Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ GLASILO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Pred novim letom Resda je oblika nenavadna ali neobičajna, pa vkljub temu naj služi kot nepopoln kratek pregled dogajanj in odločitev v preteklem obdobju leta 1974. Morda bo mogoče iz tega razbrati kako misel, napotek ali vspodbudo za približajoče se leto 1975. »V spreminjanju starega tiči skrivnost napredka.« To leto je potekalo v znamenju samoupravnega konstituiranja v organizacijo združenega dela in pa v ugotavljanju, da ta organizacijska oblika ne more biti dokončna. Formiranje temeljnih organizacij združenega dela je na vidiku. »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Rezultati gibanja proizvodnje in osebnih dohodkov so vspod-budni. Stimulativni del osebnega dohodka je narasel in to je znak boljšega dela in večje produktivnosti. Napredek tudi v prihodnjem letu ne sme izostati, posebno še, ker je del investiranj odvisen prav od tega. »človek človeku, človek! Ne volk!« Dobri medsebojni odnosi so v delovnem kolektivu eden od najvažnejših činiteljev. Negujmo jih in v okvirih, ki so nam dani, pomagajmo drug drugemu, ker to v končni fazi koristi vsem. »Samozadovoljstvo nad dosežkom kaj lahko povzroči mirovanje, slednje pa je, ob napredku drugih, že nazadovanje.« Leto 1974 je v pogledu investiranja nekaka prelomnica. Pričenjamo namreč z večjimi vlaganji v opremo, s katero naj bi naslednjih obdobjih dosegli še boljše rezultate, tako v produktivnosti kot tudi v ekonomičnosti obratovanja. Napredek v tehnologiji in pa v vse širši uporabi drugačnih materialov je tolikšen, da ga lahko lovimo le s smelejšimi odločitvami. Sredstva za to črpamo in jih bomo tudi vnaprej iz dohodka, amortizacije in kreditov. »Ko so Ribničana vprašali, kako se preživlja s prodajo žlic, če Ima pri vsaki izgubo, je odgovoril, da mu pač prodaja velikih količin toliko nanese, da tudi družina ni lačna.« V BPT kot tudi pri ostalih podjetjih naše industrijske panoge ni bilo mogoče uporabiti tega recepta. Le s povečevanjem proizvodnje in štednjo se ni dalo pokriti velike podražitve bombaža. Nujno je bilo torej potrebno v juliju na podlagi sporazuma dvigniti cene izdelkom. Realizacija ni upadla in bo letni plan prodaje močno prekoračen. »Opravljaj s skupno imovino tako skrbno, kot s svojo lastno.« Izrek je jasen in komentarja ne potrebuje. Je pa v njem ključ do boljšega jutrišnjega dne. »Za malo denarja, malo muzike!« ali »Ljubezen gre skozi želodec.« Z ustreznim nivojem in stalno rastjo osebnih dohodkov si je naš delovni kolektiv zagotovil tudi večjo stalnost zaposlenih. V letošnjem letu je bilo izredno malo izstopov. Seveda ni le osebni dohodek edino kar na to vpliva. V namen osebne in skupne porabe bo treba tudi v bodoče izdvajati iz dohodka sredstva, s katerimi bo mogoče zadovoljiti čim več zaposlenih. Pred tem pa je seveda nujno tak dohodek tudi ustvariti. »Hranilna vloga je najzanesli-vejšl vir denarja!« Ureditev izplačevanja mesečnih osebnih dohodkov na hranilne vloge v decembru, še prej pa vseh posebnih delitev, je tudi prispevek posameznika k stabilizaciji družbenega gospodarstva in k splošnemu napredku. »Obveščenost in znanje pomenita boljše delo in lažje upravljanje.« Jesenski čas nam je prinesel novost v obliki dnevnih informacij. To sedaj v veliki meri izpopolnjuje časovno vrzel med eno in drugo izdajo Tržiškega tekstilca. Pogrešamo pa odziv na poziv, da naj bi zaposleni predlagali, kaj naj bi se še v teh informacijah pisalo. »Kako v letu 1975?« Slehernega člana delovnega kolektiva zanima, kaj bo prineslo leto 1975. Slavili bomo 90-letnico ustanovitve delovne organizacije, obenem pa še 30-letnico osvoboditve. Prizadevanja gospodarstva bodo usmerjena v izpopolnjevanje samouprave in k dosegu stabilizacije. Iz doslej objavljenih podatkov in napovedi se da razbrati, da obremenitev gospodarstva ne bo manjša, temveč občutno večja. Torej brez truda ne bo šlo in problemov ne bo manjkalo. Okrog Silvestra bomo 6 dni dopustovali in nabrali novih moči in elana za delo v letu 1975. Vsem želim prijetno praznovanje, v novem letu pa obilo sreče in zadovoljstva, doma in pa med nami. Janez Lončar Vsem članom OZD Bombažne predilnice in tkalnice Tržič želijo srečno# uspešno in zadovoljno Novo leto 1975 samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, kolegijski poslovodni organ in uredništvo »Tekstilca«. Volitve delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Na osnovi zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranja delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je skupni delavski svet OZD BPT razpisal volitve splošne delegacije. Kandidatna lista je bila sestavljena na predlog družbeno političnih organizacij, sprejeta in potrjena pa na kandidacijskih konferencah delavcev 19. in 20. novembra. Kandidatne liste je verificirala volilna komisija, objavljene pa so bile v vseh delovnih enotah. Volitve so bile v četrtek, 5. decembra, kandidatna lista je vsebovala 36 kandidatov od katerih je bilo treba izvalili 30-člansko splošno delegacijo. Valitve so v redu patekalle, skupno pa je glasovalo 91 % volilnih upravičencev, to je 1.144 od 1257 vpisanih v volilnih imenikih. Udeležba na posameznih voliščih je bila naslednja: I. voli šče II. volišče III. volišče IV. volišče — predilnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija — V. delovna enota -VI. delovna enota 1. Ahačič Metod 2. Dobrin Riko 3. Japelj Marjan 4. Neme Breda 5. Stritih Srečko 6. Pegan Drago 7. Košir Mira 8. Jagodic Janko 9. Pemuš. Angela 10. Seiko Mara 11. Gorjanc Ivo 12. Lang Vili 13. Teran Slavko 14. Kosmač Tomaž 15. Zaletel Cveto 16. Mali Jože 17. Bodlaj Alojz 18. Pogačar Jožica 19. Novak Cirila 20. Mohorko Marija 21. Slabe Marjan 22. Kokalj Frida 23. Bačnifc Franc 24. Rupar Jelka 25. Srečnik Brigita 26. Razinger Marija 27. Zagorc Jelka 28. Zaletel Alojz 29. Eržen Vlasta 30. Jaklič Eleonora iz V. delovne enote iz II. delovne enote iz V. delovne enote iz II. delovne enote iz I. delovne enote iz VI. delovne enote iz I. delovne enote iz V. delovne enote iz III. delovne enote iz IV. delovne enote iz VI. delovne enote iz V. delovne enote iz VI. delovne enote iz II. delovne enote iz I. delovne enote iz II. delovne enote iz V. delovne enote iz II. delavne enote iz IV. delovne enote iz III. delovne enote iz I. delovne enote iz IV. delovne enote iz III. delovne enote iz IV. delovne enote iz I. delovne enote iz III. delovne enote iz VI. delovne enote iz V. delovne enote iz III. delovne enote iz VI. delovne enote Izvoljeni niso bili naslednji kandidati: 1. Jezernik Mihaela 2. Veselinovič Branko 3. Grmovšek Ivanka 4. Rudolf Ana 5. Verdir Francka 6. Bešlagič Osman ki je dobila ki je dobila ki je dobila ki je dobila ki je dobila ki je dobil 89,5 % 90,8 % Na volišču v tkalnici Od 36. kandidatov so bili izvoljeni naslednji: 92 % 91,6% 930 glasov 921 glasov 896 glasov 878 glasov 872 glasov 869 glasov 867 glasov 862 glasov 862 glasov 862 glasov 853 glasov 851 glasov 836 glasov 834 glasov 832 glasov 831 glasov 823 glasov 823 glasov 821 glasov 820 glasov 819 glasov 814 glasov 811 glasov 809 glasov 806 glasov 801 glasov 801 glasov 787 glasov 784 glasov 766 glasov 759 glasov 746 glasov 745 glasov 735 glasov 688 glasov 604 glasov Kot je videti iz rezultatov volitev je naša delegacija sestavljena iz 16 moških in 14 žensk, po delovnih enotah pa je slika sledeča: predilnica ima 5 delegatov, tkalnica 5, oplemenitilnica 5, konfekcija 4, V. delovna enota 6 in VI. delovna enota 5 delegatov. Delegacija se je 18. decembra prvič sestala, na dnevnem redu pa je bilo konstituiranje delegacije in izvolitev predsednika ter njegovega namestnika. Za predsednika delegacije je bli izvoljen tovariš Gorjanc Ivo, za njegovega namestnika pa Lojze Bodlaj. Več o delu te delegacije in o funkcioniranju samoupravnih interesnih skupnosti bomo pisali v eni naših naslednjih številk. Tudi v Loškem potoku so ta dan volili delegacijo delegatov skupščin vseh samoupravnih interesnih skupnosti in od 12 kandidatov izvolili naslednje: V Loškem potoku je bila udeležba na volišču 100 °/o že ob 13.30 1. Anzeljc Marjeta, 2. Anzeljc Marija, 3. Debeljak Pavla, 4. Auštel Marica, 5. Turk Milena, 6. Rojc Rudolf, 7. Modec Pavla, 8. Kordiš Majda, 9. Mohar Martina, 10. Bambič Marija, ki je ki je ki je ki je ki je ki je ki je ki je ki je ki je dobila dobila dobila dobila dobila dobila dobila dobila dobila dobila 48 glasov 47 glasov 47 glasov 44 glasov 43 glasov 43 glasov 43 glasov 43 glasov 42 glasov 36 glasov Izvoljeni pa nista bili: Knaus Marija (30 glasov) in Bartol Pavla (24 glasov) Sklepi samoupravnih organov Skupni delavski svet je obravnaval in potrdil plane za leto 1975, in sicer: plan kadrov, plan izobraževanja, normativ osebnih zaščitnih sredstev in proizvodni plan. Vse plane so predhodno obravnavali že delavski sveti delovnih enot in so predlagali nekatere dopolnitve, katere je SDS upošteval. Potrjen je bil predlog kolegijskega poslovodnega orga- na za delno izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Skupni delavski svet je sprejel sklep da BPT Tržič pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanavljanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica, ter v zvezi s tem sprejema obveznost v enakem razmerju kot so predpisane v občini Tržič. Za podpis sporazuma se pooblasti glavni direktor tov. Lončar Janko. Skupni delavski svet je na predlog komercialnega sektorja sprejel sklep, da se da razpis za zaščitni znak in črke firme. Stroški razpisa bi znašali ca. 25.000 din. Oblikovalec, ki bi na natečaju zmagal, bi pozneje natančno izdelal rešitve za celotno podjetje (zaščitni znak, osnovne barve in njihove variante, simbole in zaščitne figure, črke, ki se uporabljajo, oznake delavcev po posameznih oddelkih, pisemski papir, značke, vizitke, reklamni napisi itd.), kar bi stalo še cca. 20.000.— do 30.000,— din. Rezultate razpisa bi dobili predvidoma do 15. 1. 1975. Skupni delavski svet je potrdil predlog odbora za organizacijo dela in delitev OD, kateri predlaga, da se izplača posebna delitev OD na hranilne knjižice in sicer enoten znesek 500.— din netto na zaposlenega in 62 % posebne delitve OD od mesečne vrednosti obračunske osnove posameznega delovnega mesta. Maksimalna posebna delitev OD pa lahko znese po obeh merilih največ 3.400,— din netto. Navedena delitev naj se izplača do 20.12. 1974. Od odbora za organizacijo dela in delitev OD je SDS prejel predlog za pristop k postopku samoupravnega sporazumevanja delovnih organizacij tekstilne skupine: predilnice, tkalnice, ter ople-menitilnice v Sloveniji. SDS je o predlogu razpravljal in sprejel sklep, da pristopimo k postopku samoupravnega sporazumevanja. SDS je odobril predlog Industrijskega gasilskega društva BPT za nabavo nove gasilske motorne črpalke — AVTOMATIK 75 W v vrednosti 58.000.— din. Nabava črpalke se vključi v program investicij za leto 1975. Na osnovi predloga kolegijskega poslovodnega organa je SDS sprejel sklep, da sc sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske za del območja Save. Za podpisnika tega sporazuma se pooblašča glavni direktor tov. Lončar Janko. Na 30. seji Odbora za gospodarske zadeve je tov. Šarabon poročal o projektu vpadnice (ceste) in o pripombah naših strokovnih služb na ta projekt. Od investitorja bomo zahtevali izvedbo korektur načrtov, ker sedanja varianta pregloboko sega v naše naprave in zemljišča. Od ZLIT-a proti Retnjam se bo ustvarila industrijska cona. Za svoje potrebe bo BPT rezervirala 4 do 6 ha, in sicer parceli štev. 9 in 10. (Nadaljevanje na 3. strani) Problematika tkalaice za mesec aovember 1974 1. Osnovni material Količinska oskrba z osnovnim materialom to je s prejo je bila dobra, proti koncu meseca pa so zaloge posameznih Nm celo porasle na tak nivo, da se bo zopet pojavil problem skladiščnih prostorov. Kvaliteta doma proizvedene preje je v glavnem na enakem nivoju kot pretekle mesece in je zadovoljiva. Problem pa je še vedno slaba kvaliteta Nm 34/1 Wc Koplon preje, ki ima za po- sledico prekomerno število pretrgov in izvrženih kopsov pri previjanju. Pri Nm 40/1 Wc Dacron preji pa se pojavljajo še vedno zelo izrazita neenakomerna mesta, ki vplivajo na končen izgled tkanine. Občasne kvalitetne težave pa smo imeli zaradi nianse v beli mešanici, odstopanju sortacije Nm 40/1 Wc votka, ter pri snovanju Nm 28/1 BD-200 osnove zaradi odstopanja v dolžinah x navitkov. 