Cena ne bo majhna r Najbrž nam je vsem jasno, da bo treba za stabilizacijo plačati dosti višjo ceno kot smo si sprva predstavljali. Danes nam je lahko že docela razumljivo, da bo ta cena izredno trda in visoka, posebno ta čas, ko bo treba odplačati večji del zunanjih dolgov in ko je treba spremeniti obnašanje doma. Tudi v lastni hiši se bomo vse bolj srečevali z ekonomsko krizo, katere značilnosti so velika brezposelnost, zmanjševanje investicij, pomanjkanje kapitala, zmanjševanje naročil in možnosti prodaje itd. Na nek način tako stanje že vpliva tudi na nas v naši DO, saj nam rezultati poslovanja v letošnjih prvih devetih mesecih kažejo zelo porazno sliko. Tudi naslednje tromesečje in pričetek prihodnjega leta ne bo boljši, če ne bomo agresivnejši v prodajni politiki, če ne bomo zmanjšali zalog, povečali izvoza (ker bo domači trg zaradi zmanjševanja investicij v Jugoslaviji sposoben kupovati vse manj blaga, kakršnega proizvajamo mi) ter spremenili našega odnosa do dela tako, da bomo povečali produktivnost, odgovornost, izkoriščanje in tudi na ta način prispevali k ohranitvi naše zaposlenosti in tako dosegli boljše ekonomske rezultate. Da bi vse to lažje dosegli, bomo za leto 1983 predlagali v smernicah nekatere nove pristope kot so posebni dodatek za opravljanje delovnih nalog in izpolnjevanje delovnih dolžnosti ter gospodarno izrabljanje delovnega časa, manjšo korekcijo delovnih normativov in OD ter skrajševanje odmorov oziroma drugih odsotnosti z dela. Vidimo torej, da bomo poleg ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet o racionirani porabi bencina, potovanjih v tujino, zasebnem uvozu, kreditih, devalvaciji, električni energiji, delovnem času itd., morali sprejeti tudi v naši delovni organizaciji ukrepe, ki nam bodo pomagali preživeti te težke čase. Lahko se ta čas jezimo ali si kako drugače damo duška, toda nihče od nas v tem zelo usodnem trenutku ne bi smel izgubiti morale, volje in prepričanja, da zmoremo in moramo iz sedanje situacije. Bajt Franc, ing. direktor DO Ne, kar bo pa bo, prihodnost moramo izboljšati Ob 9-mesečnem pregledu poslovanja Celotni prihodek Primerjava z enakim obdobjem preteklega leta izkazuje razmeroma skromni porast celotnega prihodka, skupaj za DO samo 9 %, za letnim planom pa zaostajamo za 8 %. Največji porast realizacije v razmerju do preteklega leta je dosežen v TO Tomaž Godec za 12 % in ta TO tudi najmanj zaostaja pri izpolnitvi letnega plana, to je 4 %. Nizka rast celotnega prihodka je posledica težav pri prodaji stavbnega pohištva zaradi manjših gradbenih del, najbolj pa je zato izostala prodaja opažnih plošč na domačem tržišču. Na tujem tržišču je bila prodana večja količina naših proizvodov kot v enakem obdobju preteklega leta (ca. 25 %), kljub temu pa znaša povečanje v deviznih dinarjih samo 9,6 %, ker so cene lesa in lesnih proizvodov v svetu v upa danju. Neplačana realizacija je v razmerju do polletja zmanjšana, še vedno pa je večja kot v začetku leta, vendar nebistveno in ni imela posebnega vpliva na poslovni rezultat. Primerjava neplačane realizacije je sledeča: 1.1. 1982 30. 6. 1982 30. 9. 1982 Tomaž Godec 37.508 43.412 33.113 Rečica 12.733 19.693 17.735 Mojstrana 1.345 1.370 1.616 Podnart 1.738 3.444 3.874 Trgovina 772 255 315 skupaj DO 54.096 68.183 56.653 Izvoz po dinarski vrednosti je v razmerju do enakega obdobja preteklega leta porasel za 33 %, od tega največ v Bohinju 35 %. V septembru je bil izvršen tudi prvi izvoz iz TO Tk'kkrk'krk'kk'krkkkkkkk'k'k'k'k'k'kirkrkk'k ■< •< -( * t -1 -c -c *< -< -c 't -c -c - K. -t -1 -C >( 't -C -< ■ t -c -< -c -1 -( • t kiriKirkickkcickrkitickitit k k kkkkrkkrkkk VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DOMOVINE UREDNIŠKI ODBOR Mojstrana in so izgledi, da bo tudi ta TO v naprej stalni izvoznik svojih izdelkov. Plan izvoza je dosežen samo 92 % in najbližje izpolnitvi plana (98 %) je TO »Tomaž Godec«. Delež izvoza v celotnem prihodku je 19,3 %, to je za 3,5 % več kot v preteklem letu. Primerjava izvoza po TO je sledeča: indeks % izvoza od 1982 celotnega prih. 1981 1981 1982 Tomaž Godec 225.129 135 40,2 48,5 Rečica 41.325 120 7,6 8,4 Mojstrana 2.337 — — 3,6 Podnart 623 65 U 0,7 skupaj DO 269.414 133 15,8 19,3 Celotni prihodek za DO je dosežen tako: celotni prihodek 1982 1982 v 000 din 1981 plan 1982 — realizacija v Yu 580.130 106 93 — realizacija izvoz 269.414 133 92 — realizacija med TO 268.811 100 92 — realizacija trgov, blaga 253.582 104 85 — drugi dohodki 24.117 146 169 skupaj DO 1.396.063 109 92 Celotni prihodek po TO je dosežen tako: celotni prihodek v 000 din 1982 1981 1982 plan 1982 — Tomaž Godec 463.743 112 96 — Rečica 492.852 108 93 — Mojstrana 65.690 103 82 — Podnart 87.228 105 89 — Trgovina 233.597 107 84 - DSSS 52.953 125 106 — skupaj DO 1.396.063 109 92 Porabljena sredstva Porabljena sredstva so hitreje naraščala od celotnega prihodka zaradi večjega povečanja nabavnih cen materialov in storitev od povečanja prodajnih cen naših izdelkov in storitev. Vpliv na povečanje porabljenih sredstev ima tudi slabša kvaliteta nabavljenih materialov in je zato povprečna poraba višja kot prejšnja leta (n. pr. iverke, furnirji, laki itd.). Porabljena sredstva, ki jih v osnovi delimo na direktne stroške proizvodnje (DIS) in na fiksne stroške (FIS), kažejo pri FIS stroških večji porast kot pri DIS stroških. Pri FIS stroških, ki so v razmerju do preteklega leta porasli za 53 %, odpade največji del porasta stroškov na amortizacijo in stroške goriv in maziv. DIS stroški v celotnem prihodku so porasli od 40,4 % v letu 1981 na 41,3 % v letu 1982, FIS stroški pa od 9,9 % na 13,8 %. Porast DIS stroškov je dosežen v vseh TO, razen v Podnartu, porast FIS stroškov pa v vseh TO in to največ v TO Rečica. Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku je v primerjavi z letom 1981 znašal: delež DIS stroškov delež FIS stroškov 1981 1982 1981 1982 — TO Tomaž Godec 42,9 43,2 13,6 19,0 — TO Rečica 56,0 58,4 7,9 11,5 — TO Mojstrana 58,6 60,0 10,8 14,5 — TO Podnart 56,1 55,8 11,1 14,7 — TO Trgovina 94,6 93,2 U 1,4 — DO skupaj 40,4 41,3 9,9 13,8 Pri TO trgovini je kot DIS upoštevana nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga. Dohodek Zaradi porasta stroškov izdelavnih materialov in fiksnih stroškov je dohodek nižji kot v enakem obdobju preteklega leta. Naj večji izpad dohodka je dosežen zaradi povečane amortizacije, zato v letu 1982 za primerjavo z letom 1981 upoštevamo korigirani dohodek, to je dohodek, povečan za amortizacijo. Primerjava korigiranega dohodka je sledeča (v tisoč din): V J (Nadaljevanje na 2. strani) --------—----—------------------------------\ Ne, kar bo pa bo, prihodnost moramo izboljšati (Nadaljevanje s 1■ strani) jggi 1982 1982 1981 1982 plan — Tomaž Godec 186.338 200.946 107,8 108,3 — Rečica 155.083 151.462 97,7 89,2 — Mojstrana 19.809 18.762 94,7 81,9 — Podnart 29.272 29.557 101,0 74,8 — Trgovina 12.287 16.600 135,1 109,4 - DSSS 28.513 34.280 120,2 100,1 — DO skupaj 431.302 451.607 104,7 96,5 V- Praznik naše domovine V naši revoluciji sredi najhujših bojev je v Jajcu — majhnem bosanskem kraju zrasla nova Jugoslavija. Osnovana je bila nova vlada. Vsi narodi in narodnosti so se trdno odločili, da bodo živeli v bratski skupnosti enakopravnih ljudi. To so bili prvi koraki v socialistični in demokratični družbeni red. Stoletne želje zatiranega ljudstva so se uresničile. Začelo se je novo zgodovinsko obdobje naše domovine, ki so ga osnovali pravi predstavniki ljudstva — borci za pravičnejše življenje. Komunisti s predsednikom Titom na čelu in vsi napredni državljani so ob osvoboditvi dosegli dvojno zmago: pregnali so tujce iz našega ozemlja in zamenjali staro z novo državo. Cilji so se uresničili, ljudje so se veselili svobode in novega življenja. Porušena domovina je sklicala ljudstvo k obnovi, utrditi pa je bilo potrebno mednarodni položaj naše države. Na načelih socializma, samo--upravljanja in resnične demokracije se je na temeljnih sklepih II. zasedanja AVNOJ-a izgrajevala nova državna tvorba. Jeseni 1945. leta je ustavodajna skupščina sprejela deklaracijo o razglasitvi FLRJ. Predsednik Tito je v tistih časih še posebej opozarjal, da je obveznost vsakega resničnega domoljuba zavrniti odločno tiste, ki bi hoteli množice speljati iz prave poti. V letih po vojni smo se ostro borili proti vmešavanju v naše zadeve. Domovino so izgrajevale ljudske množice na čelu s KPJ, prekaljeno v NOB, kjer se je v najtežjih pogojih zasnovala ljudska oblast. Leto 1948 je bilo leto težkih preizkušenj za mlado republiko. Vendar je bila zavest o pomembnosti samostojnega razvoja in poti v socializem močnejša od zunanjih pritiskov v naših ljudeh vedno prisotna. S prvimi delavskimi sveti, ki so se začeli ustanavljati v letu 1950, se je začelo izgrajevati naše samoupravljanje. Z delegatsko politiko pa smo dosegli, da ima vsak državljan pregled nad ustvarjenim delom, pravico in dolžnost odločanja, stališča prenaša med najširše množice. Tako se s skupnimi močmi rešujejo razni problemi. Našo domovino poznajo širom po svetu. Vemo, da se je leta 1956 začela prva stran v zgodovini neuvrščenih dežel. Eden izmed treh pobudnikov je bil predsednik Tito. Z brionskim dokumentom so izmenjali enake poglede na mednarodna vprašanja. Poudarili so, da je ob vedno večjih svetovnih nemirih in razdelitvi sveta na bloke potrebno zagotoviti mir in varnost. Naša politika neuvrščenosti temelji na demokratični zavesti in humanosti človeka. Neuvrščenost blaži tudi svetovna družbena trenja. Bori se za lepši jutrišnji dan, da bodo vsi enako koristili pridobitve civilizacije in svobodno razpolagali z dosežki svojega dela in naravnimi bogastvi. Titovo humano delo in njegovo veliko zaupanje v ljudi naj nam bo vodilo in vzgled pri izgrajevanju naše samoupravne poti. Današnji čas pa od vsakega posameznika zahteva kar največ odgovornosti in volje, da se stabilizacijski ukrepi izpeljejo in da se izkopljemo iz gospodarske krize. Zapletene razmere so nam naložile stabilizacijske ukrepe, ki so silno pomembni in jih tudi mnogi odobravajo. Moralno in materialno moramo okrepiti naš dinar. Uspeh bomo iskali v izvozu, varčevanju in disciplini. Naj bo v zavesti vseh, da se uresničijo cilji samoupravne socialistične družbe, katere sta nam začrtala Kardelj in Tito. Letošnji kongresi Z K, Z S in ZM naj nam bodo kažipoti, da bomo iz sedanje krize izšli močnejši. Če bomo ustvarjalni in enotni, nam ne bo težko. Vesna Porast korigiranega dohodka v razmerju do leta 1981 je zelo skromen, plan za 1982 pa ni dosežen za 3,5 %. Nizek porast dohodka je že bil pričakovan po planu za leto 1982, saj so že bili predvideni in znani negativni vplivi porasta cen materiala. Večji izpad dohodka od predvidenega pa je dosežen predvsem pri Rečici, Mojstrani in Podnartu zaradi nedoseženih predvidenih prodajnih cen izdelkov in premajhnega obsega prodaje. Dohodek na zaposlenega v letu 1982 je v vseh TO nižji kot v letu 1981, razen v TO trgovina, primerjava pa je sledeča: 1982 1981 1981 1982 — Tomaž Godec 378.102 361.263 96 — Rečica 473.831 420.262 89 — Mojstrana 333.714 266.900 80 — Podnart 367.284 351.520 96 — Trgovina 495.083 659.417 133 - DSSS 303.528 335.022 110 — DO skupaj 400.322 377.564 94 Kljub večjemu upadu dohodka v TO Rečica od drugih TO, dosega ta TO še vedno najvišji dohodek od proizvodnih TO. Primerjava z drugimi izven DO za obdobje do 30. 