Foitnlna plačana v gotovinl Ixhaja v ponedeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7— za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariff Rokopisi se sprcjemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 81. Celje, petek 7. oktobra 1932. Leto XIV. DR. FRANC MIŠIC: Dies Dravensis — dies ater ? Dne 18. julija1 387. 1. pr. Kr. so Kolt- je, ki so tedaj imeli v posesti vso centralno Evropo s Francijo, Belgijo in Gornjo Italijo vred, v krvavi J.it- ki proniagali hrabro vojsko starih Rimljanov ob italski rečici Aliji, ta- ko, da jim je bila odprta pot oeio v Rim. Rimljanom je ta poraz ostal v tako strašnem spominu, da je sko'ro dvc sto let za nje volja.1 dan bitke ob Aliji — Dies Alliensis — kot »Dies ater«, kot »Crni dan«. Pozneje pa so Rimljani ogromno keltsko ozemlje podjannili in so v razmeroma krat- kem času keltski narod z rimsko- italskim življem tako temeljilo pro- kvasili, da danes skoro ni več 'ijudi na svetu. ki bi jih po njihovem materinem jcziku mogli upravičeno jmenovati Kelte. Ob Dravi na Koroškem, od Baško- ga do Klopinjskcga jezcra, od staro- davne Gospe Svete pa od sivih Kara- yank je bil 10. oktober 1920. naš »Crni dan1«, naš »Dies Dravensis«. Tedaj ni premagala oborožcna so- vražna vojska nnSo vojske, marvec je bila leto prej naša armada v i;raa- govitem pphodu razobesila jugoslo- veiisko trobojnico nad mnogostolet- niina cerkveniini stolpoma v častit- ljivih korotanskih »Svatnjalr«, v Gospi Svcti, pač pa je onega dne nam -neprijateljska, zvita in prekanjena diplomacija praznovala svoje zmago- slavje nad našo odkrito, naiv no in lahkoverno dušo. Od požarov, ubo- jev in grozot o'nih Crnih dni začenši, pa do danes šo ni minulo niti eno leto, da bi se ne bila no Je vsa drav- ska. banovina, temveč tudi vsa naša ijubljena Jugoslavija vsaj enkrat v teku dvanajstih mesecev spomnila onega za nas strašnega Crnega dne. Ker je naša država vendar že enkrat oficijelno postala »Jugoslavija«, je s tern ta dan postal in mora ostati »Dies ater« za vso Jugoslavijo dotloj, dokler evropska diplomacija n<> po- pravi storjene krivice. Dotlej pa je nas vseh sveta dolž- nost, da v svojem srcu zvesto hrani- md živo in ognjevito one ideale, ka- ferih uresničenje bo prekrstiio oni črni dan v kristalno svetlo zarjo nor vega veselja, nove radosti. Ljubljan- ski škof, koroški rojak dr. Gregor Rožman je imel pray, ko je ob pet- letnici koroškega plebiscita z balko- na magistratnega poslopja v Mari- boru i/.ustil krilate besede, da koroš- ki Slovenci za nas tako dolgo niso izgubljcni, dokler mi sami nanje ne pozabimo. Treba je namreč vedeti, da zavedno naroden koroški Slove- nes, na zunaj brez ofenzivnega duha, ki meji včasih na pohlevno poniž- nost, hrani v svojem srcu in očituje V vsem svojem javnem in zasebnem življenju neko naravnost neverjetno silol, vztrajnost, moč in žilavost v za- sledovanju onih poti in ciljev, ki se jih je oprijel. Ta narodna tradicija, od roda do roda podedovana, v vsak- danjih, cleset- in desetlctja trajajo- čih narodnih, kulturnih in gospodar- skih bojih učvrščena in po'glob'j-ma, obcnem obdana z nekim magic" no uplivajočim verskim sijajem svete ljubezni do domače zemlje, kakor se nam razodeva baš v narodnih pes- mih koroških Slovencev, ima tako moCne in tako globoko segajoCe ko- renine v domačem kmetskem Jiud- stvu, da jih izruvati v kratkem no bo mogla nobona zunanja sila, Naj- manj ona pešfiica renegatov in izda- jic, na katere se sedaj veljavne med- narodne ])ogodbc, kakor v tern sluCa- ju senžermenska pogodba, niti no ozirajo. Zaščlta naro'duih manjšin ne pozna nobenili pravic narodnih izda- Terpentin razkraja nesnago še hitreje.... ...vspojitvi 2v močno se penečim ALBÜ5- milom. je fcanesljiva pomoc pn pranju Vasega doma čega periic. ÄLBUS- terpentinovo milo se ino'cno p&ni in iahko ra^kraja nesnaijo. ALBUS-terpentmovo milo varcujc Vasö . perilo inVam olajšapraiije jit;. Tuji vsakemu iredentističnemu stromljenju, v ropolnem obsegu pri- /navajoč sedanje državno poiitično statije; hočcjo in želijo SloveiTci, bi- vajo'ci v sosednji rcpubliki Avstriji, samo to, da sine jo, v vseh drugJh po- gledih enakopravni z ostalimi Av- strijci, ostati — Slovenci. Želi.jo in y.aJitevajo izato slovenske sole, slo- venske učitelje, uradnike, sodnike in duhovnike. Same zahteve, ki bi jili avstrijske vläde po zadevnih določi- lih senžermensko pogodbe, podpisa- ne 1. 1919., že davno morale izvršiti. Da se to dosedaj še ni izvršilo, da se nasprotno vrši z vsemi razpoložljivi- mi sredstvi raznarodovanje koroških Slovencev kolikor mogoče s pomoč- jo nemške sole, nemškc cerkve, mo- litve in pridige, s pomočjo nemškega uradniätva in gospodarskega pri- tiska in z izgonom slovenske inteli- gence 7, l'odnih tal, vse to nasprotujo bosedilu in duhu podpisanih pogodb, izziva drugo pogodbenico, t. j. Jugo- slavijo, katere oficijelni zastopnik pri mcdnarodni plebiscltni komisiji v Celovcu je to slovesno obljubil, k intervcnciji v svrho zaščite naše slo- venske narodne manjšine v Avstriji. Mora pa biti še prav posebno glasen »Memento« naši dravski banovini, celokupnemu njenemu prebivalstvu, da se bratov in sester, ki bivajo baa ob reki, po kateri nosi naša banovi- na svoje lepo ime, ob Dravi od Do- braCa pa doli do naže sedanje držav- ne meje, spominjajo njih irt njihove narodne usode ne le enkrat vsako leto, ampak vsak dan skozi vse leto. Nihčc drugi kakor nemški kralj in ccsar Karol Veliki je bil, ki je 1. 