2. Proizvodnja A) Izvršitev plana mJ votisi B) Izkoriščanje Izkoriščanje 9trojev na efektivne ure Izkoriščanje strojev na pogonske ure C) Produktivnost Index glede na leto 1973 Doseganje planskih obveznosti je dobro čeprav je bilo preostalih 16 ATR tkalskih strojev planirano v obratovanju do konca meseca, bili pa so že predčasno izločeni. V tem mesecu je bil opravljen tudi preizkus predelave Nm 50/1 pakistanske preje na artiklu 5027 Ljerka — 86, za razliko od Nm 34/1 so rezultati boljši. 3. Delovna sila oktober november 111,24 % 110,21 % 108,87 % 106,72 % oktober november 98,4 % 98,5 % oktober november 94,1 % 94,3% oktober november 46,16 enot 46,00 enot del. uro del. uro 105,73 % 105,36 % Zaradi določenih zamenjav artiklov v domači tkalnici in zaradi zmanjšanja obsega uslug pri kooperantih, se je zopet pojavil problem prostih kapacitet pri križnem previjanju. Nujno je, da vsem kooperantom dobavljamo vso prejo na x navitkih, oziroma ,da se za razliko kapacitet poiščejo usluge. Oktober November % izostankov 11,7 % 12,5 % Porodniški dopust 1,3% 2,3 % Bolezenski izostanki 6,2 % 5,2 % Letni dopust 4,2 % 3,9 % Odobreni izostanki — 1,1 % V tkalnici so bili montirani novi PICANOL tkalski stroji Problem delovne sile v obratu tkalnice je najbolj pereč na delovnih me9tih »natikalec votka« za delo v treh izmenah in na nekaterih delovnih mestih v čistilni koloni. 4. Strojni park Normirani remont Elitex in Kavo 275 tkalskih strojev ter votkovnih previjalndh strojev je potekal normalno. V mesecu novembru smo prejeli reklamirane dele za snovalo ScMafhorst tip EZD in so sedaj montirani, ter je problem rešen. Proizvajalec stroja nam je dele dobavil brezplačno že izven garancijskega raka. Na mesto izločenih 16 ATR tkalskih strojev se je na koncu meseca začelo postavljati 12 Picanol strojev tip RD-E-T 282. Ti stroji se v bistvu razen nekaterih izboljšav ne razlikujejo od mon- tiranih strojev tipa CI-C-282. Novi stroji bodo ravno tako opremljeni z optično-elek-tronskimi polnilci votka Leopfe in navijalno napravo za votek Unifilom Lesona. Transport strojev je bil dobro organiziran in izvršen, 5. Doseganje norm 6. Kvaliteta tkanin tako da m bilo poškodb, za kar gre priznanje vsem delavcem, ki so pri tem sodelovali. Vzdrževalna služba mora kolikor se da hitro opraviti nekaj nujnih vzdrževalnih del, ki so bila pismeno posredovana. oktober 122,1 % oktober 96,5 % november 122,2% november 97,2 % Pisma bralcev V uredništvo Tržiškega tekstilca je v septembru prispelo pismo naših delavk z vprašanjem, kalko priti na ginekološki pregled brez prekomernega čakanja. Uredništvo je zaprosilo za odgovor Zdravstveni dom Kranj. Ker odgovora še vedno ni, bi želel opozoriti delavke našega podejtja na katere njihove pravice v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, ker se strinjam z njimi, da opisano čakanje ni na mestu, zlasti še, če gre za bolne žene. Zakon določa, da ima vsakdo prosto izbiro zdravnika, tudi zdravnika za ženske bolezni (ginekologa). Zaradi tega obveščam, da bo vsaka žena, ki ji je potreben ginekološki pregled, lahko tudi v naši Obratni ambulanti dobila napotnico za ginekologa v Kranju ali Ljubljani, če bo to želela. Seveda pa se bodo stroški potovanja in izgube na zaslužku povrnili le v primeru, če žena ne bo mogla priti na vrsto za ginekološki pregled v Tržič, kar bo vsakokrat presodil zdravnik, ki je napotnico izstavil. Menim, da je bilo precej čakanja med drugim tudi zato, ker žene teh svojih pravic o izbiri zdravnika niso poznale. Ce se jih bodo posluževale, bo to seveda povzročilo večje stroške Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva in je zato zahteva po ureditvi ginekološke Službe v Tržiču še vedno utemeljena. S tem v zvezi pa je utemeljena tudi zahteva po odgovoru Zdravstvenega doma Kranj. Del čakanja v tržiški ginekološki ambulanti gre tudi na račun predpisovanja kontracepcijskih tablet (tablet proti zanositvi). Delavke bi želel obvestiti, da so se tu predpisi spremenili in da lahko te tablete predpisuje vsak zdravnik, torej lahko žena vedno dobi recept zanje tudi v naši Obratni ambulanti. Dr. Andrej Robič Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje z 2. strani) Tov. direktor je poročal Odboru za gospodarske zadeve o sestanku o združevanju v SOZD v Preboldu. Navzoči predstavniki MTT Maribor, Prebolda in Metke — Celje niso zainteresirani za sodelovanje v SOZD; se pa strinjajo z ustanovitvijo interesne skupnosti. Obrat šivalnice Hrib-Loški potok nam je poslal prošnjo za ureditev prehrane. Prošnjo je odbor odstopil KDS, ki naj pripravi predlog. Na priporočilo Rudisa Ljubljana in z ozirom, ker pripravlja razstavo svojih del v Trstu, je odbor odobril odkup ene slike slikarja Devetaka v vrednosti 600.— din. V Tržiču je bil razgovor s predstavniki ČIB Bovec. Navzoči so bili direktor tov. Štrukelj, komercialni direktor tov. Stare, naš glavni direktor tov. Lončar in komercialni direktor tov. Tomazin. Pogovarjali so se o možnostih poslovnega sodelovanja in ožje povezava. Do naslednjega sestanka pa naj obe strani pripravita predlog možnosti poslovnega sodelovanja in povezave ter oceno ekonomskega efekta sodelovanja. V začetku decembra je bil v podjetju sestanek o idejnem osnutku in predračunu (600.000 din) Hidroinždmrin-ga za čistilne naprave. OGZ odobrava inžiniring t. j., da firma Hidroinžmiring izvede glavni načrt, poišče izvajalce, nadzoruje izvajanje del in oskrbi vključitev naprave- V komisijo za ekonomska vprašanja skupščine gorenjskih občin OGZ predlaga tov. Ignaca Ahačič. V komisijo za uvoz in izvoz tkanin pri Sekretariatu za tekstilno industrijo Zvezne gospodarske zbornice se imenuje tov. Tomazina, v komisijo za sodelovanje s strojegradnjo pa tov. Marjana Šarabona. Na Sekretariat za tekstilno industrijo smo poslali predlog naj bi v komisiji za uvoz vlaken s svojim predstavnikom sodelovala tudi naša OZD. V primeru sprejetja naj bi v tej komisiji sodeloval tov. Bečan Karel. Spričo dodatne usmeritve proizvodnje je potrebno intenzivneje pripravljati ustanovitev oddelka dezinature. Predlog sindikalne podružnice, naj bi bili kg ostanki za otroke ob novem letu nekoliko cenejši, naj se prouči, do naslednje seje pa naj se pripravi spisek otrok, ki pridejo v poštev. Do naslednje seje naj se pripravi tudi spisek upokojencev nad 80 let in konkretizira predlog sindikalne podružnice o sofinanciranju obiskov ob novem letu. Pregovori Kdor je zavisten, dokazuje, da je manj vreden. Zavistnež postaja siromaš-nejši, če gleda, kako drugi bogate. Kamni letijo samo na drevo, obloženo s sadjem. Zavistneži umirajo, zavist nikoli. Nikdar ne verjemi povsem človeku, dokler ne vidiš, kakšen je v gnevu. Kadar si besen, štej do štiri, kadar si zelo besen psuj! — Kdor odklanja hvalo, ta bi rad da ga dvakrat pohvališ. — Resničnost je edini de nar, ki velja povsod. — Samo s tuj mi očmi vidiš lastne napake. KAJ JE REKEL BENJAMIN FRANKLIN O VRLINAH Zmernost. Ne jej do sitega; ne pij do onemoglosti Tišina. Govori tisto kar koristi drugim in sebi; izogibaj se neresnemu govorjenju Red. Vsaka stvar naj ima svoje mesto; za vsako opravilo si vzemi čas Odločnost. Kar je potrebno storiti, stori odločno; svojo odločitev izpelji brez napake Varčnost. Ne zapravljaj več kot je treba drugim in sebi; ničesar ne zavrzi Pridnost. Ne izgubljaj časa; vedno se ukvarjaj s koristno stvarjo; opusti vsa nepotrebna dejanja Odkritost. Ne uporabljaj prevare, ki škoduje; misli neškodljivo in pravično, in če govoriš, tako tudi govori Pravičnost. Ne škoduj drugim, ne zanemarjaj dobrih dejanj, ki so tvoja dolžnost Hladnokrvnost. Izogibaj se ekstremov čistoča. Pazi na čistost telesa, obleke in stanovanja Mirnost. Ne razburjaj se zaradi malenkosti ali splošnih in neizogibnih nesreč Čistost. Spolnost uporabljaj za zdravje in potomstvo, nikoli za okrnitev svojega ugleda in ugleda drugih Tovariško srečanje članov Zveze komunistov Brodnik Jožica, poslovodja trgovine, je član ZK od leta 1958 Hafner Marija, blagovni knjigovodja, v skladišču preje je član ZK od leta 1951 Kališnik Anton, sedlar, je član ZK od leta 1959 Slabe Marjan, mojster v predilnici, je član ZK od leta 1958 Sekretariat 00 ZKS BPT je organiziral 23. novembra v prostorih restavracije »Pošta« tovariško srečanje s tistimi komunisti, ki so člani organizacije ZK od 15 do 25 let. Skupno je bilo vabljenih 30 članov, udeležilo pa se jih je 22. Poleg dolgoletnih članov ZK so se srečanja udeležili tudi sekretar občinske konference ZK tov. Piškur, člani sekretariata OO ZK BPT, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podjetja. V uvodnih besedah je sekretar tovariš Viktor Švab pozdravil vse navzoče, posebno še vse dolgoletne aktivne člane organizacije ZK, katerim se je zahvalil za njihovo dosedanje delo in sodelovanje, pri tem pa je izrazil željo, da bi tudi v bodoče prispevali svoj delež k reševanju odgovornih nalog, ki stojijo pred organizacijo ZK in slehernim komunistom. V nadaljevanju je spregovoril tudi sekretar občinske konference ZKS Tržič tovariš Janez Piškur, ki je v svojem izvajanju poudaril, da starejši komunisti ne smejo misliti na to, da so v dosedanjih letih naredili dovolj in da sedaj lahko prepustijo mesto mlajšim. Res, da so starejši komunisti že veliko naredili in zaslužijo za to vse priznanje, vendar je njihova prisotnost in pomoč potrebna tudi danes, kajti komunisti s 15, 20 ali 25-letnim stažem imajo bogate izkušnje in sposobnosti, zaito je njihova nadaljnja aktivnost skorajda nujna. Spregovoril je še predsednik SDS tovariš Jože Eržen, ki je pozdravil vse navzoče, ter zaželel še naprej sodelovanja pri delu v naših samoupravnih organih. V imenu sindikata je predsednik tovariš Danilo Roblek izrazil priznanje dolgoletnim komunistom z željo, da bi še naprej tako uspešno sodelovali ter skupno reševali naloge, ki se postavljajo pred obe organizaciji. Zatem je tovariš Švab predal dolgoletnim članom ZK v znak priznanja knjigo z naslovom I. in II. zasedanje AVNOJ-a. Po podelitvi je bilo res pravo tovariško srečanje, ki bo vsem udeležencem ostalo v lepem in trajnem spominu. Dopisujte v naše glasilo Pirjevec Ignac, vodja proizvodnje v I. DE, je član ZK od leta 1957 Primožič Slavko, predstavnik podjetja, je član ZK od leta 1950 Knjige so prejeli: član od leta Ahačič Marija tkalka 1958 Änderte Ada kontrola tkanin 1949 Bečan Karel obratovodje I. DE 1958 Brejc Jože vodja grad. vzdr. gr. 1949 Brkljač Pavla materialni knjigovodja 1958 Brodnik Jožica poslovodja trgovine 1958 Dolinar Marjan obratovodje III. DE 1958 Drobnič Jožefa predica 1957 Hafner Marija blagovni knjig, v skladišču 05 preje 1951 Isailovič Dragoljub predstavnik podjetja 1951 Kapel Ivan inženir-tehnolog v razvojnem .J oddelku 1958 Lang Vili vodja vzdrževanja 1952 Markič Ignac šofer — nabavi j ač. 1952 Omerovič Hazim kadrovik 1949 Perko Vili st. vodja izmene v predi 1. 1950 Pemuš Marjan planer v teh. sektorju 1949 Pirjevec Ignac vodja proizvodnje v I. DE 1957 Primožič Slavko predstavnik podjetja 1950 Praprotnik Eteleka šivilja v konfekciji 1950 Slabe Lojzka obračun, otroškega dodatka 1949 Slabe Marjan mojster v predil. 1958 Slatnar Janez preddelavec v mehan. del. 1950 švab Jožica obratov, knjig. 