9. 1982 še ni možna, razen za članice SOZD GLG: — Alples Železniki 384.253 — Gradis Škofja Loka 703.933 — Jelovica Škofja Loka 434.676 — Zlit Tržič 426.835 — LIP Bled 377.564 Obveznosti iz dohodka Obveznosti iz dohodka so porasle močneje kot znaša porast dohodka oz. so znašale v letu 1981 17,2 % dohodka, v letu 1982 pa 21,7 %. Kljub močnemu porastu obveznosti iz dohodka pa moramo ugotoviti, da je za velik del povečanih obveznosti vzrok v porastu osebnih dohodkov iznad rasti dohodka, kar je imelo za posledico tudi povečanje tistih obveznosti, ki se obračunavajo od osnove osebnih dohodkov. Največ pa so se povečale obveznosti, ki jim osnova za obračun ni niti osebni dohodek niti dohodek, temveč razno ostalo. Največ so se povečale obveznosti za zavarov. premije zaradi revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev, nato obresti od kreditov zaradi povečanih obrestnih stopenj in prispevek za izgradnjo gozdnih cest zaradi povečanih cen hlodovine in večje prispevne stopnje. Čisti dohodek Cisti dohodek se med letom razporeja na sklade in osebne dohodke le začasno, ker se dokončna razporeditev opravi po zaključnem računu. Razporeditev je opravljena na osnovi določil samoupravnih aktov, predvsem pa pravilnika o razporeditvi čistega dohodka in letnega plana. Doseženi čisti dohodek za leto 1982 je za 5 % nižji kot v enakem obdobju preteklega leta in za 4 % izpod plana. Nižji čisti dohodek kot v letu 1981 so dosegle vse TO razen trgovine, plan pa sta presegli »Tomaž Godec« in Trgovina. Podatki so sledeči: doseženi čisti 1982 dohodek v 000 din 1981 1982 plan 1982 — Tomaž Godec 111.338 99 117 — Rečica 83.602 85 85 — Mojstrana 11.245 90 90 — Podnart 15.860 99 65 — Trgovina 8.414 135 105 - DSSS 23.875 116 95 — DO skupaj 254.334 95 96 Največji del čistega dohodka je namenjen za osebne dohodke in sicer 72,1 % (v letu 1981 57,7 %), za skupno porabo 10.4 % (v letu 1981 9,9 %) in akumulacijo 17,5 % (v letu 1981 32.4 %). Večji delež čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo ter manjši delež za akumulacijo v letu 1982 je dosežen zaradi težjih pogojev gospodarjenja, predvsem pa slabših pogojev za izvoz. Osebni dohodki, ki so sicer naraščali hitreje kot dohodek, pa so usklajeni z določili družbenega dogovora, po katerem bi lahko povečali znesek osebnih dohodkov za 12 %, povečali pa smo jih za 11,5 %. Če upoštevamo, da je produktivnost ostala na ravni iz leta 1981, potem je dvig osebnih dohodkov za 11,5 % upravičen, saj so življenjski stroški porasli za precej več (ocena 30 %) tako, da so realni osebni dohodki močno padli. Pri razporeditvi čistega dohodka na osebne dohodke pa je seveda potrebno upoštevati tudi minimalne potrebe po akumulaciji, za kar lahko tudi smatramo razporejeni del čistega dohodka za akumulacijo. Čisti dohodek je razporejen tako: % za OD % za SP % za akumulacijo 1981 1982 1981 1982 1981 1982 — Tomaž Godec 59,6 72,5 11,1 10,8 29,3 16,7 — Rečica 47,6 66,7 8,1 10,5 44,3 22,8 — Mojstrana 63,2 79,4 9,1 6,8 27,7 13,8 — Podnart 62,8 73,8 10,2 11,0 27,0 15,2 — Trgovina 61,9 60,6 9,4 8,2 28,7 31,2 - DSSS 87,5 89,2 12,5 10,8 — — — DO skupaj 57,7 72,1 9,9 10,4 32,4 17.5 Pred novim dosežkom Dve leti je trajala gradnja in končno je mehanizirano skladišče oblovine tik pred otvoritvijo. Odpraviti je treba še določene pomanjkljivosti, zato mehanizacijo še vsak dan preizkušajo. Prav je, da omenim plodno sodelovanje LIP Bled in GG Bled. S sprotnimi dogovori in reševanji problemov smo dosegli, da v času gradnje ni bilo zastojev pri odpremi gozdnih sortimentov. Ker je bila hlodovina prenešena na novozgrajeno skladišče oblovine, smo z delno sortacijo hlodovine probleme tekoče reševali in tako je žagalnica nemoteno obratovala. Pohvaliti moramo žagarje, ki so v nenormalnih pogojih dela (slabo sortirana hlodovina, neolupljena hlodovina), z znatno večjimi napori in z razumevanjem prenašali te spremembe. Nova mehanizacija bo opravljala 'prej težko delo delavcev v gozdu (lupljenje oblovine). Za olupljenje in razžagovanje približno 50—60.000 m3 oblovine je bilo potrebnih okrog 40 delavcev, to delo pa bo odslej opravljala mehanizacija. Sedem delavcev pa bo manj potrebnih tudi na hlodišču LIP Bled, TOZD Rečica. Potrebno je bilo zgraditi skladišče neolupljene obiovi-ne. Od tam in direktno s kamionov bo vkladal oblovino čelni viličar na transporter za poedinjenje, ki razporeja posamezne komade oblovine na vzdolžni transporter, ta pa obdelovance transportira posamezno na lupilnik, ki stebla olupi. To obdelavo bo opravljal delavec v kabini. Olupljeno steblo potuje skozi merilno postajo, kjer je opravljena izmera premera in dolžina stebla. Ti podatki se zbirajo na komandni mizi. Po prečnem transporterju potuje nato steblo na čelil-nik, ki steblo očeli na prednjem koncu. Proces potem poteka po prečnem transporterju na vzdolžni transporter in po vzdolžnem transporterju do vstavljača na programirani dolžini. Krožna žaga hlod odžaga na določeni dolžini. Zadnji komad potem spet potuje vzdolžno in prečno, kjer ga tretja krožna žaga odžaga (očeli) kot zadnji komad. Vse komande se dajejo s komandne mize v kabini, od koder je dober razgled po delovišču. Vse zabeležke izmere se s pomočjo elektronike opravijo avtomatsko. Hlodovina (oblovina) potem potuje po vzdolžnem transporterju nad sortirnimi boksi (24 kom), kjer jo avtomatska naprava razmeče po vnaprej izdelanem programu. Prihranili bomo ne samo pri delovni sili, manj bo tudi preležane (rjave) hlodovine in zato bodo žagovci kvalitetnejši. Pomembno pa bo tudi to, da bo možno časovno hitreje pripraviti tako oblovino kot hlodovino za posamezne (večje) serije odjemalcem. Več bo tudi napada hlodovine, ki bo LIP obvezovala, da bo iskal ustrezno tehnologijo naslednjega obdobja žagar-stva, s katero bo mogoče hlodovino v takih količinah solidno obdelati. Tand Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (21.10.1982) 1. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog delovnega koledarja za leto 1983. Sprejel je informacijo o predlogu spremembe delovnega časa v DSSS in v TO trgovina. 2. Na osnovi določil sam. sporazuma o združitvi v DO je pooblastil direktorja DO, da odobrava službena potovanja v tujino. 3. Sprejel je dogovor o letnem proizvodnoprodaj-nem planu za leto 1982 in osnovah za razporejanje skupnega prihodka med proizvodnimi TO in TO trgovina LIP Bled. Dogovor velja od 1. 8. 1982. 3 a. Sprejel je ugotovitveni sklep, da so vse TO dale soglasje k predlogu izgradnje II. faze rekonstrukcije proizvodnje opažnih plošč v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. 4. Sprejel je spremembo in dopolnitev sam. sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981 — 1985; za podpis je pooblastil direktorja Franca Bajta. 5. Za opravljanje del in nalog vodje sektorja za AOP je imenoval za naslednje mandatno obdobje Henrika Blažiča. 6. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog vodje splošnega sektorja. 7. V 15-dnevno javno obravnavo je dal predlog ocen novosistemiziranih del in nalog v TO Tomaž Godec, TO Rečica in TO Podnart. 8. Sprejel je višino nagrad učencem na proizvodnem delu za leto 1982. 9. Na predlog odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je sprejel sklep, da se nadomestilo za topli obrok v vseh TO in DSSS razen v poslovalnicah v Murski Soboti in Zagrebu zviša na 35 din, v poslovalnicah Murska Sobota in Zagreb pa na 45 din. . Sklep velja od 1. 10. 1982. Disciplinska komisija v DO LIP Bled je izrekla naslednje ukrepe: v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 1. Javni opomin — Smukavec Franc — Šorli Jože — Stare Janko — Kusterle Branko — Iskra Janko — Štendler Jože — Blažin Ana — Smukavec Matej — Pekovec Stanko — Kavčič Marko — Urbanc Janez — Stare Jože — Kočevar Franc — Korošec Anton — Zalokar Slavko — Zen Jože — Repaš Ištvan — Odar Pavel — Rutar Jože — Dobravec Stanko — Ribarič Marjan — Dežman Martin — Arh Janez — Lužar Vinko — Petkoš Alojz 2. Prenehanje delovnega razmerja — Dobravec Branko — Zalokar Pavel (pogojno za 6 mesecev) — Medja Marko (pogojno za 3 mesece) — Zavodnik Lovro (pogojno za 1 leto) — Stare Srečko (pogojno za 1 leto) — Kusterle Ferdinand (pogojno za 6 mesecev) — Podbevšek Jakob (pogojno za 6 mesecev) v TO Rečica 1. Javni opomin — Zajc Jože — Golc Anton — Vidic Jakob 2. Denarna kazen — Horvat Anton (10 % enomesečne akontacije OD) 3. Prenehanje delovnega razmerja — Kušer Štefan (pogojno za 1 leto) v TO Podnart 1. Prenehanje delovnega razmerja — Gladek Vlado (pogojno za 10 mesecev) — Intihar Jože (pogojno za 1 leto) — Markovec Janko (pogojno za 1 leto) 2. Prerazporeditev na druga dela in naloge — Koban Franc Delavski svet DO (29.10.1982) 1. Obravnaval je rezultate 9-mesečnega poslovanja. Periodični obračun je v predlagani obliki sprejel, ugotovil je, da ni bilo pripomb iz obravnav po TO. Smatral je, da je razporeditev čistega dohodka na OD in sklade v skladu z družbenim dogovorom; ugotovil je, da je porast OD iznad rasti dohodka, kar pa je rezultat težavnejših pogojev poslovanja, zlasti v izvozu. Ugotovil je še, da so stroški, ki so omejeni z družbenim dogovorom, prekoračeni in so iznad rasti. DS jih je potrdil, saj so povezani s povečanimi napori pri raziskavi tujega tržišča in iskanju novih kupcev. 2. V predlagani obliki je sprejel delovni koledar za leto 1983. Obveščen je bil, da je DSSS sprejela nov delovni čas, ki traja od 7. do 15. ure; gibljiv je čas od 6.45 do 7.30, ki velja za tiste, ki so vezani na javni prevoz, vsak dan pa je treba opraviti 8 ur. Vse sobote so dela prost dan, zaradi tega pa delovni čas v torkih traja 2 uri dlje. Za TO trgovina, poslovalnico Rečica je sprejel obratovalni čas od 7. do 17. ure, delovni čas traja 42 ur na teden in nihče ne more biti prisoten več kot 10 ur v delovni izmeni. 3. Potrdil je rebalans stroškov za DO, ki so iznad rasti dohodka. 4. Sprejel je samoupravna sporazuma — o združevanju sredstev za izgradnjo tovarne strojev in tovarne stolov s KLI Logatec — o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata za proizvodnjo RTV ohišij, masivnega in ploskovnega pohištva ter masivnih in ploskovnih pohištvenih elementov z Alples Železniki. 5. Sprejel je sam. sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo. Za delegata pri skupnosti je bil imenovan Drago Primožič, ki je kot vodja izvoza seznanjen z maloobmejno gospodarsko problematiko. 6. V 15-dnevno javno obravnavo je dal predlog ocen novosistemiziranih del in nalog v TO Tomaž Godec. 7. Sprejel je novo višino dnevnic za službena potovanja v državi, stroškov prenočevanja ter kilometrine, ki velja od 1. 11. 1982 dalje. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (21.10.1982) 1. Potrdil je predlog o imenovanju inventurnih komisij za popis premoženja v TO Tomaž Godec za leto 1982. Inventurne komisije morajo popis opraviti v skladu s sprejetimi smernicami in roki za izvršitev inventure. Komisije — za popis v skladišču potrošnega materiala (za material na prostem — železo in aluminij) — za popis hlodovine — za popis izdelkov — opažnih plošč in iso-spana — za popis žaganega lesa — I in II, sekancev in ža-manja morajo popis opraviti v soboto, dne 30. 