810. v sporu med oglcjskim patrijarhom in solnograškim nadškofom izdal za tisoč let voljavno razsodbo, da naj tvori Drava kot naravna meja tudi mejo med oglejskim patrijarhatom in solnograško nadškofijo; in zopet ni bil nihče drugi kakor veliki Na- poleon, ki je potegnil mejo med jugo- slovensko llirijo in Avstrijo do Ko- roške, do Drave, do Vrbskega jezera in preko Beljaka do Dobrača in še višje, in vso to v času, ko ni bilo žc- leznic, ne avtomobilov, ne aeropla- nov. Danes, ko je vse to na razpolago, da so gore ob vsako moč, pa morajo Karavanko igrati ulogo naravne me- jo v prid onemu, ki se smeji. Dravska banovina bo svoje ime v popolnem obsegu zaslužila šele, ko bo na mesto ci'nega dne zasijal sve- te 1 dan vsem onim ob korožki Dra- vi, ki bodo tedaj še z veseljem in tudi z solzami v očeh peli: Slovenski smo fantje pri Dravci doma, slovenskega duha, slovensk'ga srca. Nabiralna akcija bo v torek! Celje, 7. oktobra. Vsi gotovo niste prezrli člankov in notic, ki so jih zadnje dneve prinašali časopisi. Prav gotovo jih je prebrala vsa javnost in dobro ve, česa je pro- sila nabiralna akcija. Nadejamo se, da ste vsi pripravili skromna darila za katera ste bili naprošeni. Saj žeije na- biralnega odbora so skrowine, prav skromne. Nihče ne zahteva od Vas ne- mogočih žrtev. Glavno je, da je vsakdo voljan odzvati se našemu pozivu. Mi- slimo, da boste to storili. Bliža se morda huda zima in njen;m neugodnim po- sledicam bodo neposredno izpostavljene stotine naših občanov, ki preživljajo bedo in pomanjkanje. Zato je doIŽnost nas vseh, da tem trpečim vsaj nekoliko ublažimo bedo in pomanjkanje. V torek 11. t. m. bodo prišli na- biralci. Pobiralo se bo v mestu med 10. in 12. dopoldne, v okolici pa med 2. in 4. popoldne s po- sebnim avtom, ki bo nosil napis na- biralne akcije in oznanjal prihod s trobentinimi signali v vsaki ulici. Zato pripravite skromna darila — v tore^ pridemo ! Na svidenje ! Nabiralni odbor. Veselje do Življenja, sposobnost za delo čutite le, če vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvice) dobro funkci- jonirajo, če je vaše telo in vaša kri očiščena tujih snovi, kar se izvrSi na povsem naraven način 7. Saxlehnerjevo grenčico HUNYADI JANOS, če je po- pijemo zjutraj na prazen želodec po V2 kozarca. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh le- karnah, drogerijah in boljših trgovinah. Razvitje zastave vojnih invalidov kralj evine Jugo- slavije Nj. Vel. kralj Aleksander I. je bla- govolil podariti zvezi vojnih invalidov kra'jevine Jugoslavije zastavo iz težke svile, ki bo blagoslovljena in razvita dne 6. novembra pri spomeniku kneza Mihajla v Beogradu. Zastavi bo kumoval Nj. V. kralj, svečanemu aktu pa bodo prisostvovali predstavniki diplomatske- ga in častniškega zbora, predstavniki vlade, vojaški atašeji raznih držav in mnogoštevilne vojne žrtve iz vseh kra- jev naše domovine. Zveza invalidov hoče akt razvitja zastave izvršiti na najsvečanejši način in to v znak hva- ležnosti svojemu pokrovitelju, kumu in darovatelju zastave. Zato bodo posebno mnogoštevilno zastopane vojne žrtve, da tako manifestirajo svojo hvaležnost, udanost in neomajno zvestobo do svo- jega kralja in voljo, da hsočejo trdno in močno Jugoslavijo. Ob tej priliki se bodo kakor običaj- no zabijali v drog zastave zlati in sre- brni žebljički, ki jih bodo poklonili v spomin razni dobrotniki invalidov, U" stanove, patrijotske organizacije in razne korporacije, in bodo njih imena vrezana v žebljičke v latinici ali ciri- lici. Žebljičke bo dala delati osrednja uprava v Beogradu in jih bodo daro- vatelji zabili sami ali pa pooblastili za to kako drugo osebo ali invalidsko organizacijo. Apeliramo na našo javnost, da da- ruje Žebljičke in da ne odpušča praznih rok zastopnikov invalidov, ki bodo te dni v vseh krajih naše domovine zbi- rali podpise onih, ki mislijo darovati žebljiček, ali pa da se sami javijo, če bi morebiti koga prezrli, neposredno Oblastnemu odboru vojnih invalidov v Ljubljani ali pa odboru v svoji bližnji okolici in sporočijo obenem, kako naj bo vpisano njihovo ime, in ali bodo sami zabili žebljiček. Za žebljiček naj blagovoli vsak žrtvovati svoji družabni poziciji in gmotnim razmeram primer- no vsoto. Nabrana sredstva se bodo porabila za podporo najbednejših voj- nih žrtev. Ker se invalidi le redkokdaj javljajo s prošnjami za prispevke, pričakujemo, da bo ta apel našel vsestranski odziv v naši ožji domovini. Prvo nagradno streljanje celjskega strelskega okrožja v Celju 16. oktobra na strelišču v Pečovniku I. Tarča »Celje«. — VojaSka pu§ka. Daljina 200 metrov. Ležeč položaj brez naslona. Tekme se morajo udeležiti vsi Člani