1950 Veselinovič Branko vodja transportne grupe 1949 Gorjanc Ivo vodja za obrambne priprave 1957 Jurjevič Anton strugar za precizna dela 1959 Kališnik Anton sedlar 1959 Kolenc Vili paznik jezov 1959 Nemec Franc vzdr. elekt. strojev in opreme 1959 Šparovec Ivan sedlar 1959 Usposabljanje obveznikov civilne zaščite V skladu z zakonom o ljudski obrambi in programom izobraževanja enot civilne zaščite, smo v mesecu decembru poklicali na obvezno izobraževanje člane treh enot CZ. Naše naloge v bodoče Že 23. novembra je imela vajo enota za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. To vajo je organiziral republiški sekretariat za narodno obrambo Skupno z republiškim štabom za civilno zaščito in v sodelovanju z letalsko zvezo Slovenije. Člani naše enote so imeli nalogo organizirati dve vi-zuelni opazovalnici, iz katerih so nadzirali zračni prostor nad območjem naše delavne organizacije in nad ožjim mestnim središčem Tržiča. V času poteka vaje smo opazili prelet dveh »bombnikov« o čemer smo takoj obvestili nadrejeno Službo. Medsebojna zveza in sporazumevanje je bilo omogočeno preko UKP-5 postaj, ki razpolago. Prvo preizkušnjo so morali člani enote prestati že v samem začetku, ko je bilo potrebno odstraniti okvaro v eni od prenosnih radio-oddajnih postaj. Vaja je potekala v redu in disciplinirano, udeležba je bila 100 %, kar je zelo razveseljivo. 9. in 11. decembra so se zbrali člani enote za radiacijsko, kemično in biološko razstrupitev zastrupljenih območij, ljudi, živali, tehničnih sredstev... Delo te enote je bilo teoretičnega značaja in sicer so obvezniki poslušali tale predavanja: — Glavne značilnosti atomskega, kemičnega in biološkega orožja — Sredstva za zaščito pred učinki RKB orožja in — Sredstva za razstrupitev že zastrupljenih predmetov in snovi. Pozivu za udeležbo na vaji se ni odzval samo eden obveznik. 14. decembra je bila organizirana še vaja članov gasilske enote pri oivilni zaščiti, kjer smo uvodoma poslušali predavanje TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV, ki ga je obveznikom posredoval tovariš Jože Kastelic, višji gasilski častnik in vodja gasilske reševalne službe v zavodu za požarno varnost v Krantju. Temu je sledilo praktično delo s sredstvi za gašenje požara, mokra vaja pa ni bila izvedena zaradi prehladnega vremena. En sam obveznik se iz neznanega vzroka vaje ni udeležil. Ob zaključku vaj enot civilne zaščite lahko ugotovimo, da vsi obvezniki svojo dolžnost jemljejo nadvse resno, da se zavedajo pomena dela in nalog, ki jim jih nalaga. dolžnost, kot obvezniki enot CZ v naši delovni organizaciji. Pri svojem delu so pokazali že sedaj solidno znanje, ki pa ga bomo vsekakor z nadaljnjim delom še izpopolnili. I. G. Staro leto se nagiba h kraju in pred nami so začrtane nove naloge, ki nas čakajo v letu 1975. Če ocenjujemo dosedanje delo Osnovne organizacije ZK za preteklo obdobje lahko rečemo, da je bilo uspešno in da smo polagali računa svojega dela na VIII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ, ki sta začrtala našo pot v bodoče. Težišče našega dela bo moralo biti na nadaljnjem uresničevanju ustave, samoupravnih odnosov in organiziranosti združenega dela. Zveza komunistov v tej akciji računa na pomoč vseh subjektivnih sil. Odločanje delavcev v organizaciji združenega dela mora priti vse bolj do veljave, pri čemer so jim v pomoč samoupravni organi, družbeno politične organiza- Za pripravo proslave 90-let-nice podjetja je bil imenovan tehnični odbor, ki se je do sedaj že trikrat sestal ter sprejel določene sklepe ter posamezne člane odbora zadolžil za realizacijo konkretnih nalog. Težko je že danes govoriti o dokončnih akcijah, ki so predvidene vendar je prav, da omenimo vsaj nekatere take, ki kot kaže, bodo realizirane. Člani kolektiva so verjetno obveščeni o sklepu SDS po katerem je bil razpisan natečaj za osnutek znaka podjetja in na podlagi najboljšega osnutka bodo dane v izdelavo etikete, značke, nov znak pa bodo imeli v glavah vsi naši poslovni papirji. V tisku je tudi koledar za leto 1975, izdan pa bo tudi posebni reklamni prospekt. cije in strokovne službe. Informiranju moramo dati še večjega poudarka, če hočemo, da bo naš delavec sa-moupravljalec in delegat kos nalogam, ki mu jih nalagata delovni kolektiv in družba. Uspehi, ki smo jih dosegli, nas ne smejo zavesti. Naše rešitve v bodoče bodo morale biti vse bolj konkretne in vsestransko podkrepljene, ter čim manj formalistične. Pred nami so zaključki kongresov, ki jih moramo dopolniti in obogatiti z našimi delovnimi programi. Evidentiranju, kadrovanju in izobraževanju bomo morah posvetiti še več skrbi. To naj postane vsakodnevna naloga slehernega člana ZK. Naša osnovna naloga je, v nadaljnjem iskanju novih poti pri organiziranju našega samo- ponatisu in razširitvi knjige o BPT vendar je ostalo zaenkrat to vprašanje še odprto. Ena izmed nalog, ki sodi v okvir praznovanja 90-letnice je tudi ureditev in izpopolnitev tekstilnega oddelka v Tržiškem muzeju. Tu so stvari še dokaj nejasne in zaenkrat še ni dokončno določeno ali naj se uredi obstoječi odelek, ali se celotni tekstilni del muzeja prenese v sosednjo stavbo (poleg sedanjega muzeja) kar pa bi bilo vezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi ali pa da se uredi razstava v okviru BPT. V teku so tudi dogovori o snemanju zvočnega propagandnega filma v barvah o BPT ter reklamnega filma na TV. Film o BPT naj bi bil posnet na 16 mm traku, dolžina pa cca 15 minut. upravnega sistema, kajti dosedanja oblika organiziranosti kot enovita OZD nas ne more zadovoljevati. Upamo, da bodo razgovori okrog SOZD-a (sestavljene organizacije združenega dela) uspešneje nadaljevali v letu 1975, ter da bomo težišče razprav prenesb do slehernega člana v kolektivu. Ocenjujemo, da leto 1975 ne bo nič lažje od minulega lata, ki je bilo izjemno in še posebno če bomo hoteli uresničiti naloge v naši investicijski izgradnji, ki pa niso majhne. Ob vsem tem ne smemo zanemariti osebnih dohodkov in družbenega standarda našega delavca. Da bomo pa kos vsem tem nalogam, moramo biti dobro organizirani, enotni in solidarni. V.Švab Osrednje prireditve bodo v mesecu maju, ko bo odprta razstava v paviljonu NOB, izdana bo slavnostna številka »Tekstilca«, organiziran ogled podjetja itd. ter proslava, ki bo predvidoma 31. maja v parku BPT. Organizacija proslave, pokroviteljstvo in ostale podrobnosti zaenkrat še niso dokončno določene, zato o njih ne bi še pisali, ker bomo o vsem kar je v zvezi s proslavo bolj natančno opisali v eni naslednjih številk. To bi bile v grobem navedene dejavnosti v okviru praznovanja, seveda pa bo v naslednjem letu dan tudi precej večji poudarek na reklamo po TV, radiu in časopisih. Razumljivo pa je, da nais čaka veliko dela, časa pa ni več dosti na razpolago, a vseeno upamo, da bomo z združenimi močmi uspeli realizirati naš program ter da bomo dostojno proslavili ta visoki jubilej. Pregovori — Dobri ljudje pomagajo eden drugemu, četudi tega ne slutijo. Kdor nima v glavi, naj ne tišči na visoko. Prepozno je skloniti se, potem ko je glava že padla. To kar vemo je kapljica, to česar ne vemo je morje. Polovično znanje je nevarnejše od neznanja. Vemo kaj smo, toda ne vemo, kaj bi lahko bili. Kdor ni zvedel tega, kar sem jaz, naj mi ne daje sveta. Suverenost človeka je v znanju. Znanje je moč. jih imamo v naši enoti na Kako se pripravljamo aa proslavo 90-letnice našega podjetja Večina članov kolektiva ve, da bomo naslednje leto praznovali 90-letnico našega podjetja. Ker mnoge od njih zanima, kako bomo ta visoki jubilej proslavili, smo se odločili, da v grobem prikažemo, kaj vse je predvideno v okviru praznovanja. Odbor je razpravljal tudi o Naši delegati v zboru združenega dela skupščine občine Tržič Verjetno so le redki med nami, ki ne poznajo vsaj v grobem funkcioniranja občinske skupščine ter njenih treh zborov: to so družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Vsi trije zbori so sestavljeni po delegatskem principu; za vse zaposlene v OZD pa je verjetno najbolj interesantno delo zbora združenega dela, v katerega je bila v BPT izvoljena 18-članska delegacija. Našim bralcem se opravičujemo, da o delu naše delegacije v skupščini nismo začeli pisati že ob samem začetku, vendar smatramo, da tudi sedaj še ni vse zamujeno. V bodoče bomo v našem glasilu redno objavljali članke s to tematiko, v kolikor bo mogoče pa še gradivo (seveda v skrajšani obliki) o katerem se bo na skupščini razpravljalo, z namenom informirati vse delavce o tekoči problematiki in s tem dati možnost sodelovanja oz. komuniciranja delegatov z delegati. Kot vedno pred vsako sejo zbora združenega dela skupščine občine Tržič, ki je bila sklicana za 3. 12. 1974, se je dne 2. 12. 1974 sestala naša delegacija z namenom, da pregleda predloženi material, izoblikuje stališča in določi delegate za to sejo. Na 3. redni seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič so našo delegacijo zastopali: Brejc Jože, Golmajer Anton, Ahačič Rudi, Aljančič Jože, Dolinar Jožica. Zbor združenega dela skup- ščine občine Tržič, je na svoji 3. redni seji 3. 12. 1974 razpravljal in sklepal o sledečem: — Potrjen je bil Odlok o organizaciji in delovanju predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v vojni. — Sprejeta je bila informacija o gibanjih in usklajevanju na področju skupne porabe v letu 1974 v občini Tržič. — Osvojeno je bilo poročilo o izvršitvi proračuna skih skladov, sredstev za ne-wpne Tržič sprejemljiv predlog gospodarske investicije in ' dogovora. kreditnih skladov za čas od 1.1. do 30.9.1974. — Sprejet je bil družbeni dogovor o višini splošne porabe v občinah v letu 1974 (dopolnilo). — Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Tržič je bil potrjen. — Tov. Jože Pavlič, sodnik občinskega sodišča v Kranju je bil razrešen dosedanje dolžnosti iz razloga, ker je bil izvoljen za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. — Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji ni bil izglasovan. Večina delegatov združenega dela se je glasovanja vzdržala. Ker sta delegacija zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ta dogovor izglasovali, je bila izvoljena komisija, ki bo uskladila iznešene pripombe delegatov združenega dela in — Delegati so postavili skupščini občine Tržič še sledeča vprašanja: • Kaj je z gradnjo objekta na mestu bivše »VILFANOVE« hiše? • Kdaj bomo lahko v Tržiču gledali drugi RTV program? • Kdaj se bo pričela rekonstrukcija ceste med BPT in PEKO? • Kako vključiti v družbenopolitično življenje v naši občini bivajoče delavce iz drugih republik? • Kaj je s sanacijo dotrajanih zgradb v starem delu Tržiča? • Dalje je bilo izneseno še nekaj manj važnih vprašanj. Na navedena delegatska vprašanja bodo odgovori posredovani pismeno tistim delegacijam, ki so ta vprašanja postavila. To so kratki izvlečki iz seje zbora združe- nega dela. Na tak način kot danes, bomo skušali redno obveščati naše bralce tako, da bo sleherni delavec v celoti informiran o delu skupščine, posameznih zborov in o delu naših delegatov. Smatramo, da je to nujnost, saj si uspešnega funkcioniranja delegatskega sistema in s tem dela posameznih zborov’ pri skupščini ne moremo predstavljati, če je informiranje slabo. Vsekakor je na tem mestu potrebno omeniti še dejstvo, da vsi delegati sploh ne prejemajo gradiva za seje zbora, temveč gradivo kroži med posameznimi člani, kar jim onemogoča temeljito predelavo gradiva, to pa povzroča določene težave pri izoblikovanju določenih stališč na seji delegacije. Iz tega razloga je bil na seji naših delegatov sprejet tudi sklep, naj po en izvod gradiva prejmeta vsaj po dva delegata skupaj, če res ni mogoče dostaviti gradiva vsakemu posamezniku. Dialog s predsednikom mladine Vodstvo naše mladinske organizacije je na svoji seji, ki je bila 20. novembra izvolilo novega predsednika