10.1982. 2. Potrdil je začasne normative v obratu pohištvo z veljavnostjo od 1. 8. 1982 dalje. 3. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval naslednje predloge sprememb v opisih del in nalog: — pri nalogi »sestava dvižnih garažnih vrat« se usposobljenost spremeni iz PK (II) v KS specializiran poklic (III), — delovne izkušnje se spremenijo pri »sortiranju plošč« iz šest mesecev na eno leto, pri »prevzemu plošč« iz dva tedna na tri mesece in pri »popravilu izdelkov« v obratu pohištvo iz šest mesecev na eno leto, — v opisu vsebine delovne naloge »lakiranje izdelkov« se doda nova vrstica: priprava laka in dostava na DM, — vpliv plina se vpiše pri nalogah: sortiranje plošč, prečno prirezovanje plošč, vzdolžno obrezovanje plošč, zarezovanje plošč za okovje in sicer majhna koncentracija — občasno, — nesnaga roke — navadna sredstva se vpiše pri nalogah: prevzem plošč, embaliranje plošč, — prah se spremeni iz delne — trajne zaprašenosti v delno-občasno zaprašenost pri nalogah: prirezovanje izmeta, odlaganje elementov pri prirezo-vanju izmeta. 4. Za potrebe oddelka priprave proizvodnje je odobril nabavo: — 2 kom brusilna strojčka, TIP BS 200, trofazni z močjo 650 W in 2800 obr/min — 1 kom električna peč — radiator, moči 1 kW. 5. Potrdil je odprodajo osnovnih sredstev: — obrezovalke SPA, s 6 el. motorji in pretvornikom 1.000.600 din — robne furnirke SALGO 65.000 din — tračne cepilke Bratstvo RP — 1500 2.175.000 din Obrezovalka SPA se proda TO Mojstrana, robna furnirka Salgo in tračna cepilka Bratstvo pa se proda preko zastopstva za inv. opremo pri Lesnina Ljubljana. Eventuelnemu kupcu za tračno cepilko Bratstvo se ponudijo tudi transportne naprave, ki spadajo k cepil-ki, vendar po posebni pogodbi in ocenitvi. V kolikor robne furnirke Salgo ne bomo prodali v roku 4 mesecev po objavi, jo bomo razhodovali, s tem da bomo demontirali za nas uporabne dele. Informacije Indok centra Seje zborov skupščine občine Radovljica V sredo, 3. novembra so se na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Poslušali so informacijo o pripravi občinskega statuta, osnutek bodo zbori obravnavali v prvem tromesečju naslednjega leta. Vsi trije zbori so sprejeli osnutek predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1982 z rebalansom, informacijo o sprejemanju aneksa k dogovoru o temeljih plana občine Radovljica 1981 — 1985, ki ga je od 118 podpisnikov podpisalo 103, predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno pokritje škode, ki je nastala zaradi neurja in poplav v juniju 1982 v občinah Brežice, Šentjur pri Celju, Idrija in Šmarje pri Jelšah; predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981 —1985 in osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 1981 — 1985 v letu 1983. Prav tako so vsi zbori imenovali komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu: predsedoval ji bo Mirko Rimahazi, člani pa so še Marjan Butorac, Juriča Ilc, Marija Gašperšič, Miloš Janša in Maksimiljan Osvald. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta poleg tega obravnavala in poslala v javno razpravo osnutek odloka o spremembi odloka in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, sprejela sta predlog odloka o komunalnih odpadkih na območju občine Radovljica, v enomesečno javno razpravo sta poslala osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi obsežne javne razprave in razgrnitve sta sprejela odlok o sprejemu ZN naselja enodružinskih hiš Vrbnje po enofaznem postopku. Franc Arh je delegate obeh zborov informiral o programu varstva, urejanja, vzdrževanja in postavljanja pomnikov in spominskih obeležij borcev NOV za leto 1982. Poleg tega je družbenopolitični zbor obravnaval problematiko INDOK centra s poročilom. Priporočila upravljalcem poslovnih prostorov in upravljalcem drugih zgradb, dobaviteljem energije, OZD, samoupravnim organizacijam in skupnostim za varčevanje z energijo Priporočila so sprejeli vsi trije zbori skupščine občine Radovljica na seji 13. oktobra 1982. 1. V ogrevalni sezoni se stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij (razen učilnic osnovnih šol), ogrevajo največ, do 19°C, z dopustnim odstopanjem plus minus 1°C. 2. V okviru svojih programov varčevanja s toplotno energijo se prostori vzgojno- (Nadaljevanje na 4. strani) Sklepi samoupravnih organov 6. Sprejel je sklep o imenovanju enot civilne zaščite v TO Tomaž Godec: štaba civilne zaščite, oddelka požarne varnosti, oddelka prve medicinske pomoči, oddelka za tehnično reševanje, oddelka za vzdrževanje reda, oddelka RKB, oddelka za obveščanje in opazovanje in oddelka kurirjev. 7. Ugodno je rešil prošnjo Smučarskega kluba Bohinj za odobritev storna računa št. 87693/B od 27.1. 1982 v znesku 23.287,00 din. Terjatev se odpiše. 8. Ugodno je rešil prošnjo KO Zveze borcev Boh. Bistrica za pomoč pri obnovi grobišča padlih borcev na pokopališču v Boh. Bistrici. 9. Osnovni organizaciji sindikata TO Rečica je odobril brezplačno uporabo kombija Renault diesel s priporočilom, da v primeru potrebe enako tudi TO Rečica obravnava takšne primere. 10. GD Nomenj je odprodal 100 m2 servis gradbenih plošč, ki so bile že uporabljene in so slabše kvalitete z 20 % popustom, pod pogojem, da GD Nomenj v času veselic le-te posoja drugim organizacijam, predvsem GD za izdelavo plesišč. S tem TO Tomaž Godec v bodoče ne bo nikomur več posojala gradbenih plošč v te namene. 11. GD Ribno je glede na praznovanje 80-letnice obstoja in delovanja društva odobril nabavo 4 kom miz Komna v konjak barvi s 30 % popustom. Delavski svet TO Tomaž Godec (29.10.1982) 1. V času javne obravnave na predloge sprememb v opisih del in nalog ni bilo pripomb, zato jih je sprejel in jih predlagal v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. 2. Potrdil je periodični obračun I—IX za leto 1982 z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi določili. 3. DS priporoča prodajni službi, da razišče možnosti za prodajo opažnih plošč tudi na vzhodno tržišče. 4. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja s Commerce, TOZD Investicijska oprema Ljubljana. Za podpis samoupravnega sporazuma je pooblastil direktorja DO, ing. Franca Bajta. V skupni organ udeleženk sporazuma — poslovni odbor je imenoval delegata: Joža Lipnika in Pavla Sedlarja. 5. Sprejel je anekse k SaS o temeljih plana SIS občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985: izobraževalne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti, kulturne skupnosti, otroškega varstva, SIKS, socialnega skrbstva, zaposlovanja in zdravstvene skupnosti. Za podpis navedenih aneksov je bil pooblaščen Jordan Blaževič. 6. Sprejel je aneks k družbenemu dogovoru o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 in za podpis pooblastil Petra Debelaka. 7. Potrdil je spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. Za podpis sprememb in dopolnitev je pooblastil. Franca Mencingerja. 8. Potrdil je rebalans stroškov službenih potovanj doma in v tujini za leto 1982. 9. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja TO, lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica. V razpisno komisijo je imenoval člana: Petra Šorlija in Janeza Jenska. Razpisna komisija se sestane takoj, ko bosta znana člana SO Radovljica. 10. Sprejel je sklep o pristopu k sovlaganju v Alples Železniki v višini 5.000.000 din in k predlaganim ostalim pogojem pod pogojem, da sočasno s podpisom sam. sporazuma o sovlaganju tudi Alples Železniki podpiše sam. sporazum o sovlaganju v LIP, TO Tomaž Godec Boh. Bistrica v višini 6.000.000 din. Ker bi Alples Železniki sovlagal v LIP, TO Tomaž Godec približno eno leto pozneje kot TO Tomaž Godec, naj Alples kot zagotovilo izroči bianco menico in se z menično izjavo zaveže, da lahko LIP, TO Tomaž Godec menico uporabi, če Alples ne bi v določenem roku izpolnil svoje obveznosti do sovlaganja v LIP, TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. V katero investicijo v TO Tomaž Godec bi Alples sovlagal, bi TO Tomaž Godec odločil, ko bodo znani programi, ki se bodo izvajali v letu 1983. 11. Ugodno je rešil prošnjo delavcev s Koprivnika in Gorjuš v zvezi s prevozom na popoldansko delo; Franc Mencinger je bil zadolžen, da pri ustrezni službi SO Radovljica skuša dobiti dodatne bencinske bone. V nasprotnem primeru bo organiziran prevoz delavcev na popoldansko delo s kombijem. 12. Ugodno je rešil prošnjo Železniškega gospodarstva, TOZD Gostinstvo Jesenice in jim odobril nakup 4 m3 žamanja s 50 % popustom. 13. Ugodno je rešil prošnjo Ladislava Cesarja in mu omogočil plačilo dela soudeležbe za stanovanje v Radovljici (30.000 din) do konca marca 1983. 14. Ugodno je rešil prošnjo vaščanov vasi Bitnje za odobritev brezplačnega razreza treh hlodov za popravilo vaškega mostu. 15. Za delegata v skupščino krajevne skupnosti Boh. Bistrica je imenoval Stanka Hodnika. 16. Vlogo Milene Sodja, Boh. Bistrica, Mencingerjeva 10 glede zaposlitve je zavrnil kot neutemeljeno. Delavski svet TO Rečica (28.10.1982) 1. Obravnaval je poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I—IX/82 ter ugotovil: — Delitev celotnega prihodka je v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1982. — Rezultati 9-mesečnega obračuna so slabi, za kar sicer obstojajo objektivni vzroki (slaba kvaliteta màte-rialov, lužil, lakov, lesonita, iverk, eksot), so pa tudi subjektivne narave (premajhna pazljivost pri kvaliteti izdelkov, slabo izkoriščanje izdelavnih materialov, slab izkoristek delovnega časa, izdelavnih materialov). Glede na navedene ugotovitve je nujno treba poostriti vhodno kontrolo materialov kot tudi medfazno in končno kontrolo polizdelkov in izdelkov, zlasti tistih, si so namenjeni za izvoz. — Glede na občutno rast zalog pri vratih bo potrebno izvršiti tudi nekatere prerazporeditve. V žagalnici bo organizirano eno in pol izmensko delo, zato bo odbor za delovna razmerja glede na potrebe proizvodnje opravil prerazporeditve iz obrata vrata v obrat žago. 2. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, predvsem v drugi polovici letošnjega leta, je DS potrdil rebalans plana za leto 1982 za stroške, ki so pod kontrolo. 3. DS je bil seznanjen s predlogom IO OOS TO Rečica o vlogi sindikata pri obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa in ga vzel na znanje. Naslednje zasedanje DS naj podrobneje obravnava proizvodno problematiko. Na sejo je treba vabiti tudi obra-tovodje in vodje oddelkov. 4. Obravnaval je analizo izvajanja načrta ukrepov za manjšo porabo in varčevanje z gorivi za obdobje VII—IX/82 ter ugotovil, da se mazuta v tem času ni uporabljalo za kurjavo, ker se je kurjenje vršilo z lesnimi odpadki. Poraba plinskega olja pa se je v tem času zmanjšala za 1860 litrov proti istemu obdobju v lanskem letu. Prav tako je bil DS seznanjen z ukrepi ZIS o varčevanju z gorivi (bencin, nafta, plinsko olje) z ogrevanjem, električno energijo ter s priporočilom o prilagoditvi delovnega časa. 5. Sprejel je aneks k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985. Za podpisnika je pooblastil Petra Debelaka. 