celjske savezne strelske družine. Tekmovalec s prvo serijo 5 strelov ima pravico 2 strelov za poskušnjo, ki se pokažeta vsak za se. Vsak tekmovalec ima pravico izstreliti toliko serij, ko- likor hoče, toda računa se mu le ena, najboljša. Serije se morejo ponavljati, čim vsi prijavljenci izstrelijo predhodno serijo. Pri teh serijah se pokažejo re- zultati, čim je oddanih vseh 5 strelov. Na to tarčo se strelja v Času od 8. do 1030. Cena 1 kom. municije je Din 1'—. Vpisnina Din 2"—. Za to tarčo je predvidenih 6 nagrad v predrnetih. If. Tarča «Pohorje«. — VojaSka puSka. Daljina 200 metrov. Ležeč položaj brez naslona. Tekrne se morejo udeležiti vsi Člani poedinih strelskih družin celjskega strelskega okrožja. Vsak tekmovalec s prvo serijo 5 strelov ima pravico 2 strelov za poskušnjo, ki se pokažeta vsak za se. Vsak tekmovalec ima pra- vico izstreliti toliko serij, kolikor hoče. toda računa se mu samo ena, naj- Stran 2. »Nova Doha« 7. X. 1932. Stev. 81. boljša. Serije se morejo ponavljati, čim vsi prijavljenci izstrelijo predhodno se- rijo. Pri teh serijah se pokažejo rezul- ati, čim je oddanih vseh 5 strelov. Na to tarčo se strelja v času od 10.—13. Cena 1 kom. municije je Din 1"—. Vpisnina Din 2—. Za to tarčo je predvidenih 10 na- grad v predmetih. III. Tarča »Triglav«. — Vojaška puška. Daljina 200 metrov. Ležeč in kleČeč položaj brez naslona. Pravico tekmo- vanja iraajo ekipe poedinih saveznih strelskih družin celjskega strel- skega okrožja. Vsaka ekipa se- stoji iz 3 članov ki jih izbere po- edina strelska družina. Vsak clan ekipe ima pravico izstreliti 12 strelov, od katerih sta 2 za poskušnjo, a ostalih 10 se mora izstreliti : 5 iz ležečega in 5 iz klečečega položaja brez naslona. Strela za poskušnjo se pokažeta vsak za se, a ostali se pokažejo po izstre- litvi 5 strelov. Upošteva se vseh 10 strelov, za nagrado pa število krogov vseh članov ekipe. Vsaka savezna strelska družina ima pravico do ene ekipe. Strelja se v času od 14. do 16. Cena 1 kom. municije je Din 1*—. Vpisnina za ekipo je Din 25*—. Nagrada bo v treh predmetih. Ekipa, ki dobi prvo nagrado nosi naziv : »Najboljša ekipa celjskega strelskega okrožja za 1932. leto«. V slučaju, da bo manj nego 5 ekip, bosta le dve nagradi. IV. Tarča »Zlatorog«. — Lovska puška s kroglo, brez daljnogleda. Daljina 100 metrov. Strelja se v stoječem po- ložaju, brez naslona. Pravico tekmo- vanja imajo člani vseh strelskih družin CGljskega strelskega okrožja, ki so člani Slov. lovskega društva. Vsak tekmo- valec ima pravico, da izstreli en strel brez poskuSnje. Vpisnina Din 3"—. Vsak tekmovalec prinese svojo puško in svojo municijo. Strelja se v času od 14. do 17. Za to tarčo so tri nagrade v pred- metih. Opomba : 1. Za tarče »Celje«, »Pohorje« in »Triglav« bo pripravilo puške in mu- nicijo celjsko strolsko okrožje. 2. Na dan nagradnega streljanja, bo organiziral g. Drago Bernardi bufet na strelišču. DCMAČE VEITI d Smrt rektorja zagrebške unlver- ze. V ponedeljek 3. t. m. zjutraj je hotel rektor zagrebške univerze dr. Josip Belobrk prisostvovati otvoritvi kongresa ortopedov, pa ga je nena- doma zadela kap. Star je bil komaj 53 let. Med študenti je bil zelo pri- Ijubljen. Pokojni je bil rojen 12. marca 1879. v Prugovcu kot sin siromašnih staršev. Težko se je prebijal skozi di- jaška leta, srednjo šolo in pravne študije je dovršil v Zagrebu, potem ga je pa vodila pot od službe do službe, dokler ni postal leta 1926. redni pro- fesor tehnične fakultete. Leta 1928. je bil izvoljen za rektorja zagrebške uni- verze. Posegal je prejšnje case tudi v politiko, sodeloval ieaktivno pri srbsko- hrvatski koaliciji. Bil je član komisije, ki je sestavila zakon o univerzah. d Uradne ure v finančnih uradih. Od 1. t. m. dalje so določene za po- samezne urade finančne uprave nasle- dnje uradne ure ob delavnikih: za dravsko finančno direkcijo v Ljubljani od 8. do 12'30 in od 1530 do 18.; za davčne uprave na ozemlju dravske finančne direkcije pa od 8. do 12. in od 14. do 17. Ob sobotah se uraduje samo od 8. do 14., ob nedeljah in praznikih je pa določena dežurna služba od 9. do 11. Uradne ure za glavne oddelke, oddelke in ogranke finančne kontrole so določene z zakonom o organizaciji finančne kontrole, za ka- tastrske uprave pa z razporedom od- delka za kataster in državna posestva pri finančnem ministrstvu. d Ustanove za uboge onemogle obrtnlke in trgovce in njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1932. