Za poduk in kratek čas. štajerska in nemško-liberalno gospodstvo od 1. 1861—1881. V. Rohnenje zoper katoliške napra^e priSeli so judo^ski in liberalni pisači in zdra^niki 1. 1858. na Dunaji. Eriča8i so pa lajali na usmiljene seatre. Očitali so tem ne8posobnost za bolniako strežbo7anje, neusmiljenoat do bolniko7, dobičkarijo za lasten žep, ter da baje bolene ljudi silijo spo^edati se in z Bogom spra^iti, preden umerjejo. No, silile uže niso nikoga pač pa ljubeznji^o opominjale, kar pa je ^sakako liberalcem, judom in freima^reijem pogla^itna pregreha. Sploh zagnali so tolik aunder, da so usmiljene sestre iz 7e8ih bolnišnic, zlasti dunajakih bile iztirane. Nasta^ili 80 s^etnih strežnic. Toda uže 7 7ojaki 1. 1859, potem 1. 1864. in ae bolje 1. 1866. pokazala je se prednost uamiljenih sester in polagoma so liberalci lepo na tihem zopet ukrenoli na^ prejšnjo, boljšo in cenejšo pot Tako smo na Štajerakem v 9 no^ih ja^nih bolnianic dobili usmiljene se8tre. V Mariboru bile so uže od 1. 1843. Tukaj streže bolnikom sedaj 10 usmiljenib sester, 7 Ptuji 8 (od 1. 1875), 7 Celji 5 (1. 1876) 7 Brežicah 3 (i. 1878) in 7 Radgoni 3. Vseh 10 ja7nih deželskih bolnianic oskrbo^alo je lani 8872 bolniko7 208.464 dnij ter stalo 146.355 fl. Poprek stane 1 bolnik na den 53 kr. (7 Celji) do 94 kr. (7 Ptuji). Naj^eč bolniko7 imelaje leobenska, (1377), najmenje radgonska (307); mariborska preakrbela jih je 1353, celjska 862, ptujska 666, brežiška 440; mariborska je potrošila 23.795 fl., ptujska 16.046 fl., celjska 14.645 fl., brežiaka 6607 fl. in radgonaka 4654 fl. Vai ti stroški ne zadenejo deželni zaklad. Mnogo doplačujejo srenje in bolniki, 8e imajo lastnega premoženja kaj. Precej morajo nam tudi tuje dežele plače^ati za 87oje bolnike. Temu nasproti pa moramo tudi mi za 87oje inod plače^ati na leto po 50.000 fl. naj^ec na Dunaj (lani 9000 fl.) in 7 Zagreb (lani 10.000 fl.). Graje 7redni so nekateri župani, ki se prenaglijo 8 podpisovanjem ubožnih Iisto7 na 7idez bolenim lenuhom, da potem srenja in dežela za njimi bolniačino plačuje. Nekaj časa bili so graakega zbora liberalni poalanci res ,,liberalni", to je: darežlji^i z denarji za ceste in reke. Eer so pa drugod pregloboko 7 deželno blagajnico segali, postali so letos 7 tej reči mahoma jako 7arčni. Akopram so nemaki rojaki iz gornjega in srednjega Stajerskega prosili za no7e ceete, pomagalo 7endar ni nič. Vkljub temu so pa potroški za ceate I. in II. 7r8te itd. še precej znatni, kakih 80.000 fl. Lani je se potroailo ceatnarjem in sploh 7 podporo okrajnim c«stam I. 7i*8te 75.000 fl. [Okraj Ar7ež dobil je podpore 2020 fl., Celje 2175 fl., Eozje 3612 fl., I7nik 4444 fl., Ormož 1052 fl. Eonjice 3457 fl. Ljutomer 1720 fl., Mahrenberg 712 fl., Maribor 3550 fl., Cmurek 1831 fl., Gornja-Radgona 1820 fl. Ptuj 1883 fl., Biežice 1649 fl., Rogatec 1423 fl., Šoštanj 1136 fl., 87. Lenart 1918 fl., Šmarije 2728 fl., SI07. Bistrica 1260 fl., SI07. Gradec 2226 fl.J. Dalje izplacalo je se podpore okrajnim ceatam II. 7rste 15.000 fl. [Celje 2800 fl., Ljutomer 600 fl. Šmarije 350 fl., Maribor 2000 fl., G. Radgona 300 fl., Brežice 500 fl., SI07. Gradec 260 fl.] Napoaled je se izdalo 24.242 fl. za popravljanje 78led ne^iht in po^odenj 1. 