za naslednjo mandatno dobo. Prejšnjega predsednika tov. Srečka Stritiha, ki ni želel prevzeti te funkcije še za eno mandatno dobo, je zamenjal tov. čehič Fehret iz tkalnice. Novega predsednika smo zaprosili za razgovor o bodočem delu organizacije, o načrtih in konkretnih akcijah, katerih se bodo v bližnji prihodnosti lotili. Najprej nas je zanimalo ali so še kake druge kadrovske spremembe v vodstvu ZSMS v našem podjetju? Tudi v vodstvu so bile izvedene nekatere kadrovske spremembe, saj smo namesto nekaterih, ki iz kakršnihkoli razlogov niso mogli oz. niso želeli več delati v organizaciji, pridobili nove mladince, tako da je danes sestav naslednji: Meglič Janez, Stritih Srečko, Mali Janez, Gaberc Franci, Fornazarič Lidija, Gudlin Josipa, Behek Nada, Hladnik Marija, Jereb Bernarda, Golmajer Marija in Šega Andrej. Tako je predsedstvo sedaj se- stavljeno iz 12 članov, računam pa s tem, da bodo potrebne verjetno še kakšne spremembe. Kakšni so načrti dela mladinske organizacije? Načrtov je kar precej. V programu dela za prvo polovico prihodnjega leta imamo predvidene politične, kulturne, zabavne in športne akcije. Vseh posameznih akcij ne bi našteval, omenil pa bi le nekatere najpomembnejše: ureditev mladinskega kotička, ustanovitev strelske in šahovske sekcije in organiziranje rednih treningov nogometne ekipe (mali nogomet). V ta namen smo že nabavili zračno puško in dve šahovski garnituri ter že pričeli z vadbo ter se udeležili že prvih tekmovanj, na katerih smo dosegli zelo dobre rezultate. Naj omenim, da smo v streljanju z zračno puško na občinskem tekmovanju v počastitev dneva JLA nastopili z dvema ekipama, ki sta osvojili 1. in 2. mesto; v šahu pa smo osvojib med šestimi ekipami drugo mesto. Z ekipo karavle »Srečka Perhavca« smo imeli dvoboj v streljanju in šahu. V streljanju je zmaga pripadla nam, v šahu pa smo morali priznati premoč vojakom, saj so nas premagali z rezultatom 7,5:2,5. Po programu, ki smo si ga zastavili, se bomo udeležili tudi ostalih tekmovanj, ki jih bo organizirala OK ZSMS Tržič ali katera druga organizacija v občini. Seveda pa naša dejavnost ne bo samo na področju športa in rekreacije, temveč bo ena naših glavnih akcij tudi kadrovanje mladih v vrste Zveze komunistov ter idejnopolitično usposabljanje mladine. Organizirali bomo razne oblike seminarjev in razgovorov v zvezi z aktualnimi temami ter s tem omogočili vsem zainteresiranim mladincem seznanjanje s tekočimi dogajanji. Pred nas je postavil veliko nalog tudi kongres ZSMS, katere bomo morali realizirati v predvidenih rokih. Ena izmed oblik naše aktivnosti je tudi organiziranje izletov v kraje znane iz NOB ter ogledi raznih znamenitosti. Ko sem že pri izletih lahko povem, da smo 7. decembra organizirali izlet v Bo- hinj, kjer smo imeli tudi neke vrste delovni sestanek, na katerem smo se pogovorih o dosedanjem delu in o nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Z nami je bil tudi sekretar OK ZSMS Tržič tov. Kepic, ki je vse navzoče seznanil s pravilnikom OK ter v okviru tega razložil tudi pravice in dolžnosti osnovnih organizacij ZSMS. Na ta izlet smo povabili tudi štiri graničarje z obmejne karavle »Srečko Perhavec«, ki so se našemu vabilu odzvali. Udeležba je bila dobra, razgovori pa so pokazali, da imajo mladinci velik interes za delo v organizaciji. So še kakšne konkretne akcije, katerih ste se lotili? Ena izmed takih akcij je zbiranje starega papirja, ki je v teku, omenim pa lahko še to, da smo 11 mladincem, ki služijo vojaški rok poslali ob 29. novembru po 50 din. Začeli smo se pripravljati tudi na vključitev naše organizacije v okvir praznovanja praznovanja 90-letnice podjetja s tem, da bomo izvedli oddajo »Pokaži kaj znaš« na temo iz zgodovine BPT. Kakšne so vaše želje v bodoče? Predvsem si želim, da bi naše delo teklo tudi v bodoče tako kot doslej, da bi v celoti realizirali zastavljene načrte in da bi vso mladino v podjetju zainteresirali za delo mladinske organizacije. Smatram, da bomo lahko rekli, da je ZSMS v BPT delovna in uspešna le, če bo v njeno delo in akcije vključena večina mladih in ne samo deset ali dvajset. Moja želja je tudi, da bi o vseh naših akcijah in o našem delu redno pisali v tovarniškem glasilu. V oplemenitilnici je bil montiran kosmatilni stroj, na katerem so bili narejeni tudi že prvi vzorci. S poizkusno proizvodnjo se bo pričelo, ko bo montiran še ventilator in filtrirna naprava. Bilo je na dan volitev, 5. decembra letos, ko smo se prebijali skozi gosto ljubljansko meglo proti Dolenjski. Na ta dan so tudi v šivalnici Hrib v Loškem potoku delavci našega obrata volili svoje delegate v (SIS) samoupravne interesne skupnosti. Do Škofljice smo vozili v koloni, saj je bilo megle toliko, da bi nam jo zavidali celo Angleži. V Sodražici nas je pozdravilo jesensko sonce, ki je s svojimi žarki obsipavalo dolenjsko gričevsko pokrajino. Pri Sodražici se od asfaltne ceste odcepi makadamska pot, ki se dvanajst kilometrov strmo vzpenja in vijuga, da nas pripelje do vasi Hrib. Že od daleč se vidi, da tod prebivajo pridni ljudje, saj vas krasijo lične, čeprav skromne kmečke hiše. Tik ob bivšem zadružnem domu, v katerem je dobil življenjski prostor naš obrat, so vaščani s pomočjo samoprispevka in s prostovoljnim delom zgradili novo osemletko, ki se s svojo z lesom obloženo fasado, odlično ujema z gozdom poraslo okolico. Kot mi je kasneje pripovedoval Tone Markovič, vodja obratne šivalnice Hrib, so se za tako oddaljeni obrat odločili zaradi pomanjkanja delovne sile v Tržiču. Tržiška delovna organizacija je nekaterim industrijsko manj razvitim občinskim skupščinam poslala ponudbo, da bi v njihovem kraju lahko zaposlila svoje občane. Ribniška občina je leta 1971 ponudila najbolj ugodne pogoje, saj je poceni prodala prostor — zadružni dom — v katerem je bilo treba izvršiti nekaj manjših predelav. Z adaptacijo spodnjih prostorov, kjer so bile včasih trd večje garaže, so deloma končali že v septembru 1971. leta. Čeprav je bila uradna otvoritev novega obrata šele 8. marca prihodnje leto, je trideset delavk začelo z delom že septembra. Začetni proizvodni načrt je bil ukrojenemu polizdelku našiti vezenino, kapno sešiti in jo obrniti. Nadaljnji postopek, kot je likanje in pakiranje, pa zopet poteka v matičnem podjetju. Tovariša Markoviča sem vprašal, kdaj so dokončali s preurejanjem prostorov in s čem so jih opremili pa mi je povedal, da so z adaptacijo končali decembra 1971. leta. Istočasno so bili dograjeni še skladiščni prostori in vzidana velika skladiščna vrata, skozi katera poteka vtovarjanje in iztovarjanje blaga. V obratu šivalnice imajo nove šivalne stroje tipa »Singer« A — 1 in A — 3, sestavljanje pa teče s starimi šivalnimi stroji Man-sevv, ki so jih dobili iz tržiške konfekcije. Ko sva se že razgovorila, sem Toneta vprašal o LStrukturi zaposlenih v šivalnici. Povedal mi je, da v obratu sedaj dela 54 delavcev, od teh sta samo dva moška. Starostna struktura Mo obisku v loškem potoku zaposlenih je dokaj ugodna, saj je kar tretjina mlajših od sedemindvajset let. Z delovno silo ni problemov pa tudi bolniškega staleža ne poznajo razen tistega seveda, ki je lasten mlajšim zakoncem, ki skrbijo, da nas Slovencev ne bo vsak dan manj. Zanimalo nas je še, s kakšnimi težavami se ta mali kolektiv srečuje pri svojem delu pa sem izvedel, da je zaradi premajhnih zalog v tržiški konfekciji in seveda tudi njihovih prišlo do zastojev. Vsak zastoj dobave materiala ima nujne posledice zastoja v proizvodnji, zato mora obratovodja s pomočjo mojstrov večkrat premeščati delavke na druga delovna mesta; celo do brezplačnih dopustov je že prišlo. Ko sva se pogovarjala o Tekstilcu in Dnevnih informacijah se ni ničkaj pohvalno izrazil o slednjih, saj jih razen njega, ki so mu prišle slučajno v roke, ko je bil po službeni dolžnosti v Tržiču, nihče od članov njihovega kolektiva niti videl ni, kljub temu, da je bila takrat izdana že petdeseta številka. Vprašal sem še, kdo vodi delo sindikalne organizacije v obratu šivalnice Hrib. Tone Markovič mi je predstavil Rudolfa Rojca, ki dela kot mehanik že od začetka obratovanja šivalnice. Z njim sva spregovorila o tem, kako njihova sindikalna organizacija pomaga delavcu v raznih situacijah. Tudi naš obrat na Hribu je eden izmed obratov celotnega matičnega tržiškega kolektiva in kot taki imamo iste dolžnosti in pravice. Regres za dopust smo dobili pa tudi regres za ozimnico. Samo v nečem je razlika med vami v Tržiču in med nami tu med dolenjskimi hribi. Vaš okoliš jc povsem proletarski — samo »fabri-ški«, mi pa imamo —• skoraj vsakdo od nas — svojo krpo zemlje, zaradi katere pretočimo marsikatero kapljico znoja več kot na svojem delovnem mestu. S tem ne mislim, da smo na svojih delovnih mestih križem rok, ne saj norme vedno precej presegamo. Seveda kmečko delo zaposli naše delavce, da nimajo časa misliti na morje. Naša sindikalna organizacija pa je vseeno omogočila, da delavka, ki živi v najbolj kritičnih socialnih razmerah preživi svoj letni_____dopust (brezplačno) v našem počitniškem domu v Poreču. — Na kakšen način se povezujete z občinskim sindikalnim svetom? Tesno smo povezani z ribniškim sindikalnim svetom. Vselej se udeležujemo skupnih sestankov, na katerih s predstavniki drugih podjetij v občini razpravljamo o problematiki, ki je specifična za našo občino. Tako nas je občinski svet vključil v akcijo za nabavo ozimnega sadja, ki tukaj zaradi visoke lege slabo uspeva. Skoraj vsako pomlad nam slana požge s cvetjem bogato obloženo drevje. Odzvali pa smo se tudi akciji občinskega sindikata, ko je ta za vsa podjetja v občini naročal pakete kamniškega podjetja ETA. Pri našem delu imamo tudi določene težave. Vsekakor je najbolj kritično vprašanje malice oziroma toplega obroka, ki ga ne dobivamo že tri mesece. Prej smo dobivali tople obroke v sosednji, novi osnovni šoli. Ko se je bližalo novo šolsko leto, so razpisali delovno mesto za še eno kuharico, pa je kljub dvakratnemu razpisu niso dobili. — Kako mislite rešiti ta problem? — Ne zdi se nam prav, da ne prejemamo vsaj regresa za malico oziroma topel obrok. Po sindikalni listi za leto 1975 ni mogoče izplačevati regresa za preteklo obdobje, torej denar, ki nam pripada namesto tople malice nekje je dn tega ni tako malo. Ta denar bi bili pri pravljeni odstopiti za adaptacijo izpraznjenega stanovanja v kuhinjo. Ker se mi je zdelo, da je bilo življenje tega majhnega kolektiva do sedaj premalo predstavljeno, sem poprosil tov. Markoviča, naj me seznani še s predsednico aktiva mladih v obratu. Ko sva čakala na njen prihod, sem ga vprašal, kako pri njih debije delegatski sistem in o tem, kaj misli o TOZD; konkretneje o možnostih, da bi šivalnica Hrib postala samostojna TOZD. Sodelovali smo pri evidentiranju kandidatov v konferencah delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine. Iz našega obrata je pet delegatov v konferenci delegacije, ki jo sestavljamo skupaj z obratom konfekcije KRIM, ki ima svoj obrat v Sodražici. Deloma je delegatski sitem že zaživel, vendar se pozna, da smo s takim načinom samoupravljanja šele začeli. Na drugo vprašanje bi lahko odgovoril, da šivalnica Hrib kot samostojna TOZD (temeljna organizacija združenega dela) ne more biti, ker za to v sedanjih razmerah delitve dela nima nikakršnih pogojev. Nikoli ne bomo mogli biti tehnološko ločeni od konfekcije, saj je Hrib le del šivalnice, drugi del pa je še vedno v Tržiču. Če preidemo v TOZD, bi bili mi potemtakem le od-dvojen obrat konfekcije. Martina Mohar je predsednica aktiva mladih v obra/tu šivalnice Hrib od meseca septembra. To dolžnost je prevzela od tov. Markoviča, ki je uspešno vodil 18-član-sko organizacijo. 