KRONIKA ORGANIZACIJ ZK
SISTEMATIČNO DELO
• Letna konferenca organizacije ZK Zgor-nja Siška je poleg poročila sekretarja obravna-vala še predlog delovnega programa organiza-cije za letos. V tej zvezi se je razvila zelo ži-vahna in vsebinsko bogata razprava, v kateri so komunisti navajali številne probleme v zve-zi s krajevno samoupravo, mladino in socialni-mi razlikami. To je precej pripomoglo, da so se na kraju izkristalizirali predlogi za izdela-vo delovnega programa organizacije. v njem pa so na podlagi razprave in predlogov stare-rega sekretariata prišli na vidno mesto nasled-nji problemi: komunisti se bodo močneje za-vzemali za reševanje problemov krajevne sa-mouprave, mladine, socialnih razlik, vzgojno-varstvenih vprašanj itd. Kar zadeva organizi-ranost komunistov, je letna konferenca skle-nila, da bo sistematičneje in vztrajneje sprem-ljala delo vsakega člana. V program je bila vključena tudi ambiciozna želja, ki se je po razpravi spremenila v nalogo, namreč, da bo-do posvetili vso pozornost pojavom religiozno-sti in vplivu religije v tej krajevni skupnosti.
GLAS PARTIJE NAJ SE SLIŠI
• Na letni konferenci organizacije ZK Ser-cerjevo so večjo pozornost posvetili zadolžitvi članov s konkretnimi nalogami ter vplivu OZK na gibanja v krajevni skupnosti in občini. Ob tem so nekajkrat poudarili, da je potrebno za-gotoviti vpliv partije ne le na dogodke v kra-jevni skupnosti in občini, ampak v enaki ali celo še večji meri tudi na gibanja v republiki in federaciji. Kar zadeva konkretne zadolžitve, so na konferenci poudarili, da morajo biti spodbuda za večjo aktivnost in vključevanje komunistov v vsakdanje življenje najbližje okolice in prek tega na gibanja v občini, pa tudi priložnost za izhod iz delne zaspanosti in nezainteresiranosti, ki je zajela posamezne ko-tnuniste zaradi pasivnosti in odtujenosti. Taki pojavi vplivajo negativno na aktivnost komu-nistov, so rekli na tem sestanku, zato je po-trebno članstvo pritegniti k reševanju konkret-nih problemov tudi s sistematičnim izobraževa-njem, obveščanjem in sistematičnim delom na tem področju.
KOMUNISTl LlTOSTROJA
Po razdelitvi nagrad članom ZK, ki delajo v tej organizaciji že več kakor 25 let, kar je po svoje obeležilo letno konferenco in ji dalo slavnostni prizvok, kakršnega redko srečamo na naših partijskih sestankih, je konferenca v okviru razprave o delovni problematiki posve-tila največ časa odprtim vprašanjem, posebno tistim, ki bi, po besedah mnogih govornikov, morala dobiti mesto v akcijskem programu or-ganizacije ZK v Litostroju. To so bila pred-vsem naslednja vprašanja: pojavi socialne di-ferenciacije, ugotovitve, da so komunisti še pre-več seznanjeni s pravicami, pa veliko premalo z dolžnostmi, zastoj v rasti organizacije ZK in zahteva po proučitvi in izločitvi tega pojava, pomoč mladinski organizaciji, problemi, ki se pojavljajo v zvezj z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela, nadaljnji razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov, posebno v luči izvajanja ustavne reforme, beg delovne sile, izobraževanje kadrov itd. Poleg teh vprašanj so komunisti obravnavali tudi ti-sta, ki se pojavljajo v njihovem delu, pa nanje
ne morejo vplivati. to pa so pogoji za poslova-nje, njihov vpliv na poslovne uspehe itd. Ta in še nekatera druga vprašanja so dobila me-sto v akcijskem programu te organizacije, ki je na kraju izvolila novo vodstvo.
NUJEN JE NOV KORAK
• Letni sestanek komunistov v Leku je mi-nil v ugotovitvi, da je skrajni čas narediti ko-rak naprej v delu njihove organizacije. To je obenem tudi največja obljuba, ki jo je bilo mogoče slišati na tem sestanku. Teža te oblju-be pa je tako velika in optimistična, da je po pravici mogoče pričakovati, da se bo novo vod-stvo, izvoljeno na tej konferenci, vneto lotilo dela ter vključilo tako organizacijo kakor ko-muniste v vsakdanjost kolektiva. Okvir za ta velik korak, kakor so imenovali to obljubo, je tolikšen, da je vanj mogoče spraviti vsa tista aktualna vprašanja, ki izhajajo iz dejstva, da se tako kolektiv kakor komunisti srečujejo z resno in neodložljivo akcijo za uresničenje vse-bine 21. in 22. ustavnega dopolnila.
Na koncu je konferenca sprejela akcijski program, ki zajema domala vsa aktualna vpra-šanja iz življenja kolektiva, kakor tudi vsa ti-sta, ki zadolžujejo komuniste Leka, predvsem pa naloge iz sklepov druge seje konference ZKJ in tretje seje konference ZKS.
ZAKAJ UPADA ČLANSTVO V »DONITU«
• Letna konferenca organizacije ZK v medvoški tovarni »Donit« je minila v obrav-navanju tistih nalog, ki so po teži in aktualno-sti vselej navzoče, do katerih pa vsaj kakor kaže, nismo vselej najaktivnejši. To je recimo vprašanje, ki so ga zastavili na tej konferen-ci: Zakaj je bilo pred desetimi leti v tovarni
toliko komunistov, da je vsak deseti član ko-lektiva bil organiziran in zakaj je ta odstotek prepolovljen? Odgovori na to vprašanje so po-kazali tisto, kar smo že zapisali, namreč, da so to stvar zanemarili in podcenjevali. Rast partije ni tekla vzporedno z razvojem tovarne. To se je zgodilo zato, ker nismo posvečali po-zornosti vključevanju mladih v ZK, ker nisrno ustrezno vrednotili aktivnosti komunistov in organizacije itd. Bilo je seveda precej kritike in samokritike, ki bo, kakor tudi sicer ves se-stanek, prispevala, da bo organizacija v nasled-njem obdobju sistematično in vsestransko re-ševala lastne probleme, pravočasno in normal-no pomlajevala in obnavljala članstvo, in to s sistematičnim sprejemanjem, in reševala še vse druge probleme, ki so bili na dnevnem redu te konference.
AKCIJSKI PROGRAM KOMUNISTOV »AGROSTROJA«
• Največji dosežek letne konference orga-nizacije ZK v Ijubljanskem »Agrostroju« je bil sklep, da bodo izdelali akcijski program, ki bi poleg nalog in problemov, s katerimi se komu-nisti srečujejo v delovni organizaciji, torej na kraju samem, zajel tudi zadolžitve, ki izhajajo iz sklepov zvezne in republiške konference ZK. V tem programu je največje in najvažnejše mesto pripadlo aktivnosti komunistov pri ure-sničevanju nalog, ki izhajajo iz 21. in 22. ustav-nega dopolnila. Tu so nadalje naloge, ki se na-našajo na organiziranost komunistov, kakor tu-di naloge, ki so pred komunisti kot člani de-lovne skupnosti, pa jih zaradi poslovne politi-ke in nadaljnjega razvoja delovne organizaci-je ni mogoče zanemariti. Pri tem so bili, vsaj po programu sodeč, v središču pozornosti na-daljnji razvoj proizvodnje, še posebej pa ser-visne dejavnosti, in to tako, da bosta omogo-čena kar največja poslovnost in razširjena re-produkcija.