6. Sprejel je anekse k SaS o temeljih plana SIS občine Radovljica za obdobje 1981—85 za: izobraževalno skupnost, telesnokulturno skupnost, kulturno skupnost, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno skupnost in skupnost za zaposlovanje. Za podpisnika je pooblastil Jordana Blaževiča. 7. Seznanjen je bil s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. 8. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval: • nove opise del in nalog v oddelku SM za dela in naloge: — razrezovanje plošč za obloge, — izdelovanje okrasnih oblog, — odlaganje pri izdelavi oblog, — širinski razrez iveric, — izdelovanje profila SM podbojev, — prirez SM elementov na dolžino, — vrtanje pokončnikov, — izdelava spojev SM oblog, — montaža oblog, tesnila in vrtanje prečnikov, — vlaganje SM elementov v stiskalnico, — stiskanje, lepljenje in vrtanje SM elementov, — montaža okovja in tesnila • spremembe opisa vsebine za dela in naloge: — narez različnih elementov SM (črta se alineja »narezovanje komadov za prilaganje pri embaliranju in drugega za potrebe oddelka SM«), — embaliranje vijakov in lepila (k tretji alineji se doda »za domači in tuji trg«, spremeni se usposobljenost iz NK v PK in delovne izkušnje iz 3 mesece na 2 tedna) • predlog opisa novosistemizirane naloge »brušenje rezil za folding sistem« • spremembe ur pri opisih nalog v obratu vrata: — brušenje rezil rezkarjev in ostalih rezil iz 950 na 600 ur, — brušenje skobeljnih glav in ostalih rezil iz 1800 na 1350 ur, — vodenje brusilnice iz 1650 na 1800 ur • predlog novosistemiziranih del »strojni vzdrže-valec-skupinovodja« in elektrovzdrževalec-skupinovod-ja — spremembe uri pri nalogah mehanik I iz 8800 na 6600 ur in elektrikar I iz 6600 na 4400 ur — sprememba ur pri nalogi »vodja kontrole« iz 2200 na 3300 ur. 9. Z ozirom na vsezahtevnejši zunanji trg in prepogoste reklamacije je nujno treba ojačati kontrolo, zato DS zadolži odbor za delovna razmerja, da takoj prerazporedi enega od tehnologov za opravljanje del in nalog »vodje kontrole«. Informacije Indok centra (Nadaljevanje s 3. strani) varstvenih ustanov, učilnic osnovnih šol, zdravstvenih ustanov in domov za starejše občane ogrevajo nad predlagano spodnjo mejo. 3. Ogrevalna sezona se prične po L oktobru, ko znaša zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12°C, konča pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12°C. 4. V zgradbah in prostorih, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljali je potrebno temperaturo ogrevanja znižati za najmanj 5°C. 5. Upravljalci poslovnih prostorov namestijo na vidnih mestih termometre. 6. Organizacije združenega dela pripravijo programe varčevanja s tehnološko energijo in proučijo tudi možnosti premika delovnega časa. 7. Samdupravna stanovanjska skupnost prouči možnost za vgradnjo merilcev porabe toplotne energije. 8. Organizacije in skupnosti, upravljalci poslovnih in delovnih prostorov ter stanovanj sprejmejo organizacij-ski-tehnični pravilnik, s katerim zagotavljajo izvajanje teh priporočil. S temi pravilniki določijo tudi druge možne varčevalne ukrepe. Kontrolo nad izvajanjem varčevalnih programov izvajajo samoupravne delavske kontrole v OZD in skupnostih ter hišni sveti, ki v teku ogrevalne sezone vsaj dvakrat poročajo izvršnemu svetu — komiteju za družbeno-planiranje in gospodarstvo, kako poteka izvajanje priporočil. Na tej podlagi bo izvršni svet pripravil kratko poročilo za obravnavo v občinski skupščini. Izvršni svet je sprejel odlok o premaknitvi delovnega časa Izvršni svet skupščine občine Radovljica je 2. novembra obravnaval spremembo delovnega časa v upravnih in državnih organih in sprejel odlok o premaknitvi delovnega časa. Od 8. novembra dalje so uradne ure za stranke: v ponedeljek — od 8.30 do 12. ure in od 14. do 15.30, v sredo — od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17.30, v petek od 8.30 do 12.00. ZAČELO SE JE USPOSABLJANJE DELEGATOV Delavska univerza Radovljica je začela s 15. oktobrom jesenski ciklus seminarjev za usposabljanje delegatov skupščin SIS in občinske skupščine. Seminarje bodo organizirali v Bohinju, na Bledu in v Radovljici, odvisno od števila prijavljenih na posameznih območjih. Seminarji potekajo po programu koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL Slovenije in trajajo dva dni — v petkih in sobotah dopoldne. Prvi seminar je bil že sklican 15. in 16. oktobra v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Sklepi samoupravnih organov 10. Za popis premoženja v letu 1982 je imenoval inventurne komisije. 11. Potrdil je nabavo naslednjih osnovnih sredstev: — električni viličar INDOS tip VEA 5/20 798.000.— din — usmernik za polnjenje baterij 65.000,— din — stropni kaloriferji KLIMA Celje tip GH-420 in izpihovalni nastavek IV (3 kom) 75.000.— din — univerzalni rezkalni stroj Prvomajska Zagreb tip GK-IP s priborom 1642.000.— din — kombi Renault disel 466.900.— din Postavke 1, 2, 3. in 5. se plačajo iz investicij tekoči program »A« pozicija 21. Postavka 4 je v programu »A« tekočih investicij. Ker je predračunska vrednost večja, se razlika krije iz pozicije 21. 12. Imenoval je načelnika in namestnika NZ v TO Rečica. 13. Za delegata v svet šole Gorje je imenoval Marinško Skalič, za osnovno šolo Bled pa Jožeta Marolta. Delavski svet TO Podnart (8.10.1982) 1. DS je obravnaval investicijski program za izdelavo sestavljivih lesenih regalov in ga potrdil v predloženi obliki. Istočasno je sprejel tudi sklep, da se prične postopek za nabavo viličarja in izgradnjo sušilne lope za vskladiščenje in sušenje kupljenega žaganega lesa; 2. potrdil je rebalans plana stroškov in sicer: dnevnice (v državi, v tujini, delegatov), nočnine, potne stroške v državi in v tujini, kilometrino, reprezentanco, CPR in avtorskih honorarjev; 3. obravnaval je plan sredstev skupne porabe na ravni občine v obdobju 1981 — 1985 in ga sprejel v predloženi obliki, 4. obravnaval je analizo boleznin in nesreč pri delu za obdobje I—VIII 1982. Ugotovil je, da je v naši TO v okviru DO najvišji % bolovanja in da bolujejo predvsem mlajši delavci. DS je na osnovi analize sprejel nekaj ukrepov za zmanjšanje boleznin in nesreč pri delu; 5. potrdil je začasne normative za izdelavo papirniških palet in pokrovov. Normativi se uporabljajo od 1. 11. 1982; 6. Obravnaval je aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 in ga sprejel v predloženi obliki. Za podpis navedenega aneksa je imenoval direktorja Globočnik Franca; 7. potrdil je predlog inventurnih komisij za redni letni popis za leto 1982. Predsedniki inventurnih komisij bodo prejeli smernice in roke za izvršitev inventure. Komisija mora inventuro v skladu z zakonom in pravilnikom o rednem letnem popisu vestno opraviti. Delavski svet TO Podnart (28.10.1982) 1. na predlog DS je IO OOS TO imenoval odbor v sestavi Goričan Anton, Šarec Ruža in Šlibar Janez, ki bo s kuharicama pripravil jedilni list in preverjal kvaliteto pripravljenih obrokov; 2. obravnaval je obračun za obdobje I—IX 1982 in ga dal v potrditev zboru delovnih ljudi; 3. obravnaval je predlog delovnega koledarja za leto 1983 in predlaga, da se zbor delovnih ljudi dokončno odloči o kolektivnem dopustu v dneh 28. in 29. 4. 1983; 4. obravnaval je osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica in ga sprejel v predloženi obliki. Osnutek navedenega dogovora se nanaša na tiste vsebinske spremembe, ki so bile sprejete s spremembami in dopolnitvami republiškega dogovora. V družbenem dogovoru so vključena načela o kolektivnem delu, določila o kadrovanju kadrov za področje LO in DS, dopolnitev v zvezi z ustreznejšo opredelitvijo pojma moralno politična primernost, nekatera določila v zvezi s politiko odlikovanj in uskladitve v zvezi s sprejemom novih sistemskih predpisov. Za podpis osnutka družbenega dogovora je DS imenoval Franca Globočnika; 5. obravnaval in sprejel je predloge aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti v občini in požarne skupnosti za obdobje 1981 — 1985 in za podpisnika imenoval Franca Globočnika; 6. obravnaval je pravilnik o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti in pravilnik o lastni udeležbi pri pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanjih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica; 7. obravnaval je spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana bank združenih v LB — združeno banko za obdobje 1981 —1985 in samoupravni sporazum o temeljih plana LB Temeljne banke Gorenjske za obdobje 1981 — 1985; 8. obravnaval je aneks o temeljih družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981—1985 in ga sprejel v predloženi obliki. Za podpis navedenega aneksa je imenoval Petra Debelaka, vodjo SOPPA, LIP Bled. Delavski svet TO Mojstrana (29.10.1982) Potrjen je bil 9-mesečni obračun za LIP BLED — TO Mojstrana. 2. Potrdil je sklep Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TO Mojstrana, kateremu je bil dan v obravnavo dopis Postaje LM Jesenice. 3. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TO je odstopil navodila za uresničevanje enotnega sitema organizacije odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih nesrečah v SR Sloveniji, katerega smo prejeli z Oddelka za LO in DS pri Skupščini občine Jesenice. 4. Strinjal se je, da je o usmeritvah aktivnosti v akciji NNNP 82 potrebno seznaniti vse družbeno politične organizacije TO, zato je navodila, katera smo dobili s SOB Jesenice odstopil v obravnavo Odboru za LO in DS TO. 5. Delavski svet je razpravljal o predlaganih normativih ter bil mnenja, da se te normative še enkrat detajlno pregleda. Sestane naj se strokovni kolegij TO, prisotna pa naj bosta vsaj še dva delavca iz proizvodnje, kjer naj se proučijo vsa odstopanja ter korigirani normativi pripravijo do naslednje seje DS. 6. V skladu z določili pravilnika o inventuri LIP BLED, je imenoval inventurno komisijo, ki opravi popis po stanju 31. 12. 1982. V komisijo do bili imenovani: — Jeglič Stanko — predsednik — Ravhekar Tomaž — član — Matjaž Jože — član — Kopavnik Alojz — član — Makovec Jože — član — Košir Mihaela — član — Tomažin Samka — zapisnikar 7. Sprejel je sklep, da se za organizacijo lesarskih krožkov imenujeta dva mentorja. Za OŠ Kr. gora tov. Jeglič Stanko, za OŠ Mojstrana pa tov. Milonik Janez. Sklenil je tudi, da se učencem za delo v lesarskih krožkih odstopijo lesni odpadki. 8. Stanku Šmidu je odobril IPD za udeležbo na gor-sko-reševalni vaji s helikopterji. 9. Potrdil je rebalans plana 1982 za nastale večje stroške. Delavski svet DSSS (21.10.1982) 1. Sprejel je anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinskih SIS za obdobje 1981—1985 in za podpis pooblastil Jordana Blaževiča. 2. Sprejel je aneks k družbenemu dogovoru o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981 —1985 in za podpis pooblastil Jordana Blaževiča. 3. Obravnaval je vlogo Zvoneta Paplerja iz PRB, s katero prosi za soglasje za opravljanje obrtnih storitev, in sicer za zvrst grafične dejavnosti — sitotisk. Sprejel je sklep, da se izda soglasje za opravljanje obrtnih storitev grafične dejavnosti — sitotisk. Delavski svet DSSS (29.10.1982) 1. Obravnaval je rezultate gospodarjenja za obdobje I—IX/82 in ugotovil da je delitev celotnega prihodka v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1982. 