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din odnosno po 100 Din. ProSnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra. Priloži naj se jim od ob- Kdo posodi 10.000 Din obrtniku za dobo dveh mesecev? Velja tudi hranilnaknjižica. Proti visokim obrestim. Ponudbe pod »Hvaležnost« na upravo lista. ProdajalKo ki je zmožna slovenskega in nemSkega jezika ter navadnega knjigovodstva, sprejmem takoj. Natančneje se poizve v hotelu »Hubertus«, Celje, Gosposka ulica. Habljen hlavip ali pianino kupim. VpraSa se v Celju, Zrinjskega ul. 15, pritličje. Dve stanovanji vsako obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, oddam takoj. Poizve se pri Josipu Kosu, čevljarskem mojstru, Celje, Dečkov trg 6. Činskega in župnijskega urada po- trjeno dokazüo, da ]e prosilec obrt ali trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemoglä uboga vdova sa- mostojnega obrtnika ali trgovca. d Letošnja sezona v Rogaški Sla- tini. Rogaško Slatino so obiskali letos 6.003 gostje (lani 6.821), od teh 5.185 Jugoslovenov in 818 inozemcev, med temi 382 Madžarov, 256 Avstrijcev, 53 ltalijanov, 38 Grkov, 36 Čehoslo- vakov, 53 oseb pa je bilo iz raznih drugih držav. d Črnogorci v pripovedkah in anekdotah. V založbi avtorja Micuna M, Pavičeviča v Zagrebu (Grgurova 3) je izSla 159 strani obsegajoča knjiga »Crnogorci u pričama i anegdotama« s predgovorom dr. Iva Politea, pod- predsednika društva hrvatskih knji- ževnikov. To zanimivo zbirko original- nih pripovedk in anekdot, iz katerih se izvrstno odraža značaj črnogorskega ljudstva in njegova tradicija, vsakomur toplo priporočamo. d Revija Cinema. Oktobrska šte- vilka te izvrstne zagrebške ilustrirane revije ima zopet mnogo lepih ilustracij in raznovrstno zanimivo čtivo. Revija je urejena po vzorcu »magazinov« in je zelo reprezentativna. Revija izhaja enkrat mesečno, stane polletno 40 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Smičiklasova ul. 21. d Oktobrska številka »Ženskega Hsta« vsebuje zopet mnogo modnih novosti, razprave o gospodinjskih za- devah in zabavno čtivo ter ima krojno prilogo. »Ženski list« izhaja enkrat mesečno, stane četrtletno 45 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Samo- stanska ul. 2/I. d Pri motnjah prebave, želodčnlh bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglanju oči, razdraženih živcih, ne- spanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franc Jožefova« grenčica odprto telo in olajSa krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih kli- nikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem kataru, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franc Jožefove« vode. »Franc Jože- fova« grenčica se dobi v vseh lekar- nah.drogerijah in specerijskih trgovinah. (1 Vazno za vse, ki iščejo delo! Opdzarjamo na današnji oglas tvrd- ke J. Kalis, Maribor, Trubarjeva 2. (1 Dunajska vremenska napoved za soboto 8. oktobra: Nadaljno poje- rnanje oblačnosti, pa najbrž lnnogo- kje krajevne visoke megle nad doli- nami in nižavami, naraščanje tem- perature, jugovzhddni vetrovi, v se- vernih Alpah južno. »Franc Jožefova« grenčlca je prava blagodat za pokvarjeni želodec, kipe- nja v črevesju in glavobolu. Celje in okolica c Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metcda v Celju priredita v soboto 8. t. in. ob 20. v vseh gornjih prdstorih Narodnega doma družabni večer, katerega čisti dobiček gre deloma v prid revni deci v obmejnih šolah in v podporo brez- poselnim in bednim v Celju in oko- lici. Prireditveni odbor vabi tern po- tom občinstvo, da družabni večer v lepem številu poseti. Kljub težkim časom imamo gotove dolžnosti do bratov in sester, ki pričakujejo naše pomdči. c Mcški zbor celjske »Svobodc« bo koncertiral pod vodstvom g. C. Preg- Ija V nedeljo 9. t. in. ob pol 9. zvečer v Žalcu (Roblekova dvorana). Nasto- pi čez 40 pevcev, ki bo'do peli poleg umetnih pesmi bisere jugoslovenskih in ruskih narodnih pesmi. Solista gg. Stj. Telč in Kobula. Kcr je čisti donos namenjen brezposelnim, je tern bolj pričakovati obilne udeležbe, zlasti ker nastopi zbor prvič v Zal- cu. c Koncert »Svobode« v mestnem parku, ki bi se moral vršiti v soboto 8. t. m. ob 20., odpade zaradi neugod- nega vremena. c Osebna vest. Novi sreski veteri- nar pri sreskem načelstvu g. Maksim Sribar, naš celjski rojak, je že pre- vzel svoje no'vo službeno mesto. No- vi veterinarski referent se bavi tudi s privatno prakso in bo strankam vsak čas na razpolago. V uradnih zadevah pa sprejema stranke \>ak torek, sredo in soboto ob uradnih urah. c Drušivo absolventov državnih tr- govskih šol v Celju bo ustanovlje.no na obenem zboru, ki se bo vršil v ne- deljo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne v ho- telu »Evropr«. Udeleženke in udele- ženci bodo popoldne p'riredili izlet k restavraeiji Stegu. c Redni občni zbor Glasbene Maii- nje v Celju bo v ponedeljek 17. t. m. 20. v noilnici Glasbene Matice v I. nadstropju. c Redni obeni zbor Dijaške kuhi- nje v Celju bo V pondeljek 17. t. m. ob 18. v restavracijskih pro'storih v Narodnem. domu v Celju. Na dnev- nem redu so poročila odbora, volit- ve in slučajnosti. c Tečaj ruskega jezika se bo pri- čcl prihodnji teden. Prijavo se še vedno sprejemajo. c Celjski šahovski klub razpisuje splošni turnir za sredo 12. oktobra. Vse člane vabimo k udeležbi. Ta tur- nir je namenjen vsem igralcem-čla- nom. Vsem priporočamo, da se ude- leže turnirja, da ugotovijo svojo ja- kdst in da istočasno pridobijo ria ru- tini. Prvi zinagovalci postanejo glav- ni klubovi igralci in pridobijo pravi- co, da se udeleže glavnega turnirja, ki se bo vršil takoj po zaključitvi splošnega turnirja. Vsak teden sta dva redna igralna večera: v sredo in petek. c Surovinska zadruga fcevljarjev v Celju bo imela v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne gospodarsko zborovanje v gostilni Janžek Za kresijo. c Iz banovinske službe. Gosp. An- ton Nikler-Matko je imenovan za uradnika pripravnika v javni bolni- ci v Celju. c Zborovanje učiteljstva. Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v so- boto 8. t. m. s točnim pričetkom ob 9. dopoldne v telovadnici mestne na- rodne sole. Na sporedu je tudi preda- vanje »O glasbeni vze;oii naše mladi- ne«. Predaval bo g. K. Sancin, ravna- telj Glasbene Matice. Po predavanju bo koncert mladega vijolinista Mirana Viherja. Na klavirju ga bo spremljala ga. Mirca Sancinova. c Redni mesečni sestanek upoko- jenega učiteljstva iz Celja in okolice bo v soboto 8. t. m. ob 16. »Pri mo- stu« na Bregu. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. Predčasno osivenje las prepre- čite z rediio nego las s >čmo glavo« xrs sredstvom »Haarglanz«. Spiranje a tem sredstvom, ki je priloženo vsakemu zavoj- čku »črne giave«, okrepi lase v njittovi strukturi. Lasje ostanejo zdravi in lepi ter odporni proti vsem äkodljivim vplivom. »Črna glavac a sred- stvom »Haarglanz« ia očali je na razpolago za svetle in temne lase in za tako zvani »extnu bkmd<. 7 c Ljudsko vseučiiišče v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske sole. c Koroški večer bo priredil celjski pododbor kluba koroških Slovencev v soboto 15. t. m. s pričetkom ob 20. v salonu restavracije »Evrope«. c Javna mestna knjižnica je odprta od 1. t. m. dalje ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 6. od 8. zvečer, od nedeljah pa od 10 do 12. dopoldne. c Pozivam vse pevce in pevke CPD, da se zanesljivo udeleže nocoj- šnje pevske vaje. — Pevovodja. c Smrtna kosa. V torek A. t. m. do- poldne jo umrl v Celju (Mariborska cesta 7) v starosti 84 let zasebnik g. Anton Rode star., oče tiskarnarjev gg. Adolf a in Toneta Rodeta. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek 3. t m. 8-1 etna rudarjeva hčerka Fran ja Močnikova iz Trbovelj, v torek 4. t. m. 41-1 etna viniCarjeva žena Ana Krumpača iz Cerovca pvi šmarju, v sredo 5. t. m. 72-letna dninarica Ma- rija Kolarjeva iz Malih Dol pri Viš- nji vasi, v četrtek G. t. m. pa 6S-let- na prevžitkarica Antonija Kozoleto- va iz Koprivnice. Bodi jim ohranjen blag spomin, preo'stalim naše iskre- no sožalje! <• Na ulici ga je zabodel. V četrtek 6. t. m. okrog pol 23. je 24-1 etni brez- poselni mlinar Henrik Strnad iz Braslovč v Aškerčevi ulici pred skla- diščem Kmetijske družbe brez povo- da napadel z nožem 18-letnega de- lavca Ivana O§a s Sp. Hudinje, ko se je vraCal iz mesta, g-a zabodel v ra- mo blizu tilnika in mu prlzadel 10 cm dolgo in IK cm Siroko rano. Strnada so kmalu aretirali. OŠa so spravili najprej v policijsko straž- nico v Gaberju, kjer so ga obvezali, potem pa so ga z reševalnim avto- mobilom propeljali v bolnic.o. c Nevaren možakar pod kijučem. Policija je 3. t. m. v nekem tukajš- njem hotelu aretirala 28-letnega čev- ljarskega mojstra Franca Kuzmana iz Vitanja, ki je 2. t. m. zvečer pred Slapernikövo gostilno pri Vit.anju pričakal krojaškega pomočnika Aloj- za Kovšeta, s katerim se je bi! pol ure prej pri karambolu s 'kolesom sprl, in ga ustrelil s samokresom v hrbet. Kovšeta so prepeljali v celjsko bolnico, Kuzman pa je po' zločinu pobegnil v Celje, kjer so ga aretirali. c Žrtve nesreč in napadov. V Bras- lovčah je neki konj udaril (5-letnega kleparjevega sina Jožeta Štrozerja in mu razmesaril levo lice. — 39-1 et- ni rudar Josip Novinšek iz Velenja si je pri padcu zlomil nogo, 24-1 etni rudar Karol Narberger iz Zabukov- ce pa si je pri padcu izpahnil desno roko v ramenu. — 55-letnega trgov- skega slugo Luko Štruclja iz Celja je 3. t. m. zvečer neki moški napa- del z nožem in mu težko poškodoval levo roko. — 37-letni ko'vac Anton Sedovšek iz Mozirja si je 4. t. m. pri padcu zlomil levo ključnico. — 18-letnemu mehaniškemii vajencu Maksu Krompušu iz Celja je v Cetr- tek G. t. m. pad el težek sod na levo roko in mu zmeckal palec. — 21-let- ni dninar Rudolf Obrčkal iz celjske okolice je stopil v sredo 5. t. m. na neko motiko in se močno porezal po desni nogi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Kostanjarji so se že pojavili v Ce- lju. Liter pečenega ko'stanja proda- jajo po 4 Din. c Gosiilna »Pri mostu« ima vsak teden ob sobotali domace riževe klo- base in krvavice ter sladek muška- tov most. Za obilen obisk se pripo- roča gostilničarka. v, Iznuba. Pri Glaziji je bil te dni izgubljen zelen ženski sviter z doku- monti Ljudske samopomoči v Mari- boru na ime Franca Prašnika. Štev. 81. »Nova Doba« 7. X. 1932. Stran 3. c Tatvine koles so v zadnjem času skoro na dnevnem redu. Tatvine omo- gočajo po večini lastniki koles sami, ker puščajo kljub svarilom kolesa brez nadzorstva pred hišami, v vežah in na dvoriščih. V ponedeljek 3. t. m. okrog 18. je nekdo ukradel trgovskemu va- jencu Karlu Šeraku izpred celjske po- §te 1500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, v torek 4. t. m. med 17. in 18. pa je bilo iz veže na Kralja Petra cesti ukradeno skla- diSčniku Hinku Fciškovcu iz Vitanja 1000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Mifa« St. 427.975. c Popls blclklov v Celju. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Po nalogu poveljnika celjskega vojaškega okrožja se pozivajo vsi lastniki dvokoles (bi- ciklov), stanujoči v območju mestne občine celjske, da dvokolesa najkasneie do sobote 15. t. m. prijavijo med do- poldanskimi uradnimi urami pri voja- škem referentu mestnega načelstva v Celju zaradi vpisa v zadevno eviden- čno knjigo. Prijaviti jih morajo lastni- ki sami osebno in prinesti s seboj po- datke o znamki in številki. Nevednost o razglasu ne opravičuje. c Dljaški kuhlnjl v Celju je poklo- nil g. Simon Gaberc, trgovec v Celju, 100 Din namesto venca, g. Karl Perc, knjigovez v Celju, pa 50 Din namesto cvetja na grob g. Antona Rodeta star. v Celiu. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 8. t. m do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasllno druätvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 9. t. m. do vStete sobote 15. t. m. I. vod pod po- veljstvom g. E. Berne. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Sreda 12. oktobra ob 20.: »Za naro- dov blagor«. Otvoritev gledauške sezono. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. "..Otvoritev gledali&ke sezone v Ce- lju. Narodno gledališče v Mariboru bo otvorilo letoSnjo sezono v eclj- s'kem mestnem gledališču z uprizo- ritvijo Cankarjeve komedije »Za na- Todo'v blagon<,.ki je doživela na ma- riborskem odru velik uspeh. Prepri- Cani smo, da bo občinstvo iz Celja in okolice v velikem številu posetilo predstavo. Vstopnice se dobe v pred- prodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Kino Mestnl kino Celje. V petek 7. t. m. ob 2030 se bo zadnjikrat predvajal veličastni zvočni film »Pod lažno zastavo«. V glavnih ulogah Gustav Fröhlich, Charlotte Susa in Celjan Harry Hardt (Klimbacher). »Pod lažno zastavo« je eden najlepših filmov se- zone. Kdor ga Se ni videl, naj ga ne zamudi 1 — Sobota 8., nedelja 9. in pondeljek 10. oktobra : »M o n a Liz a«. Sijajen zvočni film z godbo in petjem. Vglavnih ulogah sloviti Willy Forst in Trude v. Mollo. Glasba : Robert Stolz. Krasni tango »Zakaj se smehljaš, Mona Liza ?« in angleški valček »Ti neumni mali korporal« bosta ostala vsskomur v spominu. »Mona Liza« ie brez dvo- tna doslej najboljši film Willyja Forsta Sokolstvo Iz župne uprave Sklep one zadnjih sej ŽPO je bil, da je treba v bodoče posvetiti sokol- ski pesmi malo več paŽnje. Soko'lska pesem je sredstvo za po- vzdigo sokolske zavesti, ona bodri in poživlja telovadca po napornih va- jah, mu vliva novih moči in vabi v našo sredo ljudi, ki se iz katerihkoli vzrokov ne morejo udejstvovati pri telovadbi ali drugod. Sokolska pesem duhovno vežo vse člane istega dru- štva, župe, saveza, pa tudi vsega So- kolstva, ker združuje, kar loči jezik in narodnost. Ona ublažuje sovraštva, plemeniti naša čuvstva, telovadca in telovadko pa spremlja pri vajah. Pe- sem v zbo'ru rodi ljubezen napram edinici, ima pa tudi telesno vzgojni pomen, saj si s petjem širimo prsni koš in pljuCa, pospešujemo pa tudi krvni obtok. Pesem jači voljo, razvija um in spomin in dajc Sokolu sokol- ski ponos. Vkljub tej veliki važnosti, ki jo ima pesem tako za posameznika, ka- kor tudi za celoto, se goji vse pre- malo, da ne rečemo — skoro nič. So- sednje bratske župe prirejajo že ccle Župne koncerte, kjer sodelujo naj- manj po dve. tretjini društev, naša župa, ki je številčno izmed najjačjih, pa zaostaja v tem daleč za drugimi. Vzrokov navajajo društva mnogo. Pomanjkanje pevcev in pevk, ki že mogoče pojejo pri drugih zborih. ne- dostajanje pevovodje itd. — ti izgo- vori no opravičujojo dejstva, ker pev- ci —¦ če so — bodo ostali gotovo pri svojih ljudeh; če jih pa vleCe dru- gam, je to znak društvenega nein- teresa in kratkovidnosti. Dober pe- vovodja tudi ni vzrok, da zbor ne ob- stoji, ker itak tukaj ni mišljer.a vi- soka umetna pesem, nego predvsem sokolska in naša narodna popevka, ki privabi v našo sredo vsakega, le- po pesem ljubečega človeka. Mogoče si izprosite pevovodjo za nekaj časa od sosednjegu društva, ljubitolj glau- be — idealist — bo to storil iz srca rad. Nastopajo dolgi zimski večeri. Zbi- rajte se v svojih prostorih in prepe- vajte najprej naro'dne, pozneje pa ponarodele in preko umetno-närod- nih tudi težje umetne pesmi. Med vsemi pa naj plava sokolska pesem, bre>: katere naj ne bo niti oddelek niti društvo. Posebno važnost pola- gajte na sokolske popevke naših naj- mlajših. Tu si vzgajajte tudi pevski naraščaj. Kdor to poskuša, virii, ka- ko je pri njih s Sokolstvoin in telo- vadbo zvezana tudi pesem. ŽPO bo skušal v bodoCe zalagati društva z lažjimi sokolskimi pesmi- mi in za vse vrste zbo'rov (moški, ine- San, ženski, mladinski). Naj ne bo v naši župi di-uštva, kjer bi kakšnega oddolka ne spremljala vedno sokol- ska pesem! Naprošam© br. društva, da