'Tov. (Moharje va, kakšen program dela ima vaša organizacija? Na letošnji ustanovni konferenci aktiva smo si zadali določen program, ki je sicer skupen za vse mlade, a smo ga zaradi boljše pregeldnosti razdelili na: — idejnopolitične akcije — športno udejstvovanje oziroma rekreacijo — kulturno udejstvovanje Mlade v matičnem podjetju bo verjetno podrobneje zanimal vaš program, zato bi vas prosil, da mi natančneje opišete te dejavnosti! Mladi se zavedamo pridobitev NOB, zato posebno ob priliki praznikov posvečamo obujanju teh tradicij veliko pozornosti. 8. marca smo skupaj s starejšimi člani kolektiva priredili kratko proslavo in obdarili žene za njihov praznik. Za praznik dela in 29. november pa smo skupaj z aktivom mladih delavcev Loškega potoka priredili družabne večere. Ob prazniku mrtvih smo obiskali nekdanjo partizansko bolnico, ki ni daleč od tod. Tam so 1. 1942 Italijani pobili 16 ranjencev. Letos marca smo skupaj z Loško potoškimi mladinci organizirali ogled planiške skakalne prireditve. Namen tega izleta ni bil samo v tem, da smo videli res lepe smuške skoke, ampak tudi to, da smo se med seboj pobli-že spoznali. 21. septembra smo šli na Triglav, še prej, v juniju pa na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Poleg rekreacijskih izletov pa smo do nedavna imeli na razpolago tudi novo šolsko telovadnico, ki pa je iz neznanih vzrokov ne moremo, oz. ne smemo več uporabljati. Sestavili smo žensko rokometno ekipo, ki je z uspehom nastopila na malem turnirju Sindikata v Sodražici, saj smo s TVD Partizan, ki nastopa v republiški ligi, izgubile le z 6:16. Kako pa kaj zimski šport, se ukvarjajo mladi tudi z njim? Žal ne. Smučajo le otroci, mladina je pa za to zvrst rekreacije izgubila interes. Sploh je za mladino glede organizacijske plati po vaseh slabo poskrbljeno. Obisk v kinodvorani je upadel, igre, ki so jih včasih igralli (vsaj tako pripovedujejo starši) na provizoričnih odrih ne vzbu- MsšiSK« Marija Mohar jajo več zanimanja, drugih kulturnih in športnih prireditev pa skoraj ni — tako da mladim ne preostaja dosti več drugega, kot da si sami pripravijo zabavo v gostilni. Govoril sem tudi z mlajšo članico volilne komisije Marijo Mohar, ki mi je povedala tole: V šivalnici Hrib delani že od 21. oktobra 1971. leta. Običajno šivam kapne, le včasih sem zaradi pomanjkanja tovrstnega dela premeščena kam drugam. Družabno življenje je pri nas po dolenjskih vaseh prepuščeno nam samim — to mislim dobesedno, saj le takrat lahko zaplešemo ali se kako drugače sprostimo, kadar se za to sami domenimo. Zelo pogrešamo organiziranosti — kakršnekoli! Glede norme pa še o čem drugem je stekla beseda z Marjeto Anzeljc, ki je v šivalnici tudi že tri leta. Z delom na Hribu sem zadovoljna. Toda za to kvaliteto dela, ki jo zahtevajo, pa mislim, da so norme previsoke, zaslužek pa premajhen. Kuverta je suha tudi zaradi tega, ker niti cel teden ne delamo istega dela. Komaj se določenega načina šivanja nekoliko privadiš, že moraš vzeti v roke kaj drugega. Predno sem se zaposlila, sem delala doma na kmetiji. Zemlje imamo seveda kar precej, toda kaj ko je tako skopa. Kulturnega življenja v Loškem potoku, še manj pa v okoliških, še manjših vaseh, skoraj ne poznamo. V Loškem potoku imamo sicer enkrat na teden fUmsko predstavo, to pa je tudi vse. Z željo, da bi sodelovanje med matičnim podjetjem in obratom šivalnice Hrib še bolje potekalo, sem segel v roke Tonetu Markoviču, obenem pa sem pozdravil tudi ostale delavce z željo — srečno novo leto 1975! Toda ne samo za dan novega leta; vsi dnevi prihodnjega leta naj potekajo v sodelovanju in poslovnih uspehih. F. G. Pravilo za uspeh Hitro pohvali. Ljudje radi hvalijo tiste, ki njih hvalijo. Vendar bodi odkritosrčen. Bodi vljuden. Ce si sam vljuden, bodo tudi drugi vljudni do tebe. To vsaj malo olajša življenje. Hitro priskoči na pomoč. To je prva definicija uspeha. Bodi vedre narave. Ne bodi zavisten. Veliko bolje je misliti, da to kar znajo drugi, znaš tudi sam, če ne še bolje. Obisk pii naših upokojencih Že več številk nazaj so bili sogovorniki v tej rubriki upokojenci BPT iz Tržiča ali bližnje okolice, za današnjo številko pa sem se odločil, da obiščem 71-letno upokojenko Marijo Marčun iz Dupelj. Takoj je bila pripravljena na razgovor, zato sem bil prepričan, da mi bo povedala marsikaj zanimivega iz tistih časov, ko je vsak dan pešačila iz Dupelj v Tržič in nazaj, zato da je z zaslužkom lahko skupaj z možem skrbela za svoje otroke. Včasih je bilo ljudi, ki so iskali delo več kot dovolj, zato je bil tisti, ki se je zaposlil, lahko več kot srečen. Kdo vas je priporočil, da ste dobili delo v Vojah? Kot sem že rekla, je moja mama delala v Tržiču. Ona me je priporočila mojstru, on pa lastnikom, ki so sami odločali o zaposlovanju novih delavcev. Tudi jaz sem vseskozi delala v predilnici kot moja mati. Zaposlila sem se 1921. leta in posluževala fla-jerje do konca svoje delovne dobe. Od takrat, ko sem začela delati v tovarni pa vse do polovice tretjega desetletja je naš delovni dan izgledal precej drugače kot danes. Z delom smo začeli ob 7. zjutraj, nato smo delo ob 12 za eno uro prekinili, nakar smo zopet delali do pol petih popoldne. Da to ni bilo najprijetnejše za matere, si lahko mislite. Koliko pa ste takrat zaslužili? Včasih smo dobivali plačo vsakih 14 dni. Teh 14 delovnih dni je bilo vrednih okrog 400 dinarjev. Ker sva z možem oba zaslužila sva že nekako preživljala tri otroke, ki so se nama rodili. Sedaj so že vsi pri kruhu, vendar nobeden ni ostal doma, pa hkrati vsi, saj imata hčerka in starejši sin Tone svoji hiši takoj v soseščini, naj mlajši pa gradi ob gasilskem domu. Vsi so si ustvarili standardne slovenske družine, saj sem ravno šestkrat stara mama. Tudi nekdaj, kakor danes, je bilo težko priti do svoje hiše; kako pa sta vidva prišla do nje? O, tudi naju so udarjale tuje duri po petah. Niti eden od otrok ni bil rojen v istem stanovanju. Včasih porodnice niso hodile v porodnišnico v rKanj, ker je ni bilo. štiri leta smo se selili. Ko sva se leta 1934 poročila, sva stanovala pri moji mami v Zgornjih Dupljah. Tam je bila ro- jena najstarejša Marija. Odselila sva se k mojemu bratu v Spodnje Duplje in vseskozi hranila in si odtrgovala od ust. V hiši mojega brata je bil rojen prvi sin Tone, zadnji Nace pa je končno zajokal v stari leseni bajti, ki pa je bila samo najina. Kmalu po vojni, bilo je leta 1947 sva zupet »pljunila« v roke. Staro lesnjačo sva podrla in zgradila novo zidano, ki je bila za tedanje čase kar imenitna. Se spominjate kakih posebnih dogodkov v času vašega dela v tovarni? Kot da bi bilo danes, se spominjam raznih dogodkov izpred mnogih let. Bilo je 1936 .leta, ko sem prišla na delo v popoldanski izmeni. Ko smo prišle na delo, nismo mogle v tovarno. Začeli smo s solidarnostno stavko, ki je trajala 14 dni. Ni bilo prijetno takrat, zlasti ne za nas matere, ki smo morale prositi tiste, ki so stavko organizirali, za izhodne listke, na katerih pa je tudi pisalo, kdaj se moraš vrniti — izhod pa je bil dovoljen samo za par ur. Prvi dan po stavki nas je v tovarno spuščal uslužbenec z beležko v roki. Slutili smo, kaj je v tej beležki — imena izključenih iz tovarne. Nihče ni vedel, ali je njegovo ime na spisku ali ne. Naj povem še dogodek, ki mi je ostal še po tolikih letih živo v spominu. Tudi to se mi je dogodilo v letu naše stavke. Na delo sva s prijateljico hodili skupaj, da ob razgovoru pot do Tržiča in nazaj ni bila predolga. Njej je umrl oče, tako, da je tisti aprilski teden morala vzeti dopust, jaz pa sem na »šiht« hodila sama. Ko sem prišla »kropit« njenega očeta me je priajteljica prosila, naj prinesem tudi njeno plačo. Že ves teden sem vsak dan srečavala neznanega mlajšega moškega, ki me je prehiteval s kolesom. Tudi ti- stega dne, ko sem ob 22. zapuščala tovarno sta se za menoj pripeljala dva moška na kolesih. Ker smo bile tri sta nas prehitela. Kolegici sta bili doma iz Križev, takot da sem pot proti domu nadaljevala sama, čeprav sta me prijateljici nagovarjali, naj tisto noč prespim pri njiju, ker sta verjetno tudi oni nekaj slutili. Vedela sem, da me mož čaka na Zadraškem mostu, zato sem jo brž ubrala proti domu. Slutila sem, da tista dva kolesarja nista daleč. In res. Pred mano sta se nenadoma pojavili dve senci. Hkrati z njima sem zagledala tudi moža, ki se je k sreči naveličal čakati in mi je šel nasproti. Ko sta me napadalca hotela prijeti, je mož posegel vmes in mi zavpil, naj bežim in pokličem na pomoč. Pritekla sem do bližnje hiše in vpila na pomoč. Čeprav so stanovalci prižigali luči, odprl ni nihče, kjer so bili ljudje verjetno že tedaj taki, da se raje obrnejo vstran, če vidijo ali slišijo človeka, ki je potreben pomoči. Tedaj sem zaslišala dva strela in vpitje, ki pa ga nisem razumela ker sem bila le predaleč. Mislila sem, da je napadelc moža ustrelil, zato sem zopet tekla proti kraju napada. Kot mi je kasneje pripovedoval mož, je napadalec streljal v zrak in mimo njega, samo da bi ga prestrašil, ker je mislil, da ima denar on. Ko sem pritekla blizu kraja napada, je oboroženi ropar izginil na polje, pred njim pa jo je popihal tudi njegov prijatelj, ki se je verjetno bal, da ga ne bi prepoznala. Dober nauk je bil to za moža! Vsak večer, kadar sem delala na popoldanski izmeni, ni več čakal na Zadraškem mostu, ampak je urno koračil z nožem v notranjem žepu meni nasproti. Kako je teklo delo v tovarni po osvoboditvi? Po vojni je podjetje zaradi dviga delovne morale proglašalo udarnike dela. Vsake tri mesece se je zbral svet mojstrov in obratovodij in izmed delavk izbral določeno število tistih, ki so najbolj presegale normo. Pismeno priznaj e pa tudi nagrado 1.000 dinarjev sem dobila tri krat, tako da se nam je ta dodatek pri gradnji nove hiše kar prilegel, saj »jur« včasih, 1947. leta ni tako malo zalegel kot danes. Kdaj ste odšli v pokoj? Zaradi bolezni sem bila invalidsko upokojena. V tovar- ni sem delala 32 let. Delo sem prekinila samo med okupacijo za tri leta in osem mesecev zaradi tega, ker so Nemci odpustili vse delavke, ki so imele majhne otroke in katerih možje so imeli delo — mož je bil tedaj še samostojen čevljar. Zanimalo me je, kako naša bivša sodelavka preživlja dni, ko že lahko gleda sadove svojega dela, zato sem jo povprašal tudi o tem. Ce le morem pomagam svojim otrokom čeprav so že vsi trije pri kruhu. Oba starejša imata že dolgo svojo lastno streho nad glavo. Letos pa se je gradnje lotil tudi najmlajši, zato mu z možem pomagava, kolikor moreva. Vem, da nisem več mlada, toda zavedam se, da še nisem za med staro šaro, saj naju imajo oba z atom vnuki res radi. Na stara leta je človek srečen, če ima opravičeno občutek, da je še vedno nepogrešljiv. Zahvalil sem se Mariji za prijeten in zanimiv razgovor z željo, da bi bila oba z možem še naprej zdrava in zadovoljna, v imenu bralcev pa jima zaželel srečno novo leto Novosti na policah Miške knjižnice Stanislav Dygat: SLOVO Roman »Slovo« sodi med najlepše ljubezenske zgodbe poljske književnosti. Časovno zajema obdobje od 1938 do 1945: čas druge svetovne vojne na Poljskem. Zgodba je pisana v prvi osebi in daje po formalni strani avtobiografski vtis. Osrednja fabula romana je prefinjena, sveža in lirsko neponarejena ljubezen med glavnim junakom in Lidko, nekdanjo »damo« v nekem varšavskem nočnem lokalu. Skozi to ljubezensko zgodbo razkriva avtor posamezne sloje poljske družbe in vojna dogajanja, vendar je analiza socialnih struktur samo obrobno nakazana, avtorju služi predvsem kot ogrodje za čisto, poetično ljubezensko zgodbo dveh mladih, ki ju družbene okoliščine ločujejo, a se na koncu vendarle najdeta. 