2. Sprejel je sklep o spremembi delovnega časa: — delovni čas za vse zaposlene (razen snažilk) v DSSS se premakne za eno uro, tako da traja od 7. do 15. ure; — ukine se delo v sobotah, zato pa se dela vsak torek od 7. do 17. ure; — zaradi vse večjega prihajanja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, se potrdi premakljiv delovni čas, in sicer: • začetek dela od 6.45 ure do 7.30 ure • konec dela od 14.45 ure do 15.30 ure oziroma od 16.45 do 17.30 ure, dnevno pa je treba opraviti 8 oziroma 10 ur dela. Prilagodljivost do 7. ure oz. po 7. uri veljale za tiste, ki prihajajo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, kar pa mora biti v dogovoru z neposrednim vodjem. 3. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982 4. Imenoval je inventurne komisije za redni letni popis v DSSS. 5. Potrdil je rebalans stroškov za DSSS iznad rasti dohodka. 6. V svet osnovne šole Bled je imenoval Tončko Koren; v skupščino krajevne skupnosti Bled je imenoval delegata Braneta Marolta, v skupščino krajevne skupnosti Ribno pa Brigito Muri. Sklepi samoupravnih organov Seja skupščine Kulturne skupnosti Radovljica Oba zbora skupščine Kulturne skupnosti Radovljica sta na 3. skupni seji 26. oktobra potrdila aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985 ter periodične obračune za prvo polletje 1982 za kulturno skupnost, strokovno službo in kulturno akcijo. Osrednji točki dnevnega reda sta bili posvečeni razpravam in sprejetju stališč o raziskavah zgodovine NOB in o problematiki galerijske dejavnosti na območju radovljiške občine. Delegati so sprejeli tudi program dela skupščine za leto 1983, razpis za Linhartovo plaketo 1982 in potrdili predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za čas od 1981 — 1985. Na zasedanju so potrdili in soglašali s sklepi koordinacijskega odbora za razvoj kulture o namenski razporeditvi denarja izvajalcem programov iz nerazporejenih sredstev. Razpis za Linhartovo plaketo in Prešernovo nagrado Predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti Radovljica je v oktobru razposlalo z delegatskim gradivom za 3. sejo skupščine, ki je bila 26. oktobra, tudi razpis za predloge nagrajencev z Linhartovo plaketo 1982. Obvestilo so o razpisu prejele delegacije vseh OZD, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in kulturnih organizacij ter društev. Po pravilniku lahko predlaga kandidate za Linhartovo plaketo vsak občan, organizacija ali društvo za kulturne dosežke na področju ljubiteljske ustvarjalnosti ali organizacijske zasluge pri razvoju kulture v občini. Prijave bodo sprejemali na Kulturni skupnosti Radovljica do 20. novembra, plakete pa bodo podelili na kulturni praznik naše občine ob Linhartovem dnevu, ki ga praznujemo 11. decembra. Sočasno bodo na Kulturni skupnosti zbirali tudi predloge za kandidate, ki bodo v februarju 1983 za Prešernov dan prejeli Prešernovo nagrado Gorenjske. Razpis za predloge Prešernove nagrade je bil objavljen v septembru 1982 v časopisu Glas. Stilna krila tudi na domačem trgu V mesecu novembru bo plasirana na tržišču sprva serija stilnih kril iz naših strojev oddelka vrata in risalnih desk tehnološke priprave v TO Rečica. Po 18 mesecih intenzivnih priprav in preizkušenj kvalitete našega izdelka na tujih konvertibilnih tržiščih, je zelena luč zagorela tudi za kupce na domačem trgu. Klasična furnirana krila so dobila modni podaljšek in to v stilnem krilu (lužen hrast), ki imitira klasično masivno krilo. Plasiranje novega izdelka na domače tržišče ima dvojen namen: popestriti asortiman monotonih furniranih kril pri nas v naših stanovanjih, istočasno pa delno zadovoljiti našega, vse bolj zahtevnega kupca, ki se vse pogosteje ozira preko meje (pred depozitom) za tujimi modnimi muhami in jih tudi tam kupuje. Sestava hrastovega furnirja na krilu daje videz krilu, kot da je narejeno iz okvirja in polnila. Črtasti furnir imitira okvir vratnega krila. Polbočni ali bočni furnir pa imitira polnilo vratnega krila. Spoji črtastega, bočnega ali polbočnega furnirja, pokončno, prečno so čisti brez napak (preklopov ali reg), kar bi hromilo estetski videz izdelka. Rege med furnirjem, ki imitira polnilo in okvir zakriva pokrivna, estetsko prefinjeno rezkana okrasna simetrična stilna letvica iz tropskega lesa ramina. Lužen, lakiran ramin uspešno imitira in nadomešča masivno hrastovo stilno letvico. zom ter ukrivljeno zgornjo letvijo. V lanskem in letošnjem letu smo plasirali na tuje konvertibilno tržišče preko 1500 stilnih kril. Glede na zahtevano kvaliteto izdelka in povpraševanje tržišča doma in na tujem je bilo nujno potrebno nabaviti ustrezne priprave za lažje in natančnejše spajanje asimetričnih okrasnih letvic na zajero pod 45°. Zato smo nabavili specializiran čelilnik in pripravo za spajanje letvic s talilnim lepilom (čas vezave 1—2 sek.). Po dolgotrajnih procesih smo odpravili še določene tehnične probleme pri brušenju furnirja in luženju, lakiranju površine in pri okrasnih letvicah, zato ni nobene ovire več, ki bi zadrževala osvojitev novega izdelka. Čas, ki ga živimo in v katerega vstopamo, vse kaže, ne bo kratkotrajen. Spremembe in dopolnitve asortimana pri krilih bo povečal večjo fleksibilnost naših proizvodov na tržišču. Progresija v svetu stremi v smeri, da se v končni izdelek vloži čim-več ročnega umetniškega dela, ki daje izdelku vrednost, kvaliteto, estetski iz-gled in je v končni fazi interesanten tudi za izdelovalca. Vse te elemente imamo in jih moramo maksimalno razviti v novih izdelkih, katere zahteva progresiva razvitega sveta. Legat L. Krila se bodo na domačem trgu izdelovala v izvedbi S-l — stilno z ukrivljeno zgornjo letvijo in S-3 — stilno krilo z izre- Montaža okrasnih letvic (foto Ažman) Stilna vrata S-l Stilna vrata S-3 Krilo z ukrivljeno zgornjo letvijo Krilo z izrezom z ukrivljeno zgornjo letvijo Nov proizvod v TO Podnart Značilno za proizvodnjo v TO Podnart je, da je ta razmeroma enostavna in prilagojena tržišču, zato v preteklosti nismo imeli težav na prodajnem področju. V zaostrenih pogojih gospodarjenja smo prišli do spoznanja, da moramo obstoječi proizvodni program dopolniti z izdelkom višje kvalitetne ravni. S takim proizvodom bi se v TO Podnart usmerili v izvoz in tako skupaj z ostalimi TO v okviru DO LIP Bled lažje premagovali večje izvozne obveznosti. Gospodarska in tržna situacija narekujeta, da moramo nenehno dopolnjevati proizvodni program in iskati nove prodajne poti za tržno zanimiv izdelek, ki bo v konkurenčnem boju dosegel primeren finančni rezultat. Pri teh prizadevanjih smo spoznali švedsko fir-mo»IKEA«, ki nam je dala ponudbo za izdelavo sestavljivih polic. Firma »IKEA« ima svoja predstavništva in prodajna mesta v večini držav zahodne Evrope. Za firmo »IKEA« je značilna masovna proizvodnja, zato je tej primerna tudi cena. Pri analizi obstoječih možnosti smo ugotovili, da nov proizvod za TO Podnart predstavlja višjo kvaliteto predelave, istočasno pa omogoča večjo produktivnost, zato je bila za nas ponudba sprejemljiva. Prav tako smo ugotovili, da so dane možnosti prodaje novega izdelka tudi na domačem tržišču. V obstoječih pogojih proizvodnje bomo izdelali letno približno 3120 m3 sestavljivih polic, kar pri kombinirani prodaji v izvoz in na domačem tržišču predstavlja 49.500.000 din prihodka. Lesene police so izdelane iz lesa smreke, jelke in bora povprečne kvalitete. Police so po konstrukcijski osnovi enostavne, ker so pokon-čniki in elementi polic iz- delani iz enakega profila lesa, v treh različnih višinah in dveh globinah. Celotno odpremo za izdelavo lesenih polic smo odkupili od delovne organizacije Marles Maribor, zato bomo s proizvodnjo pričeli že v mesecu novembru. V proizvodnem procesu bo zaposlenih 13 delavcev. Deset delavcev bomo prerazporedili iz obrata lesenih oblog in lesene embalaže. Tri delavce pa smo v ta namen sprejeli v delovno razmerje. Novi proizvodnji smo prilagodili surovinsko bilanco. Na račun izdelave lesenih regalov bomo zmanjšali proizvodnjo lesenih oblog slabše kvalitete in proizvodnjo lesene embalaže. Pri izračunu novo ustvarjene vrednosti smo ugotovili, da bomo s proizvodnjo lesenih polic pri enakih pogojih gospodarjenja povečali izvoz od 5.000.000 din na 25.000.000 din. Proizvodnja lesenih polic je ekonomsko utemeljena, ker bistveno prispeva k izboljšanju finančnega stanja v TO. S širšega družbenega interesa pa je proizvodnja še bolj sprejemljiva, ker je v pretežni večini usmerjena v izvoz. G. F. Gradnja nove kotlovnice na lubje /--------------------------"N Nova kotlovnica v TO Tomaž Godec v ___________________/ Srečanje borcev, aktivistov, internirancev in upokojencev DO LIP Bled V mesecu septembru smo pričeli graditi novo kotlovnico, ki je še kako potrebna, posebno v sedanji energetski krizi. Že pred pričetkom gradnje smo morali izvršiti precej pripravljalnih del: prestavili smo visokonapetostni kabel, preselili brusilni-co v nove prostore, delno porušili, delno pa adaptirali staro brusilnico. Da smo lahko pričeli z naštetimi deli in da smo zadostili predpisu zakona o graditvi objektov, smo najprej pridobili gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela, po prejetju vse potrebne projektne dokumentacije pa še gradbeno dovoljenje za gradnjo kotlovnice. Glavni izvajalec gradbenih in obrtniških del je GIP Gradis, TOZD gradbena eno- V tem srednjeročnem obdobju bomo v Sloveniji zgradili 7.000 stanovanj manj kot smo načrtovali Ocene o tem, koliko stanovanj bo mogoče sezidati v tem srednjeročnem obdobju, postajajo vse bolj meglene. Jasno pa je, da vseh 65.000 stanovanj, kolikor naj bi jih zgradili do leta 1985 po prvotnem načrtu stanovanjskega gospodarstva, ne bo zgrajenih. Republiški zavod za družbeno planiranje je na primer napovedal, da bo imela načrtovana gradnja sapo krajšo za 7.000 stanovanj. Toda takšnih napovedi, ki pa so si med seboj dokaj različne, je skoraj toliko kot je inštitucij, ki podatke o stanovanjski gradnji zbirajo. Takšna napovedovanja pa so v zdajšnjih časih gospodarske oseke seveda precej nehvaležen posel. Družbeni proizvod raste počasneje od načrta, amortizacija po novem odtegne več denarja, hkrati se obseg dolgoročnih stanovanjskih posojil zmanjšuje, posojilni pogoji so ostrejši. Kljub obilici razprav in obljub so investitorji in izvajalci večinoma še vedno slabo organizirani, cene rastejo vrtoglavo, ni rešeno financiranje komunalnih naprav in spremljajočih objektov v stanovanjskih soseskah itd. K negotovim napovedim pa najbrž še največ prispeva način zbiranja denarja za stanovanjsko gradnjo. Nov način združevanja sredstev za novogradnje je namreč kot vir uvedel čisti dohodek oziroma sklade skupne porabe. To sicer res spodbuja smotrnejše odločitve o porabi, ta Jesenice, sub-izvajalec pa je Gradbeno podjetje Bohinj. Po izkopu gradbene jame je bilo najprej treba pod-betonirati obstoječe objekte (staro kotlovnico in brusilnico), potem pa smo izdelali podložni beton, hidro izolacijo, temeljno ploščo in obodne stene. Z gradnjo smo nekoliko v