vložijo odslej del truda tudi v to poglavjo. Sokolska pesem naj se sliši na sprehodih, na izletih, na tölovadi- šču in povso'd, kjer biva sokolski duh. Kakor je bila narodna pesem velik činitelj v nacijonalnem delu robova- nja našega naroda, tako naj Sokol- ska pesem to delo nadaljuje, saj je sokolstvo za to poklicano. Brez pes- Izmed 10 ljudi jih ima Zzobni kamen ...dobi gapa lahko vsak! Kolikokrat je bil že zobni kamen kriv/ da ste izgu- bili zob, ker ga niste pravočasno odpravili! Kdor si zobe redno cisti s Sargovim Kalodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema/ ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Bräunlichu in ki zobni kamen polagoma in zanes- Ijivo odpravi — zobe pa ohrani močne in zdrave. mi si pa sokolstva ni mogofe niti misliti. Sokolska pesem naj ori Sirom na- še domovine — uspeh ne bo izostal! Izpolnite priložene vpraSalno pole in jih vrnite najkasneje v teku ene- ga tedna na ŽPO, Zabukovca pošta Griže, ker pravo delo se bo lahko za- Celo sole na podlagi dobljenih po- datkov! Zdravo! Župi prosvetni odbor. Sport t Dve prvenstvenl nogometni tek- mi v nedeljo. Na sportnem igrišCu pri »Skalni kleti« so bo prifela v ne- deljo 9. t. in. ob 9. dopoldne prven- stvena nogomcvtna tekma med SK Atletik in SK Laškim, ob 15. pa med SK Olimpom in SK Šoštanjem. t Hazenska sekc. SSK Celja. Zaradi prvonstvcne tekme s SK Ilirijo v ne- deljo 23. t. m. se pozivajo vs6 hazena- šice, da bi posečale redno treninge. ki se bodo vršili ob nedeljah od 9. do 12., ob torkih in Cetrtkih pa od po'l 13.—15. Udeležba vseh prijavlje- nih obvezna. Sprejema se tudi nove Članice. — Vodstvo. Književnost Conan Doyle: Boj v megli (Bas- k e r v i 11 s k i pes). Roman. Zalo- Žil konzorcij »Nove Dobe1« v Celju. Poslovenil Boris RihteršiČ. Str. 166. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobo« v Celju je izdal kot tretjo knji- go sloViti detoktivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- ncga avtorja detektivskih romanov. V tem romanu nam s/lika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- nik, zahrbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moC. Slavni detcktiv Sherlock Holmes re- si z velikimi napori in z izredno bi- stroumnostjo težko zagonetko in raz- krijo nevai-nega zločinca. Ta roman jc viSek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- §la v okusni opremi in se naroča v apravi »Nove Dob;j« v Celju. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo 9. t. m. ob 2. popoldne se bo pričela v gostilniških prostorih gosp. Adama Kincla vinska trgatev s plesom, ki jo priredi gasilno društvo Sv. Jurij- trg. Ker je dobiček namenjen za na- bavo gasilskega avtomobila, vabimo k čim številnejŠi udeležbi. »Gospod doktor! Gospo'd doktor!« — »Kaj je?« — »Igral sem na ustno harmoniko, pa sem jo požrlh< — »Bo- dite veseli, da niste igrali na klavir!« * * »Ana«, vpraša gospodinja skužki- njo, »kaj pa pomeni ta ropot v spal- nici?« — »Mali šklepeče z zobmi«, odvrne služkinja. — »Saj otrok ven- dar še nima zob!« — »Mali šklepeče z Vašimi zobmi, milostljiva!« PIERRE BENOIT: 24 KONIGSNIARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Zahvalil sem se mu, toda ker nisem hotel, da bi jutrišnja svečanost zame izgubila vso privlaCnost, in sem Cutil, da bi bi! le v nadlego in posmeh srodi ljudi, oblecenih v raznobarvne uniforme, sem šol in se zaklenil v knjižnico. Tu sem jel zbirati neke za- piske, ki sem jih potreboval za naslednje predavanje mlademu vojvodi o zgodovini aleksandrinske filo- zofije. Ko sem gel iz knjižnice, je bila že not; sklcnil sem iti na izprehod skozi m,esto, ki je bilo že razsvet- Ijeno. Sredi trga, kjer je bilo vse pripravljeno za svečanosti, sem se obrnil in zagledal grad, ki je bil ves v luči. Otročje veselje nad raznobarvnimi ognji in pisanimi stekli je bilo vzrok, da nisem opazil, kako je vse to dales za mejanii dobrega okusa. Toda v Ncinčiji jo vselej vsega preveč, le dobrega okusa ne. Na sredi je viscl cesarski orel iz rumenih lam- pijonov, ki je bil vsaj deset metrov visok. Na> lovi rdeči württemberski lev, na desni zeleni lautenburSki leopard. Umctnik-razsvetljevalec je irnel nerodno na- logo, ko je moral z električnimi svetiljkami opaz- ljivo poudariti razliko med to in ono živaljo. Toda, naposlod se mu je delo še precej posrečilo. Okoli menc je grmel v črnih gmotah truM obCu- dovanja in razhurjcnja. MnoŽice so prihajale in od- hajale. Premikale so se v nekcm redu, ki je bil prav gotovo določen. Tu so se pomešali prebivalci siro- mašnih preclmestij z razkoSnimi uniformami. Rdeči dolmani lautenburških huzarjev so se mešali z viš- njcvimi dolmani detmoldskih dragoncev in temnimi tunikami pešcev. Visokošolci, ki so bili nalaše" prišli iz Hannovra, so kazali svoje pestre Cepice in braz- gotine z neko predrznotjo, ki je takoj izginila, če so srcčali Castnika. Ker se je Božič bližal, so bilo razkošno' razsvet- ljone izložbe trgovin do vrha natrpane s kopico naj- različnejših predmetov, tako neokusnih, da bi se človek razjokal. Gostilne so bile polne gosk, dra- žestno