1 Anthony Quinn: IZVIRNI GREH V knjigi z naslovom »Izvirni greh« filmski zvezdnik Anthony Quinn sam opisuje svoje življenje. Sin revne mehi-kanke, rojen leta 1915, čistilec čevljev, obiralec sadja in cestni delavec, je končno v Hollywoodu postal večkratni milijonar. Ko se mu je sreča prvič široko nasmehnila, se je oženil s hčerko znanega filmskega veljaka, toda dobrih dvajset let kasneje se je ta zakon razdrl, s tem pa se knjiga tudi konča. Težišče njegove pripovedi je seveda na mladih letih, v katerih išče razlago za marsikak svoj kasnejši korak. Živo nam opiše svojo mater, zgodaj umrlega očeta, svoja prva ljubezenska doživetja, kakor tudi svoj vstop v filmski svet in svoj nagli vzpon. V svoji pripovedi Anthony Quinn ni nikoli dolgočasen, neredko pa je tudi brezobzirno iskren, pa najsi govori o lastnih intimnostih ali pa o drugih filmskih veličinah. Ivo Zorman: SONČNICA NAVADNA Roman slovenskega pisatelja Iva Zormana »Sončnica navadna« je v družbenem in človeškem pomenu besede aktualen: razpadajoča moralna tradicija slovenske malome- ščanske družine, zapleti med starim in mladim rodom, vprašanje osebne svobode v vseh pogledih, preplet različnih človeških usod za več rodov nazaj in naprej — vse to daje tekstu snovno privlačnost in dinamiko. Med liki najmočnejše izstopa junakinja Barbara s svojo slo po mladosti in osebni svobodi. Pisatelj je snov kompozicijsko odlično obvladal, skrbno preletel in izrisal osebe ter njihove usode, pa tudi v slogovnem smislu se je približal sodobnim pripovednim tokovom. Roman je, na kratko rečeno, spretno napisan in s svojo doživljajsko neposrednostjo sodi med kvalitetna dela sodobne slovenske proze. ... Čakam, čakam, da se bo kdo odločil o moji nadaljnji usodi... Računalnik v tekstilni industriji Kot na vseh drugih področjih se je tudi v tekstilni industriji po svetu računalništvo močno uveljavilo. Pri nas smo tudi v splošnem razvoju računalništva v zaostanku za industrijsko razvitimi državami, kar je razlog, da se pri uvajanju računalnikov v marsičem naslanjamo na izkušnje od drugod, seveda če jih lahko prilagodimo domačim razmeram. Na žalost svežih podatkov o uporabi računalnikov v naših delovnih organizacijah ni. Za večino, ki ima lasten računalnik, pa vendar velja, da ga uporabljajo pretežno za komercialne obdelave kot fakturiranje, obračun plač, vodenje stanja zalog ipd. Zaradi enostranskih zahtev so računalniki obremenjeni z velikim številom vhodno-iz-hodnih podatkov, manj pa so izkoriščene sposobnosti centralne enote zaradi računsko slabo intenzivnih obdelav. Velika ovira za hiter razvoj računalniškega področja pri nas so tudi kadri, oziroma njihova izobrazba. Podoben problem je tudi slaba seznanjenost z računalništvom, čeprav bi jo moral pridobiti vsak tehniški izobraženec, saj je na razpolago dovolj literature. Uvajanje avtomatske obdelave podatkov (AOP) v tekstilni industriji Porast produktivnosti v tekstilni industriji je bil v zadnjih desetih letih med najmočnejšimi (40 %) in ni dvoma, da se bo tendenca tudi nadaljevala. Ključni faktor visoke stopnje porasta produktivnosti je nedvomno velik napredek v gradnji, tekstilnih strojev. Ker so dragi, jih moramo kar najbolje izkoristiti, po drugi strani pa reševati probleme na področju planiranja in nadziranja proizvodnje, vse to pa s konvencionalnimi metodami težko rešimo. Uporabo računalnikov v tekstilni industriji lahko danes v splošnem delimo v pet različnih skupin: 1. nadzorovanje in krmiljenje predilnih, pletilnih in tkalnih strojev. 2. Merjenje in krmiljenje predilnih, pletilnih in tkalnih strojev. 3. Nadzorovanje podatkov v strojih, njihova obdelava, izračun efektnosti. 4. Merjenje in zajemanje kvalitativnih testov v laboratorijskem merilu. 5. Komercialne naloge kot so planiranje proizvodnje, nadzorovanje tržišča, vodenje zalog itd. Glede na druge proizvodne panoge ima tekstilna industrija nekatere značilnosti, ki tudi pogojujejo ne le uporabo AOP, temveč tudi način uporabe računalnika. Predvsem je močna odvisnost od trga tisti faktor, ki zahteva pomoč računalnika; če želje tržišča hitro ugotovimo in preračunamo, se jim tudi lažje in hitreje prilagodimo. Ravnati se je treba tudi po drugih gibanjih, kot so povečani stroški surovin, uvajanje materialov in tehnologij. Informacije, ki jih nudi AOP, pridejo do izraza zlasti zaradi: hitre obdelave naročil, pravočasnega dobavljanja, optimalne izrabe proizvodnih kapacitet, pravočasnega ugotavljanja zastojev in možnosti reagiranja trajnega pregleda nad tržiščem, fleksibilne tržne politike itd. Planiranje proizvodnje Za področje planiranja in vodenja proizvodnje v industriji končnih izdelkov je na razpolago precej že izdelanih programskih sitemov za integrirano obdelavo podatkov. Integrirani sistem kot končna faza v razvoju avtomatiziranih informacijskih procesov nam nudi pregled nad: stanjem zalog, stanjem končnih izdelkov, potekom izdelave izdelka, potrebnimi sestavnimi deli, '-planiranjem kapacitet, tenminiiranjem operacij, krmiljenjem naročil, krmiljenjem proizvodnje. Razvoj do integriranega sistema gre nekako takole: Prva faza je namenjena uvajanju avtomatskega poslovanja z izdelavo programiranega sistema, izdelavo postopkov, ki le-tega povezujejo z ne-avtom atiziranim i procesi in spreminjanjem načina poslovanja. V drugi fazi se avtomatizira poslovanje s pomočjo srednje velikega računalnika, v tretji fazi pa pride na vrsto integracija posameznih področij -pri ohranjenem periodičnem načinu dela. Nato je na vrsti popolna integracija s (prehodom od periodičnih obdelav na obdelave v realnem času. Sistem avtomatskega planiranja in vodenja proizvodnje, ki bi ustrezal nivoju tretje faze avtomatizacije poslovanja, ima naslednje enote oz. programe: 1. Kosovnični procesor je program, ki organizira in vzdržuje seznam podatkov o izdelkih, surovinah, dobaviteljih, proizvodnih postopkih na delovnih mestih. 2. Za setavne dele npr. sestavi seznam končnih izdelkov, v katere jih vgrajujemo ter seznam predhodnih in naslednjih ipredstavn-ikov. iDp-toteka delovnih mest vsebuje značilnosti posameznih delovnih -mest z opisom dela, pripadajočih operacij in proizvodov, ki gredo skozi določeno delovno mesto. 2. Vodenje, zalog je ena ključnih dejavnosti tekstilne proizvodne organizacije. Programi za avtomatsko vodenje zalog skušajo z eno izmed metod optimizacije doseči najbolj ugodno stanje zalog. Za vsak skladiščni element določa program tudi varnostno zalogo glede na porabo (upošteva prodajo, določa čas naročanja in ustrezno nabavno količino). 3. Program za planiranje potreb izračuna potrebe po materialih za daljšo dobo, med -tem ko je program za vodenje zalog izračunal isto glede na stanje v skladišču. Vhodne podatke za planiranje potreb dajejo plani proizvodnje, pa tudi naročilnice kupcev* in dobavnice. Program upošteva tudi storna in zamude dobavnih rokov. Glede na stanje zalog in dobavne roke izda naloge za nabavo materiala, pri čemer seveda upošteva sprotne spremembe in postavlja nove roke za dokončanje izdelkov. 4. Planiranje kapacitet je izdelano tako, da program razdeljuje dnevno delo po posameznih izdelkih z načelom, da so vsa delovna mesta kar najbolj enakomerno obremenjena. Kot vhodni podatki služijo podatki o poti izdelka od surovinskega skladišča oziroma skladišča sestavnih delov do končnega izdelka, opis vseh delovnih mest v zaporedju operacij, pri vsakem delovnem mestu pa obseg dela pri posameznem izdelku. Program napiše za vsako delovno operacijo delovni nalog z delovnimi postopki, določi začetek in čas trajanja dela na izdelku. Ti programi često uporabljajo sitem linearnega programiranja. 5. Program za planiranje operacij uporablja podatke datoteke delovnih mest in organizira delo tako, da bi bil izkoristek strojev čim večji, seveda z upoštevanjem prioritetnih poslov. Vhodni podatki zanj so: obseg dela, vrs-tni red operacij, pripravljalni časi za posamezne operacije, časi trajanja operacij, časi prehodov med operacijami. Program priprave za delovno mesto, urnik za en dan, lahko pa tudi za več dni. Kako sitem pravkar opisanih enot pravzaprav deluje? Kot primer vzemimo proizvajalca sezonskih artiklov v industriji oblačil, ki planira in vodi proizvodnjo s pomočjo AOP. Prihajanje naročil za zimsko sezono se prične nekako v začetku marca -in se konča sredi maja; po-,naročila prihajajo prek cele sezone. Preddisponirati je potrebno že pred prihodom naročil. Izdelovanje teče od junija do začetka novembra, odpošiljanje pa od srede julija do srede decembra. Vse navedene aktivnosti prek cele sezone lahko združimo v štiri delovna področja za AOP: obdelava naročil, planiranje proizvodnje, krmiljenje in kontroliranje proizvodnje, razpošiljanje. Obdelava naročil Naročila, ki jih pošiljajo kupci ali zastopniki, gredo takoj v računalnik, denimo s pomočjo luknjanih kartic. Obdela jih program za obdelavo naročil, iki opravi naslednje postopke: — preskusi »kvaliteto« kupca, — pregleda, če je želeni artikel v zahtevani barvi v kolekciji, oziroma če ga je sploh možno izdelati, — pregleda plačilne pogoje, če so sprejemljivi. Če se pri teh kontrolnih postopkih ne ugotovi nič napačnega, program naročila avtomatično sprejme in vnese v plan. Pri vseh operacijah seveda dobivamo iz računalnika ustrezna sporočila zlasti pomembna stanja materialov in izdelkov, stanje zasedenosti strojnih kapacitet, pregled terminov proizvodnje, poročilo o kritičnih mestih in kapacitetah ter na koncu seveda potrditev naročila. Planiranje proizvodnje Prav na področju planiranja proizvodnje nudi elektronska obdelava podatkov z veliko hitrostjo obdelovanja in sposobnostjo branjenja podatkov možnost, določati rešitve na osnovi obsežnih, jasnih in hitrih informacij. Planiranje proizvodnje je težko izpeljati s standardnimi sredstvi, ker se program stalno širi in ker so možnosti pri materialih in kapacitetah omejene. Program za avtomatsko planiranje upošteva tako zunanje vplive (zahteve kupcev glede sortimenta, količin in terminov) kot notranje komponente (najbolj racionalna in cenena proizvodnja prilagoditev načrtu prodaje, upoštevanje vseh proizvodnih sprememb). Prodajni načrt predstavlja dolgoročni okvirni načrt grobe porazdelitve kapacitet in dispozicij materialov. Podatke zanj dobimo na osnovi ocenitve bodočih naročil, izračuna trenda in začetnih ocen na osnovi prvih naročil. Na tej podlagi je za planske periode (mesec, dekade, teden) napravljen začasni načrt, ki pomeni osnovo za vnaprejšnje naročanje materialov. Srednjeročno načrtovanje proizvodnje daje ugotovitev in potrditev kar najboljše uglasitve vseh vplivnih faktorjev za naslednjo plansko periodo za posamezen artikel oziroma varianto artikla. Kratkoročno načrtovanje pripelje v primerjavi s srednjeročnim, ki je imelo kot glavno nalogo optimizacijo strojnih zmogljivosti, do točke tik pred razpisom dokončnih nalogov za proizvodnjo. V tem trenutku upoštevamo tudi rezultate nadziranja proizvodnje in to: ozka grla in odstopanja, ki zadevajo stroje, material, delavce, spremembe in zaostanke planiranja. Na koncu posameznih faz avtomatskega načrtovanja dobimo rezultate, ki povedo natančno, kateri artikel je treba izgotoviti, v kateri barvi, velikosti, v kolikšnih količinah, na katerih strojih, v kakšnih rokih. Krmiljenje proizvodnje in razpošiljanje Na osnovi izračuna kratkoročnega načrta nam sistem napravi delovne naloge za proizvodnjo in naročilnico za dvig surovin iz skladišč. Program izdela proizvodnje naleze za vsak posamezni proizvodni korak, kontrolira stanje medfaznih skladišč, napravi listo zaporedja operacij za posamezni stroj v konfekciji. V pletilstvu r pr. poteka planiranje izvzeto iz krmiljenja proizvodnje, ker popolna izraba posameznih strojev v prvi stopnji iz-gočovitve (pletenje), ne predstavlja nobenega problema in se opravlja še naprej ročno. Iz vsake faze proizvodnje morajo priti povratna poročila, tako, da lahko kontrolni program zasleduje potek izvrševanja nalog in ugotavlja odstopanja od predvidenih količin v skladiščih, ozka grla, spremembe, zaostanke, pravilnost zaporedja operacij, poda pa tudi ustrezna navodila za korekture. Razdeljevanje izdelanega blaga je v industriji oblačil precej problematično, zato