zaostanku zaradi omenjenih pripravljalnih del in neugodnih vremenskih razmer, saj nam je gradbeno jamo večkrat zalijala voda, ki jo je bilo potrebno črpati. V kolikor nam bodo dopuščale vremenske razmere, bomo poskušali nadoknaditi zamujeno gradnjo in dovršiti gradbeno-obrtniška dela do pogodbenega roka. L. F. hkrati pa je kot vir precej nezanesljiv. Z izgubo in že z mejno rentabilnostjo zmanjka tudi denarja za stanovanjsko gradnjo. V letošnjem prvem polletju pa je bil na primer seštevek izgub v organizacijah združenega dela za 148,8 odstotka večji kot v lanskih prvih šestih mesecih. To bo sicer z vso močjo udarilo šele na prihodnje gradbene načrte — v nekaterih občinah jih še kljub ostrejšemu gospodarskemu položaju postavljajo nerealno visoko — toda zmanjševanje stanovanjskega kupa denarja iz prejšnjih obdobij se pozna že v letošnjih prvih šestih mesecih. V Sloveniji so po statističnih podatkih organizacije združenega dela v tem dokončale 2.241 stanovanj, kar je za 18 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, hkrati pa se je z 8.695 nedokončanimi stanovanji zmanjšalo tudi število nedokončanih stanovanj za 23 odstotkov. V teh podatkih so sicer zajeta samo stanovanja, ki jih zidajo delovne organizacije gradbene dejavnosti, vendar je to približno 96 odstotkov vse stanovanjske graditve, ki jo izvajajo organizacije združenega dela. Iz Gospodarskega vestnika Načrtovano zmanjšanje števila gradnje stanovanj (ki pa še ni dokončno) ima nedvomno vpliv na sorazmerno zmanjšanje povpraševanja tudi po naših izdelkih. Ob predimenzioniranih kapacitetah bodo na domačem trgu uspevali le tisti, ki bodo kvalitetno in cenovno konkurenčni. Banko Vsako leto pripravi DO LIP srečanje vseh borcev NOV, aktivistov, internirancev in upokojencev. 15. oktobra letos smo bili gostje v temeljni organizaciji na Rečici. Spet smo se srečali stari znanci. Toda pogrešali smo znance, ki so v tem letu preminili. Kot vsako leto nam pripravijo nov program srečanja, letos pa je bil organiziran še posebej slovesno. V TO Rečica nas je pred novim luščilnim strojem prisrčno pozdravil tov. direktor Franc Bajt. Razdelili smo se v skupine in si ogledali vse oddelke in proizvodnjo. S presenečenjem smo ugotavljali, koliko novega je bilo narejenega v zadnjih letih. Vsi oddelki so lepo urejeni, čisti in brez odpadkov. Od-delkovodje so prijazni, delavci resni in vneti pri delu. Z zanimanjem smo si ogledali nov elektronski stroj v mehaniziranem lesnem skladišču, ki bo precej pomagal pri izboljšanju procesa dela. Ne bi opisoval vseh oddelkov, lahko pa trdim, da je temeljna organizacija na Rečici zelo lepo urejena. Po ogledu proizvodnje smo obiskali razstavo »Razvoj gospodarstva občine Radovljica«, kjer so nas pogostili z malim prigrizkom, vmes pa smo se pogovarjali o starih časih. Po izdatnem kosilu v hotelu Toplice na Bledu smo se s čolni odpravili na blejski otok. Ogledali smo si muzej, v cerkvi pa smo prisluhnili moškemu pevskemu zboru iz Zasipa, ki nam je pripravil koncert 16 pesmi. Bili smo ne samo presenečeni, mar- Kriza hromi gradbeno dejavnost Zahodnonemško gradbeništvo bo v naslednjih mesecih še nadalje skrčilo svoje zmogljivosti. Zaradi manjšega povpraševanja po gradbenih storitvah pa bodo še nadalje zmanjševali tudi število zaposlenih. Ne upoštevaje sezonske vplive bodo v naslednjega pol leta od skupno 1,115 milijona zaposlenih v gradbeništvu odpustili še 50.000 delavcev. Zahodnonemško gradbeništvo je zašlo v najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih. Za razdobje od septembra do decembra sploh ne računajo na zvišanje naročil. To se po svoje zrcali tudi pri cenah, ki so se od januarja do avgusta zvišale le za 3,2 odstotka glede na prejšnje leto. Število zaposlenih je bilo konec letošnjega avgusta za 7,2 odstotka oziroma 90.000 delavcev nižje kot v enakem času lanskega leta — gradbenih del pa je bilo opravljenih za 10,9 odstotka manj. Število stečajev se je v prvem polletju glede na prejšnje leto dvignilo za več kot 60 odstotkov na okoli 1100. Gospodarski vestnik št. 43, 5.11. 1982 več vzhičeni in navdušeni nad zborovskim petjem, nad zasipškimi pevci, ki jih vodi znani prof. Janez Bole. Pesmi je povezovala tov. Anica Bajtova, ki je z napovedjo vsako pesem še posebej približala poslušalcem. Da je zbor zares kvaliteten, se je kazalo pri vseh pesmih. Tudi akustika je pripomogla, da je petje dobilo svojo veličino. Želeli smo, da bi še večkrat imeli možnost prisluhniti temu zboru. Pred večernim mrakom smo se dobro razpoloženi vračali iz »otoka želja« in se poslovili z željo, da bi se zdravi drugo leto spet srečali. Za takšno srečanje zaslužijo zahvalo organizatorji DO LIP Bled, tov. Robič Ivan, ki je poskrbel za odlično počutje vseh vabljenih. Nadalje gre zahvala kolektivu TO na Rečici, strežnemu osebju hotela Toplice, čolnarjem, šoferjem in vodičem. Posebna zahvala pa velja moškemu komornemu zboru iz Zasipa za bogat koncert, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Miloš Ravhekar Opažne plošče čakajo kupca Iso-spana je dovolj na zalogi Zaloge žaganega lesa so v TO Tomaž Godec minimalne ZAHVALA Krajevni organizaciji Zveze združenj borcev NOV Bohinjska Bistrica in Kamnje—Polje se zahvaljujeta DO LIP Bled in TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica za vso pomoč pri obnovi grobišča padlih borcev v Boh. Bistrici. Kot vedno ste tudi tokrat z razumevanjem prisluhnili našim težavam in nam po svojih močeh pomagali. S svojim prispevkom ste pripomogli, da smo zaradi snega poškodovano grobišče haših padlih borcev lepo obnovili. Za nesebično pomoč se vam vsi borci tudi javno zahvaljujemo. Krajevni organizaciji ZZB NOV Bohinjska Bistrica in Kamnje—Polje Daleč od načrtov Jure Ravnik, predsednik novoustanovljenega IGD Ustanovitev industrijskega gasilskega društva v TO Podnart Kaj je narodna zaščita Že nekaj let se v svojih krajevnih in delovnih skupnostih srečujemo z organizacijo NARODNA ZAŠČITA. Marsikdo med nami je že opravljal posamezne naloge kot pripadnik narodne zaščite. Kljub temu še marsikje napačno pojmujejo vlogo in namen narodne zaščite. Narodna zaščita je organiziran del družbene samozaščite. Tako na kratko lahko odgovorimo na vprašanje kaj je narodna zaščita. Poznavanje smisla narodne zaščite pa je vendarle pomanjkljivo, če ne poznamo bistva DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. Družbena samozaščita ni organizacija, temveč gibanje, neprekinjena aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov, skupnosti in organizacij za obvarovanje našega samoupravnega socialističnega družbenega reda. Aktivnost, ki ni in ne sme biti nekaj posebnega, nekaj kar je izven okvira vsakodnevnega življenja in dela. Je sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti. Krepitev samoupravljanja na vseh ravneh je naše konkretno družbeno samozaščitno ravnanje. Sleherni izmed nas ima vsak trenutek in na vsakem kraju priliko, da se družbeno samozaščitno dobro ali slabo obnaša. Odnosi v družini, v stanovanjskem bloku, v vasi med sosedi, v tovarniški delavnici ali v šolskem razredu so naša najbližja priložnost, da se družbeno samozaščitno izkažemo. Tuda naš odnos do družbene in zasebne lastnine je spričevalo naše družbeno samozaščitne zrelosti in aktivnosti. Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in drugod ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti človeka je VARNOSTNA FUNKCIJA, ki je v drugih državah v rokah varnostnih služb in organov. Z razvojem družbenih odnosov in razvojem samoupravljanja je prišlo do PODRUŽBLJANJA VARNOSTNE FUNKCIJE. To funkcijo izvajamo množično v obliki družbene samozaščite in njenim organiziranim delom, ki mu pravimo NARODNA ZAŠČITA. Z narodno zaščito opravljamo tiste naloge družbene samozaščite, ki zahtevajo organiziran in strokoven pristop. Ce vzamemo za primer neko večjo prireditev, vemo, da je na njej zaradi velikega števila udeležencev treba uveljaviti organiziran red, ki ga ne more izvajati vsak udeleženec po svoje. Včasih so pri tem sodelovali izključno miličniki. Danes tako nalogo lahko uspešno opravi naiodna zaščita, ne kot podaljšana roka milice, temveč kot organiziran del družbene samozaščite. Naloga narodne zaščite Prvenstvena naloga narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi in občanov, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, s katerimi upravljajo in okolja, v katerem bivajo. To so naloge, ki so sestavni del našega življenja in dela in smo jih zmožni, pripravljeni in sposobni sami izvršiti. Ko bi bil ogrožen naš družbeni red, bi ga narodna zaščita branila tudi z orožjem v roki. Tudi za to smo sposobni in pripravljeni. Kje organiziramo narodno zaščito Narodno zaščito organizirajo delovni ljudje in občani v vseh temeljnih in enovitih organizacijah združenega dela, v vseh krajevnih skupnostih in v vseh drugih delovnih skupnostih, ki nimajo značaja organizacij združenega dela. Sklep o organiziranju sprejmejo organi upravljanja. Sestav narodne zaščite Narodno zaščito sestavljajo vsi delovni ljudje, ki so zaposleni v OZD in vsi krajani krajevne skupnosti. Torej tudi vojaški obvezniki, ki imajo za primer vojne druge obveznosti. Nekaterih omejitev tu ne bi omenjali. Narodno zaščito sestavljajo tudi žene in tudi matere z otroci. Tisti občani, ki so zaposleni, sestavljajo narodno zaščito v svoji OZD in svoji krajevni skupnosti. Vodenje narodne zaščite Narodno zaščito vodi načelnik in njegovi pomočniki, ki jih imenuje organ upravljanja. Za načelnika je lahko imenovan vsak član delovne skupnosti ali krajan krajevne skupnosti, ne glede na spol in starost. Ne bi mogli nekoga imenovati za načelnika v delovni organizaciji in krajevni skupnosti hkrati. Načelnik ima vrsto odgovornih obveznosti, zato bi za te dolžnosti morali izbirati sposobne delavce ali krajane, ki se bodo za to tudi zavestno usposabljali. Zaradi pomembnosti funkcije je načelnik tudi član svojega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Oznake narodne zaščite Narodna zaščita nima uniform. Zaščitniki opravljajo dolžnost v svojih oblekah, pač pa imajo v času, ko so na dolžnosti, znak narodne zaščite, ki ga nosijo na levem rokavu. Natisnjen je na rdečem narokavniku. Načelnikov narokavnik je obrobljen z zlatim robom, narokavnik pomočnika načelnika pa ima zlat rob le na eni strani. Po opravljeni dolžnosti mora zaščitnik trak vrniti načelniku. Oborožitev narodne zaščite V izjemnih primerih, ki jih določa predpis, nosijo zaščitniki tudi orožje. To mora biti vidno. Uporaba tega orožja je natančno predpisana. Orožje pa lahko načelnik izroči le tistim, ki so se usposobili za ravnanje z njim. Zato mora skrbeti za usposabljanje vseh, ki sestavljajo narodno zaščito. Usposobljenost v ravnanju z orožjem pomeni tudi, da bi se v morebitni vojni poleg pripadnikov oboroženih sil z orožjem v roki zoperstavili vsi delovni ljudje in občani. Narodna zaščita pomeni torej tudi uresničitev znane Mark-sove misli o oboroženem ljudstvu. JANKO ROZMAN V preteklih letih je bilo proizvodno delo v TO Podnart organizirano na obratu Lancovo in obratu Podnart, zato ni bilo materialnih možnosti in kadrovskih pogojev za ustanovitev industrijskega gasilskega društva. S