okrašenih z barvami sedemindvajsetih nem- ških držav. Z višnjevo barvo okrašena goska Rudolfs- stadta je bila soseda rdeče württemberske goske. Klobasarji so razstavili cele piramide klobas, ki so kazale najbolj znana poslopja v cesarstvu: Reichs- tag, berlin*ko postajo, kölnsko stolnico. Najbolj pa so ljudje obc'udovali slavolok iz obloženih kruhkov v. relijefi jz rdečkaste želatine in arhitravom iz gosje pastcte. Mlada deklota so hodila mimo. Za roko so se držale po tri ali štiri in pobešale oči pred gospo'do- valnimi pogledi častnikov. Večerjal sem pri »Lohengrinu«, ki je najveCja in najrazkošnejSa gostilna v Lautenburgu. Mislim, da se morejo samo kadilci v njej dobro počutiti. Oblaki dima, ki se pode pod stropom, spominjajo na pantagruolsko WalhaJlo. Stran 4. »Nova Doba« 7. X. 1932. Štev. 81. D E L 0 v teh težkih časih lahko najdevsakdo šenajbo- lje z ureditvijo domače pletilnicevhiši.Dajemo v tekočem vsakomur delo s tern, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočcte de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Dnevno sveže prazena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karoi Loibner, CeKje Kralja Petra c. 17. — Pri „Zfoncu" Delikatese, specerija, semena. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- cflaja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj 2 4 0 Din dobra in trpežna • moška suknena obleka 2 8 0 Din kratka zimska double suknja razpošilja TOVÄRNÄ OBLEK STERMECKI CELJE Franjo Dolžan *«4* kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgora] navedene stroke spadajoča dela in pcpravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna 112 TOVÖRNE0IREKTNO ! 9 NPTELO rfOJEPOCENIfNQJ I VSIVEDOl Obleke po meri hitro in solidno ! Oglejte si zalogo in izložbe ! I Bukovo oglje vilano, kakor tudi braško, za likanje, za ko- vače, kleparjc itd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini. Odda se lepo suho zračno stanovanje (soba in kuhinja) v visokopritličju v Novi vasi St. 2 pri Celju. P R O D A M 2 kompletni postelji, 2 nočni oma- rici in 1 omaro, vse v dobrem stanju. Intei-cscnti naj so obrnejo na JOSIPA KOSA, čevljarskega mojstra, CELJE, DECKOV TUG d HITBO SOLlDnO »a pQCElit SUMl VEMCI V POVECAMI IZBIRI Prazna soba v pritličju, solnčna, se odda za mirno obrt (krojaSko), za pisarno ali skladišče. Celje, Aškerčeva ulica 4. Cedna modružinsha hišicii prenovljena, lep vrt in njiva, v lepem kraju Sav. doline, tik za kolodvorom, primerna za upokojenca ali uradnika, kt je v mestu zaposlen, je na prodaj. Naslov V upravi »Nove Dobe«. Posredovalcl izključeni. Proda se: 1 nova lovska obleka, 1 črna obleka in I smoking obleka, vse srednje veli- kosti ter 2 žaketa velike velikosti. Vse §e kakor novo. Vpra5a se pri g. Maksu ZabukoSku, Celje, Cankarjeva cesta 2. Mala vila 15 minut od mesta Celja, 4 sobe, ku- hinja, električna luč, vrt itd. se da v najem za 550 Din mesečno. — Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Stalen zasiužek dobi posestnik, ki da obrtniku kos zemlje v najem. Prostor mora biti na samem. Ponudbe z opisom posestva na upravo lista pod »Paznik«. Lepo solnčno stanovanje 3 sobe, kopalnica, pritikline oddam takoj v Celju v bližini kolodvora. — Ponudbe na upravo »Nove Dobe« v Celju pod »Št. 12«. :k: jhl ^%t o * _ supovo in ^JTG^LmLQ sveže ppaženo na lastnem po zmepnih cenah Ivan Ravnikar, Celje Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KBÄLJÄ PETBH c. 37 Prepričajfte se! lasttto mesarf jo, prekalevalnico in goslllno pri ,Jelenu" z izborno kuhinjo. Ccne konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se prlporoča losip Goren|ak9 Vinho Mmt, ohl. iioncEs.mestni tesarshi mojstep na Lam' tin! splill 'zvrSuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J| I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun štev. 14.737 2 Ä^löt^riis-ji — Pianini Stalna zaloe:a svetovnih tvrdk. Znižane cene in ugodna mesečna odplačila Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško — lzposojevanje in prodaja pre- igranih klavirjev — Telefon št. 107 Sobno pec ODDAM SOBE samcem s hrano po zmerni ceni in z vso oskrbo. JOSIP ŽUMER, HOTEL »ZVEZDA« GELJE, GLAVNI TRG. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, drugo, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in pritiklin, se oddata takoj, eno, obstoječe iz 2 sob, kabineta, ku- hinje in pritiklin, se odda 1. XI. 1932. Istotam se odda boljši trgovski* lokal s 1. XI. 1932. Naslov v upravi za kurjavo z žagovino poceni proda Arzenšek, Celje, Kralja Petra cesta 22. Opreinljena soba strogo ločena, na ulico, z 1 ali 2 postelja- ma se odda s 15. oktobrom. Celje, Aleksandrova ul. 7. (Staudinger) Sianovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin, se oddas 1. novembrom. Naslov v upravi lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAV5KE BANOVINE f EL J E * prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso zzz davčno močjo zz= Urejuje lado P«ialk. — Odgovoren za konzorcl] »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna, - Oba v Celju.