je tudi tu dobrodošla pomoč AOP. V tipičnih modnih ple-tilskih in tkalskih obratih je največji del naročil z želje-nim dobavnim rokom. Naročila zbirajo, izdelke pa odpošiljajo šele, ko je zadostna količina blaga v skladišču. Tudi v velikih obratih ni mogoče proizvajati vsega istočasno zaradi velikega obsega prodajnih artiklov (različni modeli, barve, velikosti). Izdelki prihajajo v večjih količinah, ki so pač ekonomične za proizvodnjo, v skladišče, tako, da lahko nek artikel prenapolni skladišče, drugi pa manjka. Samo toliko mimogrede za prikaz, da so proizvajalci v težki situaciji, ki jo ustvarjajo po eni strani optimalne proizvodne razmere in stanje zalog, po drugi strani pa termini kupcev. Osnove za koncept razdeljevanja blaga so: podatki o stanju zalog, o naročilih kupcev, situacija na tržišču in proizvajalčeva politika. Razdeljevanje blaga opravlja program v štirih nivojih, ko poskrbi za: izbor naročila, dodelitev blaga, nalog za opremo, korekturo vseh podatkov, ki so v zvezi s pošiljko (npr. stanje v skladišču ipd.). Oglejmo si samo izbor naročil, ki je izvršen v dveh delih. Prvi je dodelitev prioritete, drugi izbor glede na dodeljene prioritote. Stopenjska metoda dodeljevanja prioritet predstavlja sistemsko, aditivno dodeljevanje prioritetnih vrednosti: vsaki stopnji je prirejena neka vrednost, končna vrednost je seštevek vrednosti vseh stopenj. Situacijski način dodeljevanja temelji na odgovoru na eno samo vprašanje, značilno za trenutno situacijo, če je odgovor pozitiven, dobi naročilo določeno število prioritetnih točk. Program sortira vsa naročila po zaporedju prioritetnih vrednosti. Naročila s številom točk nad določeno Unito pridejo v poštev za izvršitev. (Nadaljveanje na 10. strani) Kuharski nasveti Letališče (odlomek) Tokrat vam dajemo nekaj kuharskih receptov iz različnega mesa, ki niso preveč dragi pa vendar zelo okusni in morda celo primerni za bližajoče se praznike. Vsi recepti so pripravljeni za 4 osebe. PIŠČANEC Z GOBAMI 10 do 12 piščančevih kril, 1/2 litra vloženih gob (jurčki, lisičke ali sirovke), 4 žlice masti, poper, sol, česen, zelen peteršilj in 1/2 litra juhe. Osoljena piščančeva krila opečemo, prilijemo malo juhe in dušimo. Med dušenjem jih potresemo z moko in dodamo še juhe. Posebej dušimo vložene gobe vendar le nekaj minut, (prej jih za nekaj časa damo v hladno vodo), jih začinimo s poprom, česnom in peteršiljem. Gobe dodamo mesu, ponovno prevremo n serviramo. Poleg ponudimo pražen riž. PIŠČANEC V VINSKI OMAKI 6 do 8 piščančevih beder (odvisno od velikosti), 10 dkg prekajene slanine, 2 del rdečega vina, čebulo, sol, poper, lavorjev hst, zelen petršilj. Čebulo, narezano slanino m peteršilj pražimo, nato dodamo osoljeno meso. Ko se vlaga izpari, dodajamo kostno juho in pražimo, dodamo poper, lovorjev list in vino ter pokrito dušimo do mehkega. Ko je meso mehko, ga položimo na večji krožnik, omako zmiksamo, prevremo in prelijemo meso. Poleg lahko ponudimo krompir pripravljen na različne načine. PRAŽENA JETRCA Z VINOM OZ. KISOM 1/2 kg jetrc, 3 žlice masti, večjo čebulo, 2 stroka česna, 1 del rdečega vina ali 2 Ilici vinskega kisa, poper, sol. Jetrca in čebulo zrežemo, vendar ne na preveč tanke lističe, česen drobno sesekljamo ali še bolje stolčemo ih vse skupaj damo na mast, ki ne sme biti preveč vroča. Ro čebula zarumeni, dodamo vino ali kis in še nekaj minut pazljivo pražimo. Dodamo še poper in sol ter serviramo s kruhom. Da bodo jetrca mehka in okusna, jih torej previdno pražimo le kakih 10 do 12 minut in — odlična bodo! KOŠTRUNOVO MESO S PAPRIKO Potrebujemo 2 žlici masti, čebulo, 1 kg koštrunovega mesa, sol, malo cvetače ali zelja, 1 vloženo papriko, 2 žlici paradižnikove mezge, zeleno ali peteršilj. Na masti prepražimo čebulo in zrezano meso, solimo, zalivamo in dušimo do mehkega. Dodamo cvetačo ali na široke rezance zrezano zelje, papriko in paradižnikovo mezgo, prilijemo malo juhe ali vode in dušimo toliko časa, da je vse mehko, potresemo s petršiljem in serviramo. Poleg ponudimo kruh ali pire krompir. KOŠTRUNOVO MESO Z ZELJEM 1/2 kg koštrunovega mesa, 5 večjih krompirjev, 3 žlice masti, čebula, pol glave zelja, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 pekoč feferon, 3 žlice moke. Zrezano meso in krompir pristavimo v slan krop, dodamo kumino in napol skuhamo. Na masti zarumenimo zrezano čebulo, zrezano zelje, paradižnikovo mezgo in feferon. Mehko zelenjavo potresemo z moko, večkrat premešamo (odstranimo feferon), prilijemo juho z mesom in krompirjem ter skuhamo do mehkega. (Arthur Hailey) Demerest je rekel: »Koliko otrok imaš? Šest?« »Sedem«. Harris se je nasmehnil: »štiri sva načrtovala, treh ne. Toda vse sva spravila na noge.« »Ali si pri tistih, ki jih nista načrtovala, kdaj pomislil na možnost, da bi v zvezi z njimi kaj ukrenil? Preden so se rodili?« Harris mu je od strani vrgel oster pogled. »Misliš na abortus?« Vernon Demerest mu je bil postavil vprašanje impulzivno. Sedaj se je vprašal zakaj. Očitno sta bila dala temu toku misli o otrocih pobudo njegova prejšnja pogovora z Gwen. Toda zanj je bilo nenavadno, da toliko misli o nečem v bistvu tako preprostem in jasnem, kot je bilo vprašanje, ali naj Gwen splavi ali ne. Navzlic temu pa je bil radoveden, kako bo Harris reagiral- »Da,« je rekel Demerest, »njega imam v mislih.« Anson Harris je rekel osorno: »Nisem«. Potem je dodal nekoliko manj ostro: »To je po naklučju nekaj, o čemer imam zelo strogo stališče.« »Zaradi religije?« Harris je odločno zmajal z glavo: »Jaz sem agnostik.« »In kakšno stališče imaš o tem?« »Ga zares želiš slišati?« »Noč je dolga,« je rekel Demerest. »Zakaj pa ne?« »Opozoril sem te, da imam o tem strogo stališče,« je rekel Anson Harris. »Ne potrebuješ religije, da verjameš v človeško etiko.« »Veliko sem se ukvarjal z Zgodovino. Zanimati me je začela že na collegeu in pozneje sem jo študiral naprej. Morda si jo tudi ti.« »Nisem,« je rekel Demerest. »Nikdar več, kot pa sem moral-« »No, če jo vso proučiš — mislim zgodovino —, postaneš na nekaj posebnega pozoren. »Dovoli mi, da te nekaj vprašam,« je rekel Harris-»Ali si kdaj videl abortira-nega otroka?« »Ne«. »Jaz sem ga. Pokazal mi ga je neki zdravnik, ki ga poznam. Bil je v stekleni posodi, v formaldehidu. Moj prijatelj ga je imel spravljenega v kredenci. Ne vem, kje ga je dobil, toda povedal mi je, da bi bil to — ko ne bi bil abonirati — normalen otrok, deček. Bil je embrio, prav, tako kot si rekel, le da je bil tudi človeško bitje. Vse je imel, vse je bilo do kraja oblikovano: čeden obraz, roke, noge, prste na nogah, celo majhen penis. Veš, kaj sem občutil, ko sem ga videl? Sramoval sem se; vprašal sem se, kje, vraga, sem bil; kje so bili vsi drugi razumno misleči, čuteči ljudje, ko je bil ta otrok, ki se ni mogel braniti, umorjen? Zakaj prav to se je zgodilo, čeprav se v večini primerov bojimo uporabiti to besedo.« »Hudiča! Saj ne pravim, da je treba otroka odpraviti, ko ga mati že dolgo nosi-« »Veš kaj?« je rekel Harris. ‘Osem tednov po spočetju ima plod vse tisto kot donošen otrok. V tretjem mesecu pa je ta plod videti kot otrok. In kje boš potegnil črto?« Demerest je zagodrnjal: »Ti bi moral biti pravnik, in ne piloti« Vseeno pa se je zalotil pri vprašanju, koliko časa je Gwen že noseča, potem pa je premislil: če je zanosila v San Franciscu, kot mu je zatrdila, je minilo osem ali devet tednov. Torej je bil, če je držalo, kar mu je povedal Harris, sedaj to malone povsem oblikovan otrok. Vsekakor so ljudje, ki mislijo kot ti, na strani premaganih. Dandanes težimo k temu, da se abortus olajša in nazadnje morda povsem uzakoni-« »Če se to zgodi,« je rekel Harris, »bomo nazadovali, se spet za korak bolj približali eni sami preprosti osnovi: dvigu položaja posameznika. Vsakič, kadar je civilizacija prešla novo epoho, ki je bila nekoliko boljša, nekoliko bolj prosvetljena od prejšnje, se je to zgodilo zato, ker so ljudje bolj gledali na druge ljudi in jih spoštovali kot posameznike, časi, ko niso gledali nanje, so bili časi nazadovanja. To ti bo dokazala le kratka svetovna zgodovina, če jo prebereš.« »Verjamem ti na besedo.« »Ni ti treba. Veliko primerov je. Odpravili smo suženjstvo, ker smo spoštovali življenje posameznega človeka. Iz istega razloga smo nehali obešati otroke in približno v istem času ustvarili habeas corpus, sedaj pa smo ustvarili pravico za vse, ali se temu vsaj kolikor je mogoče približali. V novejšem času večina ljudi, ki mislijo in razumno sklepajo, nasprotuje smrtni kazni, ne toliko zaradi tistih, ki naj bi bili usmrčeni, kot zaradi tega, kar odvzem človeškega življenja — kateregakoli človeškega življenja — družbi, ki jo predstavljamo mi vsi, pomeni-« »Med smrtno kaznijo in abortusom je velikanski razloček.« »Ne bi rekel,« je dejal Harris. »Ni, če dobro premisliš. Vse to je v zvezi s spoštovanjem življenja posameznega človeka, s potjo, ki jo je civilizacija ubrala in jo bo nadaljevala. Čudno je to, da se ljudje v isti sapi zavzemajo za ukinitev smrtne kazni in za uzakonitev abortusa. Ne uvidijo pa, da s tem na eni strani človeškemu življenju vrednost dvigajo, na drugi pa mu jo zmanjšujejo.« Demerest se je spomnil, kaj je bil nocoj rekel Gwen. Sedaj je to ponovil: »Nerojen krematorijum Auschwitza.« »Nesmisel!« Demerest je vzdignil pogled z letalskega dnevnika, kamor je vpisoval njihov pravkar sporočeni položaj. Kazati se je začela njegova razdražljivost, ki navadno ni bila skrita daleč pod povrhnjico. »Veliko argumentov govori v prid lažjemu abortusu — nezaželeni otroci, ki bodo rojeni v revščini in ne bodo v življenju nikdar dobili nobene šanse; potem posebni primeri — posilstvo, krvoskrunstvo, zdravje mater«. »Posebni primeri so povsod. To je tako, kot če bi rekli: »Naj bo, dovolili bomo nekaj umorov, če priskrbite prepričljiv argument«. Harris je zmajal z glav in s tem pokazal, da se ne strinja. »Potem si omenil nezaželene otroke. Te je mogoče preprečiti s kontrolo rojstev. Dandanes ima to možnost vsak, na sleherni ekonomski ravni- Toda če nam pri tem spodleti in se začne razvijati človeško življenje, je to nov človek in. nimamo moralne pravice, da bi ga obsodili na smrt. Za kaj se rodimo, pa je tveganje, ki ga moramo prevzeti vsi ,ne da bi se tega zavedali; toda kakor hitro živimo, dobro ali slabo, imamo tudi vso pravico, da to življenje obdržimo, in ni jih veliko, ki bi se mu, najsi je še tako slabo, iodrekli. Revščine ne odpravimo z ubijanjem nerojenih otrok, temveč z izboljšanjem družbe.« Harris je pomislil, potem pa nadaljeval: »A kar zadeva gospodarstvo, imamo ekonomske dokaze za vse. Gospodarno logično je ubijati duševno zaostale in mongoloide takoj po rojstvu, izvajati evtanazijo pri neozdravljivo bolnih, iztrebljati stare in nekoristne ljudi, kot počno v Afriki, kjer jih puščajo v džungli, da jih požro hijene. Mi pa tega ne delamo, ker cenimo človeško življenje in dostojanstvo. Reči hočem, Vemon, da ju moramo malo bolj ceniti, če hočemo napredovati.