koncentracijo in modernizacijo proizvodnje so v Podnartu zgrajeni novi proizvodni objekti in vgrajene nove delovne naprave in priprave. Novi objekti, moderna strojna oprema in velike količine žaganega lesa so požarne obremenitve povečale. Na pobudo delavskega sveta TO Podnart in odbora za SLO in DS, ki v okviru civilne zaščite skrbi za preventivne ukrepe pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami, je bil sprejet sklep o ustanovitvi industrijskega gasilskega društva. Tej humani organizaciji, katere osnovna naloga je zavarovanje pred požarom, istočasno pa goji solidarnost, tovarištvo in požrtvovalnost, se je od skupnega števila zaposlenih priglasilo 59 delavcev. To je dokaz, da smo spremenili svoj odnos do delovnega okolja. Na delavskem svetu TO Podnart je bilo vzporedno z ustanovitvijo industrijskega gasilskega društva sprejeto več ukrepov za izboljšanje preventivnega delovanja, kar je tesno povezano z dvigom požarnovarstvene kulture. Sleherni zaposleni bo moral znati pravilno in hitro ravnati z ročnimi gasilnimi aparati. Urjenje bo postalo trajen proces, ki mora potekati po uspešno vnaprej pripravljenih in temeljito proučenih programih. Nenehno moramo dopolnjevati gasilna sredstva in opremo in to prilagoditi požarni ogroženosti. Pri izvajanju teh ukrepov mora sleherni delavec spoznati, da mora samozaščitno ravnanje postati njegova skrb. Za uresničitev teh nalog smo zadolženi vsi, predvsem pa novoustanovljeno industrijsko gasilsko društvo, ki bo ustvarjalno sodelovalo pri izdelavi ocen požarne ogroženosti in dalo predlog za uvajanje modernejše gasilske tehnike. Svoje člane bo usposobilo za hitro in učinkovito ukrepanje. Ustanovnega občnega zbora so se poleg večjega števila zaposlenih delavcev udeležili tudi predstavniki Občinske gasilske zveze Radovljica, SIS za požarno varnost, uprave inšpekcijskih služb za požarno varnost, predstavniki KS Podnart, DO LIP Bled in sosednjih gasilskih društev. Veseli smo bili spodbudnih besed gostov za uspešno delo industrijskega gasilskega društva in pomoč pri premagovanju začetnih težav. Z veseljem smo sprejeli pobudo zastopnikov KS Podnart, da se v IGD vključijo tudi krajani in tako skupaj skrbimo za večjo požarno varnost na območju krajevne skupnosti Podnart. Naše vezi so s krajani tesno povezane, zato bo z novo ustanovljenim Mladinci OO ZSMS Ko-privnik-Gorjuše so za leto 1981 prejeli republiško priznanje za najboljšo organizacijo v občini. Ta uspeh jih ni uspaval, še naprej so delovni. V prostorih kluba v novem kulturnem domu se redno sestajajo. V zimskem času so se ukvarjali s športom. Organizirali so tekmo v veleslalomu in smučarskih skokih. V klubskih prostorih so v prostem času igrah namizni tenis. Vsak mesec so obdelali gradivo, ki ga je poslala Občinska konferenca ZSMS. V času volitev so sodelovali v predvolilnem in volilnem postopku v krajevni skupnosti in mladinski organizaciji. Mladinci so zastopani v vseh organih krajevne skupnosti. Praznik dela so proslavljali ob velikem kresu. Skozi Gorjuše je potekala pot Jelovške štafete, prenočila je v mladinskem klubu, kjer so jo mladinci čuvali do jutra. Zjutraj so jo odnesli do Koprivnika, kjer so ji priredili IGD naše sodelovanje še večje. S pomočjo občinske gasilske zveze bo organizirano predavanje s področja požarne problematike za večjo sposobnost in učinkovitost pri izvrševanju nalog. Redno, najmanj pa vsake tri mesece bodo opravili kontrolni pregled požarnovarstvenih naprav in priprav. V zimskih mesecih bo organiziran tečaj za izprašanega gasilca. Poleg obstoječe gasilske opreme je predvidena nabava gasilskega orodja za bolj učinkovito ukrepanje. Tekom leta, predvsem v poletnih mesecih bodo organizirali več gasilskih in reševalnih vaj. Za nemoteno delo je nujno treba zgraditi gasilski dom. V prihodnjem letu bodo pričeli s postopkom za pridobitev načrta in ustreznih soglasij za gasilski dom. Sodelovali bodo z občinsko gasilsko zvezo, sosednjimi gasilskimi društvi, krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Izjemen vtis pa so na zaposlene v TO Podnart napravili gasilci sosednjih gasilskih društev, ki so v težkih razmerah, v deževnem vremenu vzorno prikazali gasilsko vajo. Več kot 50 gasilcev je pod poveljstvom sektorskega poveljnika Alojza Vidica dokazalo svojo točnost, učinkovitost in izredno požrtvovalnost. Novoustanovljenemu IGD TO Podnart smo zaželeli, da bi svoje delo odgovorno in v dobro nas vseh uspešno opravljal. G. T. sprejem s kulturnim programom. Ob Dnevu mladosti so pionirje sprejeli v mladinsko organizacijo. Tudi poleti mladinci niso mirovali. V mesecu juliju so organizirali delovno akcijo, na Pokljuki pa so pogozdovali terene, za kar so prejeli tudi ustrezno plačilo. V avgustu so organizirali letovanje pri gasilcih iz Umaga, v drugi polovici meseca pa pohod na Triglav, ki se ga je udeležilo 28 mladink in mladincev. Za zimo so preskrbeli drva, da se bodo v klubu tudi v mrzlih mesecih lahko sestajali. Sodelovali so tudi pri obravnavi dokumentov za kongres v Novem mestu. Upajo, da se enotnost in prijateljstvo mladih ne bo skrhalo. Še bolj se bodo potrudili in kolektivno delali. Odmaknjeni so od centrov, zato je mladinska organizacija res stičišče vse mladine s Koprivnika in Gorjuš. Z. Z. Akcija NNNP 82 Tudi letos je bila izvedena akcija NNNP v vsej radovljiški občini. S sklepno vajo NNNP so 29. 10. preverili izvajanje odloka o zatemnitvi. Tudi v naši TO Tomaž Godec sta štab CZ in oddelek požarne varnosti izvajala in kontrolirala potek akcije. V obratu opažnih plošč in pohištvu so med akcijo nemoteno delali. V soboto, 29. 10. je sirena ob 8. uri naznanila zračni napad, ki je trajal pol ure. Ko je bila nevarnost mimo, je svoje delo nastopila enota požarne varnosti. Pokazali so, da so dobro pripravljeni in da se bodo znali obnašati tudi v primeru pravega napada. Istega dne je bila v TO Tomaž Godec organizirana tudi očiščevalna akcija. Udeležilo se je je sedemdeset zaposlenih. S tem so dokazali svojo zavest in pripadnost sindikatu in temeljni organizaciji. Branka Mencinger Mladinska organizacija naj bo res središče mladih Iz življenja krajevnih skupnosti Predstavljamo krajevno skupnost Dovje-Mojstrana stanovanjski bloki v Mostrani — v ozadju Dovje (foto Krajevna skupnost Dovje—Mojstrana zajema območje Dovja, Mojstrane, Belce in Zgornje Radovne. Na njenem območju živi skoraj 1900 prebivalcev, od katerih jih je zaposleno okrog 650. V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev precej povečalo, ker se je predvsem v Mojstrani in na Dovjem razširila individualna gradnja. Dokončuje se tudi gradnja devetih blokov, zato se bo v bodoče število prebivalcev še povečalo. Celotna površina krajevne skupnosti meri skoraj 12.000 ha zemljišča. Od tega je 3.000 ha gozdov, ostalo pa so obdelovalne površine, travniki, pašniki in nerodovitna zemljišča. V tem predelu sta dve večji DO oz. TO: KO-OP Mojstrana in LIP, TOZD Mojstrana. Zelo se je razširila kovinsko-predelovalna industrija v KO-OP, kjer je zaposlenih skoraj 150 delavcev. V LIP Mojstrana, kjer sedaj poteka rekonstrukcija pa trenutno zaposlujejo 60 delavcev, več kot 30 je domačinov, ostali pa se vozijo iz Kranjske gore, Rateč, Pod-korna, s Hrušice in z Jesenic. Ta podatek govori, da je vse večje zanimanje za zaposlovanje tudi v drugih delovnih organizacijah in ne le v Železarni Jesenice, kot se je to dogajalo pred leti. Po opravljeni rekonstrukciji v LIP Mojstrana se bo število zaposlenih povečalo na 90 delavcev. Pri zaposlovanju v LIP Mojstrana bodo zaposlili predvsem ženske, kajti z no- vo tehnologijo in mehanizacijo bo delo lažje. V Mojstrani imajo tudi osnovno šolo in otroški vrtec, ki bo dograjen v letošnjem letu. Krajevna skupnost je za krajevni praznik določila 16. december — kot spomin na gornjesavsko vstajo (16.12.1941. leta). V to vstajo je bilo vključenih več kot 110 krajanov. Prva žrtev je bil domačin Alojz Rabič z Dov-jega, po domače Mlakarjev Loj z. Med drugo svetovno vojno je bila Mojstrana zelo aktivna, saj je bil krvni davek precejšen. Umirali so v taboriščih, streljani so bili kot talci in mlada življenja so ugašala po gozdovih. Leta 1945, ko je zaplapolala naša zastava, se kar 70 domačinov ni vrnilo na svoje domove. Treba je bilo obnoviti ruševine, ki jih je razdejal nemški okupator. Tako kot drugi so tudi krajani Mojstrane prijeli za lopate in krampe. Nič-koliko dni je bilo treba delati, da so ostanki ruševin izginili. Nato je bilo potrebno zgraditi še vodovod in osnovno šolo. Da pa se je razvil tudi turizem, so bile zgrajene ceste v dolino Vrat, Radovne, Belce ter žičnica v Mojstrani. Tako je bil možen dostop do gozdov, kajti les je zelo pomembne dejavnik v industriji. Obnovljena je bila tudi žaga v Belci, ki je bila med vojno požgana. Leta 1979 se je krajevna skupnost odločila za samoprispevek za asfaltiranje poti in cest. Ta je bil uspešen; Po končani rekonstrukciji v LIP Mojstrana bo to še ena pridobitev za krajevno skupnost (foto Noč) Zajetje novih virov pitne vode V letošnji jeseni, so bila na območju Krajevne skupnosti Gorje opravljena precejšnja dela za dovod zdrave pitne vode. Od Gorij do Fortune (Sp. Gorje) preko Gabrce do Podhoma (pribl. 2 km) so položili nove vodovodne cevi večjega profila in jih priključili na že položen vodovod, ki poteka od tod do Zasipa. Krajani bodo poslej preskrbljeni z zadostno količino dobre pitne vode. Na območju od Krnice pri Gorjah do Spodnje Radovne (na Tročini) že tudi polagajo vodovodne cevi večjega profila. Ta nov vodovod kar dvakrat prečka reko Radovno in so dela zelo zahtevna. Dela se nadaljujejo in ocenjujejo, da bo voda stekla po novopoloženih ceveh do leta 1985. Ta vodovod bo dovajal pitno vodo tudi v območja naselij Lesc in Radovljice. Jože Ambrožič Prizidek pri osnovni šoli v Gorjah Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice je v letošnjem poletju zgradilo prizidek pri osnovni šoli bratov Žvan v Gorjah. Tlorisna izmera prizidka znaša 18,60x 8,60 metrov. V pritličju so prostori za pripravo hrane, dve skladišči, skladišče za tehnični material, kabinet, temnica, klimatske naprave in učilnica tehničnega pouka. V nadstropju pa sta kuhinja in jedilnica. Prizidek je bil v oktobru predan svojemu namenu. Jože Ambrožič --------------------------------------------------— N Raziskovalna akcija na Blejskem jezeru V___________________________________________________________ več kot 17.000 m! poti in cest je bilo prekritih z asfaltom. Sleherni krajan ima zasluge, da je uresničen cilj, ki je bil zastavljen z družbeno samozavestjo in miselnostjo, da boljši jutri ustvarimo lahko le sami. Krajevna skupnost Dovje—Mojstrana je pobratena s krajevno skupnostjo Stave pri Valjevu. Vsako leto se krajevnega praznika v Mojstrani udeležijo tudi predstavniki te krajevne skupnosti. Tudi Mojstrančani so bili že večkrat deležni gostolju-blja ob njihovem prazniku. Vedno so bili toplo sprejeti, kajti bratstvo in enotnost je potrebno v dani situaciji še bolj razvijati. Zavedati se moramo, da dobre rezultate dosežemo lahko samo s skupnimi močmi v našem združenem delu. Da pa bomo dosegli take rezultate, bo morala biti delovna zavest večja kot je da- Kulturni večer v