« »Ne, še ne! A se zelo trudi, da bi postal...« X Kmet opazi na svoji košati češnji, ki je polna rdečih sadežev, sosedovega Petra. Ves besen ga vpraša: »Kje pa imaš očeta, da mu povem, da kradeš. ..?« Peter pa kar po pravici: »Bolj v vrhu je!« X »Ali imate kakšno sobo s ste-kočo vodo?« »Imeli smo jo, pa smo letos popravili streho!« X »Kako moreš pustiti moža samega na morje? Ali mu lahko tako zaupaš?« »Brez skrbi sem. Prepričana sem, da ga ne bo mogel prav nič lomiti z drugimi. S sabo je namreč vzel svojo tajnico!« X »Torej, draga žena, ti si za morje, jaz za hribe, kaj pa če bi šla vsak po svoje?« »Bom še premislila. Koliko pa je stara?! X - »Očka, danes imaš v šoli roditeljski sestanek«. »Najbrž ne bom mogel iti, celo popoldne sem službeno zadržan«. »Najbrž boš kar moral, očka. Sicer bo sestanek čisto kratek in majhen. Razrednik mi je rekel, da boste na sestanku samo on, ravnatelj in ti«. X Za uspešno opravljeno diplomo na fakulteti je ded svojemu vnuku obljubil za nagrado potovanje v Pariz. Tam sta bila ves teden in ko sta se z vlakom vračala domov, je bil vsak od njiju zatopljen v prijetne spomine. »Parižanke so šarmantne ženske«, je zasanjano rekel ded. »In temperamentne«, se je nasmehnil vnuk. »Pa tudi potrpežljive«, je dodal ded. X »Dragi, ne počutim se dobro, zato kar sam pojdi na zabavo k sosedovim. Lepo jih pozdravi, ne pij žganih pijač, vina spij samo kozarček, ne jej mastne hrane, pokadi čim manj. No, zdaj pa pojdi in se lepo imelj!« X »Zvedela sem, da te mož vara«. »To že vem«. »Pa veš tudi s kom?« »Tudi. Le to me zanima, s čim?« X »Deklica, noseča si...« »Joj, ko bi šla takrat raje v kino, pa ne bi bilo tega!« »Ja, in zakaj nisi šla?« »Če pa film ni bil primeren za mladino«. X »Najtežji šport je boks«. »Zakaj misliš tako?« »Ker je zmagovalec po tekmi tako utrujen, da mu mora sodnik dvigniti roko«. X »Svetuj mi, kaj naj ukrenem. Ponujata se mi dve delovni mesti: na enem je potrebna inteligenca, na drugem pa fizična sposobnost«. »Raje si poišči nekaj svojim sposobnostim primernega!« X ' / Modre in manj modre Žena je raj za oči, pekel za dušo, čistilnica za žep. X Kadar govorimo o delavskem razredu, ne smemo pozabiti, da s tem označujemo tiste, ki delajo. X Nekateri pravijo: le zakaj je bilo sploh treba prestaviti ure naprej, ko pa jih bo treba jeseni že spet nazaj. X Roka roko umije, pregovor, pri katerem igra vlogo čistilnega sredstva denar. X Bogovi, ki so sl na zemlji naredili raj, si širijo manevrski prostor in propagirajo nebesa. X Mar je to delitev dela, da eni delajo napake, drugi pa zaradi njih nastradajo. X Nezaposlenost pri nas ni problem, saj ne prizadene zaposlenih. X Da je bilanca gotova tudi 15 dni pred rokom in še prej je odvisno od računovodje. Nekateri imajo najtrdnejše argumente, če plačujejo alimente. X Ne bi bilo bolje, če bi bilo za brezposelne več delovnih mest?