1878. poškodo7anih okrajnih in arenjskih ceet. Takšne podpore dobil je Zeleni tra^nik 1050 fl., Lucana 140 fl., EaplalOOfl., Ar7ež 1900 fl., Ormož 1300 fl. S7. Lenart 460 fl., Ljutomer 145 fl., Mahrenberg 400 fl., Maribor 1620 fl., G. Radgona 685 fl., Ptuj 1018 fl.] Omenimo še, da za nadalje^anje 87. Jakobske ceate do Cmureka deželni odbor ničesar storiti ui hotel, ker se ljudje zbogati ne morejo, kodi bi naj šla. Isto 7elja 0 cesti iz Pečke kraj Loznice do alo7. bistriake poataje na južni železnici. Dra^ski most železniški pri Sp. Drauburgu hoteli so prirediti tudi za navadnc 7ožnje. Toda mahrenberaki in alo7. graaki okrajni zaatop je odbil 7sako doplacilo. Vsled tega tudi deželni odbor niee8ar ni do^olil. Do železniake postaje 7 Možgancib niže Ptuja sklenolo je 8e napra^iti 7ož'no stezo, ki bo stala 1737 fl. Ptujski okraj, dežela in južna železnica placajo 7sak 73- Odkar so začeli planine poaeko^ati, a premalo za opetno pogozdenje skrbeti, dalje odkar so se prejanji veliki in številni ribniki zakopali, prepogostim nevihtam, točam in po^odnjim ne konca ne kraja. Štruge in korita rekam in potokom so polna proda in sotra. Vode silijo 8rez obrežje brž, ko se 7sled kake ne^ibte napnejo. V pogoatih po^odnjih trgajo nji^e, tra^nike in gozde, zapušSajo pa na mestih, kder je prej bila rodo7itna prst, puato blato, jalo7 pesek, gost prod in debelo kamenje. Struge same ao pogosto tako zapbane in za^lečene, da ni 7e8 po njih 7oziti mogoče z ladijami, floai itd. tako, kakor nekdaj. Splob ljudje čutijo po^aod potrebo tukaj pomagati in atruge popra^ljati, kar na^adno imenujejo: r eguliranje. V to S7rbo smo uže 7eliko denarje7 potrošili. Žali Bog, da 7ečjidel ae s 8labim uspehom. Inženirji so premalo praktični in 7 tej stroki slabo 7ajeni in nezadoatno skušeni. Veliko tisoč goldinarje7 smo tako uže 7 7odo zmetali. Na Štajerskem najbolje na glasu je reguliranje 18 milj dolge reke Aniže (Enna). Popra^ljajo 070 reko uže blizu 20 let in bo potrošili okolo 700.000 fl. Letos so zopet sklenoli žrt707ati 30.000 fl. samo za 7zdrže^anje dosedanje popra^e. Dalje imamo na 8krbi reguliranje Mure od Giadca do ogerske meje ter bo treba drugo leto zopet 44.000 fl. Tudi Sa^injo regulirajo od Mozirja do Celja. Za drugo leto je odkazanih 7 to S7iho 16.270 fl. Eone8no bodi omenjeno, da nemški liberalci po^sod skoparijo, kedar bi naj za slo^enski Stajer kaj dovolili. Drugod ne delajo ti goapodje tako, kar nam reguliranje Aniže apriSuje. Eo je predlanakim g. dr. Radaj nekaj goldinarje7 iztrgal, da se je Dra^i pri Dupleku in 87. Martinu zabranilo odpla^ljati rodo^itna zemljiača, je cel6 grof Attema, grajaŠak Wurmberški, zoper do^oljenje glaso^al. G. dr. Radaj mu je potem, ko je 7endar prodrl, očital rekoč: ,,g. grof, jaz aem Vam rešil 7aše Wurmberske tra^nike in nji^e zoper Vašo 70IJ0". Za7zet mu za7ine grof: .,So, das habe ich nicht gewuast, ich dauke Ihnen". (Tako, tega pa nisem 7edel, lepa h^ala Vam). Za^oljo reguliranja Pe8nice 7 Slo7. goricah so graiki gospodje uže 3krat imeli komisijone. PiTokrat 80 7 zapisniku 78i župani za reguliranje, drugokrat izmed 22 samo 15, tretjič pa 7si zoper njo in tako je se tudi ta potteboča slo^enskemu kmetu djala letos, to pa lepo 8tiboma, pod klop! Smešni8ar 30. Nek no^oaegni obSinski pisač, ki je bil pa 7elik lenuh, se je na 7aa usta Imilil, da zna 7sakega zajca zaslediti in ustreliti. ,,Jaz pa 7endar 7eni, kam bi se moral zajc skriti, pa bi ga ne zasledili leto in dan ne", mu aeže kmet Iglič 7 besedo. Rado^eden 7praša pisač: No, kam? Iglič mu re8e: „7 naao občinako pisarnico". J. M.