Ženitovanjska ladja. T^rški sultanat je liil 'odpravljen od poi\ojne . narodne skup»čine 2. nov. 1922.po stoletnem obstoju. Dne 17. nov. ,je pobegnil iz sultaftata. svojib očeitov zadnji sultan Mohamed ,Waht -eud-din Khan VI. Komaj si je vešil • .ž.v.jenje. Svoje ¦neizmenie- zaklade je moral pustiti v Turiiji. . -\a]bogatejši vlatlaj,- yl.vi-opi.je postal «a niah .vevež! IVjegova 'drjužina ga¦ je.spre¦miia v ppognanst\o na Hiy.ero ob fraticoskem Sredozem.kem morju. ppfed. mej*eci je omožil vku.lfa^... eno svojiti hčejrk.iji }irestolona"1ednikoni' ^'ll!rfdei-al>a skrbljene. Prej, ko je' še obstojal prestol ka-i lifov, tui-ške princezinje sploli niso poznais možitvenih skrbi. Onei so bile najvišji cilj Castihlepnih ministrovii. generalov. Lahko sosji; izbirale može iz nap boljših rodbin. Vse tČ! je minulo in je poko-i pano. Sultanove hčei^ ke 60 morale ugri.niti; v prebridko jabeltčf življenja. Ceravno ti. 'trpijfl pomanjkanja, ker sul-i tan še vedno poseda; dijamante in razne i-q-zervne kapitale, .ven-! dar jim je postala. $4* ])olna brezskrbnost •— tujka. Turške princezinje si ne morejo izbirati mož po svoji dragi volji. Izbira takih moških za mohamedanske princezinje je ob Rivieri presneto neznatna. Ako ne pride goia k Mohamedu, paP mora on k njej. Turške princezinje bi sc raorale peljati v Indijo, kjcr lahko upajo, da se prikopajo do — mož. Kralj v IJdaipuru in drugi maharadže imajo mnogo sinov. Nekdanji veliki sultan je še danes za vse indijske kneze častitljiva osebnost. On je še vedno kalif, četudi je kalifat odpravl.jen. _5 ]>iincezinj si išče može in če bodo imele srečo, jih bodo luili j našle1. Na ta nacin bo- j do prišle zopet v l-az- (mere, v katerih so bile ! rojene. Vsakemu .je I znano, da <>o indijski maharn.dze bogatini in žennm indijskih prin- i cov ne bo ničesar pri- I manjkovalo v zakonu. jposebnn ženitovanjska i-ladja bi naj popeljala vse turške princezinje v Indijo, kjer bi naj naskočile sinnve boga- (ili niaharadž.