« Računalnik v... (Nadaljevanje z 9. strani) Zaključek Poleg v tem sestavku omenjenih glavnih področij uporabe računalnikov v tekstilni industriji, katerih namen je, priprava informacij za poslovne, vodstvene odločitve, je še cela vrsta manj množičnih uporab. Nekatere so že na stopnji laboratorijskega testiranja metode, druge so že uporabljene na industrijskem nivoju, a še nepreverjene ali neuveljavljene. Običajno si lahko le vel ike firme privoščijo take preizkuse ali aplikacije, za katere še ni očitno dokazano, da so uspešne. S tem seveda nikakor ni rečeno, da tudi poskusna uporaba novih metod ne more prinašati direktnih koristi. Morebiti imajo le manjše pomanjkljivosti, ne dovolj dognane rešitve, še največkrat pa so za to, ker so bolj ali manj unikatne, drage, in si jih lahko privoščijo le velike firme, ki s tem pridobivajo še korak napredka več pred ostalimi konkurenti. Po Tekstilcu ■S« V osmih ličnih in na novo opremljenih omaricah hranimo potrebno gasilsko opremo za gašenje požarov s pomočjo hidrantov — zato so nameščene v bližini le-teh. Števna MERA U PAPIR. «• '•>V\ ' : • LOJ 2 £ j *ALETEI\ p li 1 j ■ .m uto im \ OSEM ČlAftO« BET UREDNIŠKI ODBOR ZADNJA ČRKA ABECEDE VZVI-». LIRSKA PESEM DEL DNEVA NIC PLANINSKA POSTOJ POD KOFCAMI AMEB. Mo'bKO IME IZ (JAIS, UMAKNI : TET/ AMPER I. RDEČI KRIŽ LONCEM* PtSfcAL MOÌKO IME AVT OZN DELGIJE DOMAtA PRITRDIL EAST POLITIK MOL paiHOPN VSAK LAS OKUSNA RlbA |TE LOVADC4 CERAR JOÌE KO*>IR zimska PADAVINA SPOMLAD MESEC KEM ZN- >FPR ■IZNJI Sestavil u-u. STANE ROZMAN SOSTIJA ZAPOR ORIGIN. IME JA: PON&K6 NEKATC Rl ? NEKI SAMO z GLASNIK SO: «LASNIK ZAPRT PROSTOR ZA AVTOMO». OSVEŽU-PIJ At A POLMER IME . ČRKE.3 LITER KNAPI ŽENSKO IME AVT-OZN-AVSTRIJE ŽENSKA REVIJA Doba, VEK PREKOP PREDLO« VEZNIK BREZ z VERNIK, PO&BN AMERIz ŽANU ZADAVA OB PRIČAKOV- NOVERALE a oče Aoo m ip. ČRKA ABECEDE NARODNO 0SV0BO: DILNA VOJSKR SPOJINE Radikala S KISIKOV TUJE ŽENSKO IME BLASOV: NICA V LJUBU AHI SULTANOV UKAZ ODPRTINE V ZIDU začetek ABECEDE NAtA REVIJA JANKO NOVAK REKA V ZRN STANE MANCINI iVT. OZN ITALIJE TEbE OSEBNI ZAIMEK HERODA, nerodne!. (domai. iz rax IZDELKI KIPARJEV RIMSKA 5 NASELJE BLIZU Poreča 3SSÜEÄM SA..M 18. ČRKA ABECEDE TUREK IjKODUI VA PA = DAVINA TUJ IZRAZ ZA SMUČI TOME šmm ZVERZ DRA6.0CC« KRZNOM ■JA DRZO = JAVKAH ZNAK ZA /ureeSthi I DEŽEVNIKI ORANJE KRATICA ITAL1J. DENARNE ENOTE Potomec PRI&EU-V WW-MIT fótm ZIMSKI ŠPORTNI REKVIZIT JEZERO ETIOPIJI ZAČIMBA IMETJE,! «A PRINESI : NEVESTA V ZAKON ŽENSKO IME TUJE t !M£- EAST KEM- ZN. ZA KALIJ KOPNO V morju Biko* borci OCE starega OČETA ENICE ISTO: ČASNO Boginja usode v <4 E RMAN MITPLOG. tOOOKft IG. IRKA ABECEDE AVTOM- OZNAKA ŠPANIJE NARODNI ODBOR U. ČRKA ABECEDE TUJA LETALSKI. DRUŽBA V KEMIJI ZA f A MEVTCOV VODJA LENTRALj »HLAPlVa JAPONSKI DRŽAVNIH KEM. ZN ZA ALUMINIJ KRADLJU VE C ODER: ÖDTERR. PREBIV. DRŽ. AVE V S EV-EVROPI SIBIRSKI VELETOK TOVARNA V KRANJU PRESTOL KMN N Äs artikel izumitelj, RACIO : NALI7A: TOR ORMXA.tLCC KEM-TH du’sik PEVEC PESTNER NABIREK material REZERVE TRAČNICE ROPRET CIRIL PREDLO« VELIK KAMEN KRATICA ZA REAUMUR ZNAMKI! HDCM-KREŠI karnten NORD zMAm.nem AVTOMoe. AVT- OZN. PORTOEAL DRAGO OSTERC TUJA LET. DRUŽBA ENOTA ZA VSTOP I: TEV SREBOZ RASTLINI PREDLOG EINSTEIN Albert TELESNA POŠKODDJ NEUDOMA« CENA AO ACTA VISOKO ODLIKO: VANJE SLOVE NSI FILMSKO PODJETJE 10 KEM.ZN ZA kisik Pond latinski PREDL06 PREDL06 MESTO OB sloven" ° BAU KRATICA Poffip PREDPONA PRED IM« !iž£žU ZNAM TUJI DRŽAVNIK pomaže ŽEN-IME VELIK MOR NEPALEC ODDELEK SEKI28. AMERICAN KAZALNI ZAIMEK. IKEM.ZNI ZA RADIJ TION NEMŠKI PREDLOG OSAMLJE: NA KRATICA HRRAŽUNI I ZA VSAK «IV psntoH MOLOVE LESTVICE TONE RUPAR- AVT- OZN TORINA ALPIN- ODSEK SO: glasnik IZTSTžm ZA j' i°k LAJS OKRAJ ZA KARAT Risal It'D. TEKot-E VODE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Dobili smo 68 rešitev nagradne križanke, od katerih je bilo 51 pravilno rešenih. Izžrebali smo naslednje dobitnike: 1. nagrado 50,00 din prejme Bahun Karel, vratar 2. nagrado 40,00 din prejme Šarabon Silva, finančni sektor 3. nagrado 30,00 din prejme Jančič Marta, KDS 4. nagrado 20,00 din prejme čehič Fehret, tkalnica 5. nagrado 10,00 din prejme Krmelj Mirko, predilnica Rešitve novoletne križanke oddajte do 15. januarja 1975 v nabiralnik TT. Uredništvo Naše mamice Kozina Ana je 18. novembra rodila dečka, Kovačevič Katarina, 24. novembra deklico, Mišič Ruža, 1. decembra deklico in Paplar Cvetana 3. decembra dečka. Naše iskrene čestitke in veliko zdravja! Uredništvo Vojaki nam pišejo Iz Kumbora nam je poslal razglednico Lado Brzin s katero pozdravlja vse člane našega kolektiva, posebno še sodelavce iz elektro delavnice — šibki tok. Piše, da se ima tako, kot se za »starega borca« spodobi; to je dobro. Edino, o čemer se pritožuje je domotožje in komaj čaka, da se bo lahko vrnil v staro sredino, med svoje sodelavce v podjetju. Ob koncu želi vsem zaposlenim srečno novo leto 1975. Lado, hvala ti za razglednico s pozdravi in čestitko za novo leto. Čeprav se imaš dobro, vem, da že komaj čakaš dan, ko boš slekel vojaško suknjo ter se vrnil v civilno življenje. To pa seveda ni več tako daleč, zato sem prepričan, da ti bo tudi ta čas hitro minil. V imenu bralcev ti želim veliko sreče in uspeha v letu 75, upam pa, da se boš pred odslužitvijo kadrovskega roka še kaj oglasil. V Strumici služi vojaški rok Boris Šinigoj iz elektro Zahvale j boleči izgubi dmge ma-Terezije FRANTAR se jno zahvaljujem vsem, o jo pospremili na zad-poti, posebno še delovne-kolelbtmi in oddelku BD ja podarjene vence. Ciril Frantar Vsem sodelavkam m sodelavcem, ter vodilnemu osebju oplemenitilnice se iskre- no zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu iz podjetja, ter jim želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Jožica Slapar Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam konfekcije za izrečeno sožalje, denarno poemo ter pozornost in tolažbo. Angelca Rupar delavnice jaki tok. Poslal nam je pismo s pozdravi organizaciji ZSMS, predsedniku sindikata, sekretarju 00 ZKS BPT in vsem nekdanjim sodelavcem. Piše, da se ima dobro, da je že opravil »peša-dijsko obuku« in da sedaj opravlja podobno delo kot ga je imel v tovarni. Sporoča nam še enkrat svoj naslov, ker je bil tisti na katerega smo mu pošiljali »Tekstilca« napačen. Pravi naslov je: Boris Šinigoj, V. P. 2724/1 92400 STRUMICA. Ob zaključku pisma želi vsem skupaj srečno in uspešno novo leto. V imenu vseh, katere pozdravljaš se ti za pozdrave naj lepše zahvaljujem. Vidim, da ti ne gre slabo, posebno še, če opravljaš delo kot v tovarni. Seveda pa sem prepričan, da se pri delu, ki je podobno prejšnjemu najbrž velikokrat spomniš na elektro delavnico in na svoje sodelavce. Upam, da se boš sedaj, ko je »obuka« za teboj večkrat oglasil in napisal kaj o služenju kadrovskega roka v JLA. Tudi mi ti želimo srečno in uspešno novo leto Urednik Kadrovske aovice V mesecu novembru 1974 so prišli v podjetje naslednji delavci: v tkalnico: Cör Marija Cirkovič Živanka v predilnico: Peharc Slavka v oplemenitilnico: Komac Milan v istem času pa so odšli iz podjetja naslednji: samovoljno prenehali: Mali Anton Pirman Ana sporazumna odpoved: Pajntar Dragica Slapar Jožica v poizkusni dobi: Balukčič Jožo na rehabilitacijo: Aljančič Marija v pokoj: Ude Ivanka Ahčin Marija v JLA: Sajovic Branko Novak Josip Varujmo se nezgod za bodoče delavnice in skladišča je začela rasti kot goba po dežju, sedaj je že pod streho, dela pa se brez zastojev nadaljujejo. r -l - tekstilec'1 — glasilo delovne skupnosti Boinbaž-» 1 ‘z,s/*, ■ - jn tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: ;ie Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko. Švab V0n FS'Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Ra Anica,^ _ nerak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Markovec ’ . gtt-fka. — Glavni in odgovorni urednik Jfta; j ™ 1_ Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Te-*’“r[nt 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 leron - j|0 izhaja enkrat mesečno — List dobijo izvodi — ^ br?zplačno.— Glasilo je po 7. točki adam ■ .. ujejta Zakona o obdavčenju proizvodov i. odstavka • Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto in storitev, v prcmetnega davka. V mesecu novembru so se pripetile naslednje obratne nezgode v OZ BPT Tržič. 1. Papov Jože, zaposlen v obratu predilnica kot vodja izmene si je poškodoval desno nogo ko je udaril v klop. Vzrok: Natrpano delovišče. 2. Lovrenčak Alojz, zaposlen v skladišču gotovih izdelkov si je na stopnišču poškodoval desno nogo. Vzrok: Prehitra hoja po stopnicah. 3. Jereb Zorka, zaposlena v okrepčevalnici kot kuharica, si je pri čiščenju posode urezala s strgalom in si pri tem poškodovala prstanec na desni roki. Vzrok: Naglica pri delu. Polnočno srečanje Zatopljen v misli sem šel mimo pokopališča; nenadoma je nekaj za mojim hrbtom reklo »bouun« in obenem srhljivo zarožljalo. Presenečen sem se obrnil in kaj sem zagledal. Tam je stal nekak, šen okostnjak, zavit v belo rjuho, njegova lobanja s praznimi očesnimi votlinami je nesramno strmela vame. »No, kaj je« sem ga nahrulil? »Duh sem«, je votlo za-hreščal! »Sem opazil. Se kaj?« »Strašim!« »Strašite? Prav, kar prestrašite me!« Spet je rekel »buuu« in zaškripal s kostmi. Zakrohotal sem se in ga zaničljivo pogledal. »Kaj resno mislite da se bom podelal v hlače ob tem vašem neumnem mukanju in ropotanju okončin? V smeh me spravljate, slišite, vi uboga para! Kaj res ne znate nič boljšega?« »Ne«, je žalostno zahropel, »samo to znam!«, in ponovil je svoj skromni spored. Bil sem ogorčen: »Kako se upate polotiti dela, o katerem niti nimate pojma! Ali ne znate jokati kot pogubljena duša, se grozljivo krohotati, zavijati kot veter med grobovi, rožljati z verigami, sopsti kot žrtev s prerezanim vratom in slično, kar počno pravi duhovi?« Se naprej sem našteval: »Zgrabiti z ledeno roko člo-veka za vrat, ga ščipati, suvati, brcati, mu trgati obleko in ga na smrt prestrašenega pognati v paničen beg, ali to znate?« »Ne!« je skoraj zajokal. »Veste, šele pred kratkim sem začel strašiti; nisem imel časa, da bi se naučil vseh teh mojstrovin.« »Potem se pa takoj poberite tja, odkjer ste prišli; da se ne srečava več, sicer vam bom pokazal kako je treba strašiti, vi smrkavec«, sem kričal! »Oprostite, saj že grem,« je zašepetal in jo brž od-kuril čez pokopališki zid. V zvoniku je ura odbila eno. Hudirja, ta tepec me je zadržal, da nisem utegnil poiskati kakega človeka in ga pošteno prestrašiti! Nič zato, jutri ponoči bom to nadoknadil; konkurence sem se pa le odkrižal! Že več kot sto let je tod okoli moje področje; ne bom dovolil, da bi mi takile zelenci hodili v zelje! R. C. Nekaj času primernih (ne) misli Pravijo da več glav več ve. Res je; vendar ne v primeru, ko so vse te glave na istem vratu. Veliko (ne)umetnikov misli, da so mali bogovi, zato najprej sebi naredijo brade; pri večini je to tudi vse česar so sposobni. Pravijo, da eden ni nobeden; vendar bi precej čudno izgledalo, če pred stotico ne bi bilo enice. Nekateri ljudje tudi v spanju govorijo, zato ne občudujte tistih, ki vas na sestankih osrečujejo z dolgimi govori. Na vodilnih mestih je v navadi reelekcija, včasih bi bila potrebna tudi selekcija. .. . da nekateri mislijo, nekateri pa samo mislijo, da mislijo! Ker se je sladkor tako nemarno podražil, ne bomo več govorili — cene so zasoljene, ampak — cene so zasladka-ne. Vodno gospodarstvo želi vsem državljanom, da bi jim novo leto več prineslo in manj odneslo. Ker slovenske pečenice niso po JUS-u (menda so preveč mastne) nam v novem letu mesarji obljubljajo pečenice, pri katerih bo mastna samo — cena! Televizija Ljubljana je svojim naročnikom pripravila koristno novoletno darilo; zaradi podražitve v prihodnjem letu med njimi ne bo nobenega črnogleda; vsi bodo gledali — pisano! Elektrogospodarstvo obljublja vsem porabnikom, da se elektrika v naslednjem letu ne bo — pocenila! Slišati je bilo ... da je neki samski direktor odstopil trosobno stanovanje nekemu delavcu z družino, sam pa se je preselil v garsonjero! . . . da bomo kmalu na prvem mestu v Evropi; v porabi papirja! . . . da so v nekem podjetju v mrzlih dneh delavci med malico kadili v hodnikih upravnega poslopja. 'Škoda, da to podjetje ni bila tobačna tovarna; odvrženi čiki in prazni cigaretni zavojčki bi bili dobra reklama za njihove izdelke! . . . da so v nekem podjetju v petih minutah odobrili milijonske investicije, o popravilu nekaj metrov ograje pa so razpravljali tri ure; pravilno, kdor ne zna ceniti dinarja ne bo nikoli imel milijona! Nagrade za novoletno križanko so : 2 nagradi po 50.— din 2 nagradi po 40.— din 2 nagradi po 30.— din 2. nagradi po 20.— din 2 nagradi po 10.— din