Ribnem 15. oktobra letos je komisija za kulturo pri občinski zvezi sindikatov Radovljica pripravila v Ribnem kulturni večer ljudskih pesmi in plesov. Prireditev je bila posvečena 10. kongresu zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresu ZS Jugoslavije. V kulturnem večeru so sodelovali: tamburaško dru- štvo »Tamburica i mi« iz Mainza (ZRN Nemčija), folklorna skupina jugoslovanskega kluba »Edvard Kardelj« iz Wiesbadna iz Nemčije in domača folklorna skupina iz Ribnega. Večer je bil zelo dobro obiskan. Naši prijatelji — zamejci pa so z domačimi plesi in pesmimi pokazali, da slovenska beseda ni pozabljena in da bodo dalje vzgajali mlade rodove v ljubezni do plesov in slovenskih pesmi, četudi živijo daleč od matične dežele. Gledalci so goste sprejeli z navdušenjem. Želimo si še več takšnih prireditev. Posebej pa bi bilo potrebno opozoriti člane delovnih kolektivov v naši občini, ki dobijo vstopnice, da bi se prireditev bolje udeleževali. Vesna Narodni muzej iz Ljubljane je od 16. do 27. avgusta letos organiziral izredno pomembno akcijo raziskave v Blejskem jezeru. K akciji so pritegnili strokovne delavce Slovenskega etnografskega muzeja in še nekaterih drugih muzejskih ustanov. Izredno zahtevno delo v globinah jezera so opravljali požrtvovalni potapljači zaščitne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve, njim pa so pomagali še člani potapljaškega društva iz Ljubljane in z Bleda. Osnovni namen raziskav je bil, da se ugotovi grupacije najdb, kar naj bi omogočilo povzeti sklep glede območij starejše poseljenosti okoli jezera. Razen tega so se raziskovalci nadejali tudi najdb, ki bi bile zanimivi razstavni predmeti pa tudi zgodovinski dokazi preteklosti Bleda. Akcija je po pričakovanju dala izjemno dobre rezultate. Raziskovalci so iz podvodnih najdb odkrili, da pripadajo kronološko različnim obdobjem od najstarejših bronasto-dobnih do predmetov iz zadnje svetovne vojne. Iz globin jezera so dvignili primerke najstarejšega orožja, posod in drugih predmetov, ki ohranjajo jasne sledi vseh obdobij z raznimi vidnimi oznakami in napisi. Raziskovalci so naleteli na različne gostote najdb na različnih krajih ob obali jezera in ugotovili, da je najmanj najdb, kjer je bila obala in del jezera zaradi gradenj zasuta. To velja zlasti za območje Grajskega kopališča, Kazina in delno za obalo pod hotelom Toplice in v Zaki. V akciji ugotovljena območja najdb bodo razisko- valcem služila za nadaljnje raziskave tudi v bodoče. Vse dosedanje raziskave po mnenju strokovnjakov narekujejo namreč nadaljnje delo na ugotovljenih mestih z uporabo velikih sesalk za večje globine, ki so zaenkrat nedostopne, ker jih pokriva nad meter debela plast mulja. Spričo uspešnih izidov, ki jih je dala prva načrtna raziskovalna akcija pod gladino Blejskega jezera, bodo izvedenci Narodnega muzeja bržkone nadaljevali z raziskavami tudi v bodoče, če bo seveda dovolj razumevanja in finančne podpore vseh zainteresiranih dejavnikov v republiki in občini. Ta prizadevanja Narodnega muzeja in skupni nastop raziskovalcev je najbolj obetavna oblika zaščite in ohranja naše kulturne dediščine. r ^ Prvenstvo DO LIP Bled v odbojki za ženske ^ 10. oktobra 1982 je svet za šport in rekreacijo pri KOOS LIP Bled organiziral turnir v odbojki za ženske. Turnir je potekal v telovadnici Osnovne šole »Dr. Janez Mencinger« v Bohinjski Bistrici. Tekmovanja sta se udeležili dve popolni ekipi s po šestimi tekmovalkami in ena ekipa s petimi tekmovalka- mi. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz TO REČICA, TO BOHINJ in nepopolna ekipa DSSS. Turnir je vodil odbojkarski klub Bohinj, prav tako je tudi zagotovil sodnika. Članice odbojkarskega kluba Bohinj so tudi odigrale dve tekmi z ekipo TO Bohinj. Rezultati prijateljskih tekem: OK Bohinj - TO BOHINJ 3:2 (8:15, 12:15, 15:6, 15:5, 15:9) 1.10. 1982 OK Bohinj - TO BOHINJ 4:0 (15:4, 15:7, 15:4, 15:2) 8. 10. 1982 Po turnirju smo se dogovorili, da bi prihodnje leto turnir izvedli pred občinskim sindikalnim prvenstvom, in na to tekmovanje poslali dve ekipi, prav tako pa vabimo da se še katera od delavk priključi rekreaciji v Bohinju ali na Bledu, da bi lažje dobili še katero ekipo v okviru DO, ker bi le s tem imeli večji izbor za sestavo najboljših ekip. REZULTATI TURNIRJA TO BOHINJ : DSSS 0:3 (13:15, 12:15, 11:15) TO BOHINJ : TO REČICA 3:0 (15:3, 15:4, 15:3) DSSS : TO REČICA 3:0 (10:15, 2:15, 2:15) VRSTNI RED: L DSSS 2. TO BOHINJ 3. TO REČICA 2 20 4 točke (6:0) 2 11 2 točke (3:3) 2 01 Otočk (0:6) SVET ZA ŠPORT IN REKREACIJO Prvenstvo DO LIP Bled ^ v namiznem tenisu ^ Člani odbora so pripravili telovadnico in izvršili žrebanje pred samim tekmovanjem. Tekmovanje je bilo izvedeno na treh mizah. Tekmovalci so nastopili v dveh kategorijah, tekmovalke pa so nastopile v eni kategoriji. Tekmovanja se je udeležilo 6 žensk, 6 moških nad 35 let in 16 tekmovalcev do 35 let. Udeleženci tekmovanja so bili iz štirih TOZD, in sicer iz TO REČICA, TO BOHINJ, DSSS, TO MOJSTRANA, zastopani nista bili TO Podnart in TO Trgovina. Tekmovanje je uspelo in svet za šport in rekreacijo upa, da bo prihodnje leto udeležba na tekmovanju številnejša. REZULTATI ŽENSKE L Kaiser Jasna TO Rečica 5 točk 2. Šifrer Ana DSSS 4 točke 3. Cerkovnik Polo- n a DSSS 3 točke lici 4. Sodja Marija TO Bohinj 2 točki 5. Čoralič Andreja TO Bohinj 1 točka 6. Vidmar Olga TO Bohinj 1 točka Moški nad 35 let 1. Murovec Anton TO BOHINJ 5 točk 2. Marolt Jože TO REČICA 4 točke 3. Repe Jaka TO BOHINJ 3 točke 4. Kitič Zdravko TO BOHINJ 2 točke 5. Kobilica Stanko TO REČICA 1 točka 6. Troj ar Srečo TO BOHINJ 1 točka Moški do 35 let 1. Veber Janez TO MOJSTRANA 5 točk 2. Legat Lovro TO REČICA 4 točke 3. Ulčar Stojan TO REČICA 3 točke 4. Podbevšek Ja- TO BOHINJ 2 točke ka 5. Horvat Anton TO REČICA 1 točka 6. Urbas Zvone TO MOJSTRANA 1 točka 7. Černe Alojz TO REČICA 1 točka 8. Zajc Jože TO REČICA 1 točka 9. Žitnik Franci TO BOHINJ 1 točka 10. Kotnik Franci TO REČICA 1 točka Svet za šport in rekreacijo pri KOOS LIP Bled je 16. 10. 1982 organiziral prvenstvo Osnovnih organizacij sindikata LIP Bled v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v telovadnici Osnovne šole Bled v tehnični izvedbi odbora za šport in rekreacijo OO Sindikata TO REČICA. 11. Mulej Jože TO REČICA 1 točka 12. Romih Darko TO REČICA 1 točka 13. Kovačec Polda TO MOJSTRANA 1 točka 14. Hikelj Bruno TO REČICA 1 točka 15. Zajc Jože TO REČICA 1 točka 16. Repinc Janko TO BOHINJ 1 točka EKIPNA UVRSTITEV: L TO REČICA 25 točk 2. TO BOHINJ 19 točk 3—4. DSSS 7 točk 3-4. TO MOJSTRANA 7 točk Žitnik Franci Tekmovanje v kegljanju Svet za šport in rekreacijo LIP Bled je 30. 10. 1982 organiziral tekmovanje v kegljanju. Za tekmovanje se je prijavilo 63 tekmovalcev in tekmovalk, na tekmovanju pa je nastopilo samo 31 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je bilo izvedeno na kegljišču RIKLI na Bledu. Kljub temu da mnogi niso prišli na tekmovanje, je na kegljišču vladalo pravo tekmovalno vzdušje in je bil boj za prva mesta do konca tekmovanja zelo zanimiv. Pohvaliti je treba borbenost starejših tekmovalcev, saj so le-ti dosegli absolutne rezultate. Vse člane delovne organizacije vabimo, da se v še večjem številu udeležijo občinskega sindikalnega prvenstva v kegljanju, katero bo v Radovljici, v soboto, 20. 11. 1982. Ženske polno čiščenje skupaj 1. Žvokelj Branka TO BOHINJ 122 52 174 2. Šifrer Ana DSSS 106 54 160 3. Cerkovnik Polona DSSS 106 48 154 4. Ristič Albina TO BOHINJ 107 42 149 5. Cerkovnik Nada TO BOHINJ 113 33 146 6. Podbevšek Branka TO BOHINJ 84 33 117 7. Urankar Marija DSSS 53 33 86 Moški nad 40 let 1. Lomovšek Ivan TO RECICA 137 84 221 2. Justin Janko TO REČICA 150 60 210 3. Mavrič Miha TO BOHINJ 99 26 125 Moški do 40 let L Černe Alojz TO REČICA 146 61 207 2. Hikelj Bruno TO REČICA 129 68 197 3. Kitič Zdravko TO BOHINJ 129 61 190 4. Horvat Anton TO REČICA 132 53 185 5. Ferjan Martin TO REČICA 129 44 173 6. Kotnik Franci TO REČICA 135 36 171 7. Zalokar Zdravko TO BOHINJ 123 45 168 8. Stare Branko TO BOHINJ 123 43 166 9. Žitnik Franci TO BOHINJ 111 53 164 10. Kobilica Stanko TO REČICA 116 42 158 11. Knaflič Marjan TO REČICA 121 35 156 12. Černe Albin TO REČICA 110 44 154 13. Pikon Drago TO BOHINJ 110 42 152 14. Cergolj Pavel TO REČICA 108 43 151 15. Stare Zdravko TO BOHINJ 120 31 151 16. Primožič Drago DSSS 102 48 150 17. Knaflič Stane DSSS 105 44 149 18. Ravnik Franc TO BOHINJ 94 44 138 19. Zajc Jože TO REČICA 97 35 132 20. Mozetič Miran DSSS 87 35 122 21. Šalamun Matija DSSS 96 18 114 EKIPNA UVRSTITEV: 1. TO REČICA 1193 (Lomovšek 221, Justin 210, Černe 207, Hikelj 197, Horvat 185, Ferjan 173) 2. TO BOHINJ 1014 (Kitič 190, Žvokelj J74, Zalokar 168, Stare Branko 166, Žitnik F. 164, Pikon D.152) 3. DSSS 849 (Šifrer 160, Cerkovnik Polona 154, Primožič 150, Knaflič Stane 149, Mozetič 122, Šalamun 114) Prehodni pokal je v trajno last prejela TO REČICA. Žitnik Franci Sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu v J Zveza telesno kulturnih organizacij Radovljica in Občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta 23. oktobra 1982 organizirala sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za občino Radovljico. Tehnično je odlično izvedel tekmovanje Namiznoteniški klub Mošnje. Za tekmovanje smo prijavili 19 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanja pa se je udeležilo 11 tekmovalcev. V kategoriji do 27 let nismo imeli predstavnika ne v ženski in ne v moški konkurenci. REZULTATI: Ženske do 27 let L Perko Metka, WZ Radovljica; 2. Dopona Nevenka, PTT Radovljica. Ženske od 27—40 let 1. Šifrer Ana, LIP Bled; 2. Pogačnik Milojka, Veriga; 3. Vingust Marjeta, Iskra Lipnica; 4. Kaiser Jasna, LIP Bled; 5. Lakota Romana. Ženske nad 40 let 1. Cerkovnik Polona, LIP Bled. ŽENSKE EKIPNO 1. LIP Bled 36 točk; 2. WZ Radovljica 16 točk; 3. Veriga Lesce 13 točk; 4. Iskra Lipnica 11 točk; 5. Obrtniki 5 točk. Moški do 27 let 1. Belec Stane, HTP Bled; 2. Vida Srečo, SGP Radovljica; 3. Petkovič Vlado, Z. P. Lesce; 4. Žlepir Jože, GG Bled; 5. Oman Miro, Veriga; uvrščenih je bilo 23 tekmovalcev. Moški od 27 do 40 let 1. Vidmar Tomaž, SGP Gorenje Radovljica; 2. Praprotnik Filip, Elan Begunje; 3. Kunstelj Stefan, GG Bled; 4. Faganel Franci, Iskra Otoče; 5. Urh Jože, Elan Begunje; 6. Repe Jaka, LIP; 11. Ulčar Stojan, LIP; 12. Černe Alojz, LIP; 15. Legat Lovro, LIP; 19. Murovec Anton, LIP; 28. Černe Albin, LIP; 29. Kobilica Stanko, LIP; 32.^ Žitnik Franci, LIP; uvrščenih je bilo 37 tekmovalcev. Moški nad 40 let 1. Cilenšek Alojz, Veriga; 2. Vidic Miha, Veriga; 3. Ferjan Gabrijel, Veriga; 4. Zajc Bojan, Elan Begunje; 5. Potočnik Justin, O. S. Lipnica; uvrščenih je bilo 11 tekmovalcev. EKIPNO MOŠKI 1. Veriga Lesce 76 točk; 2. Elan Begunje 48 točk; 3. GP GORENJC Rad. 36 točk; 4. GG BLED 26 točk; 5. Iskra Otoče 23 točk. EKIPNO SKUPAJ 1. Veriga Lesce 89 točk; 2. LIP BLED 50 točk; 3. Iskra Lipnica 21 točk; 4. Obrtniki 19 točk; 5. Svoboda Bled 8 točk; 6. PTT Radovljica 5 točk. Žitnik Franci STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC OKTOBER 1982 delavcev učencev v poki. šolah TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica 482 + 5 TOZD Rečica 317 + 1 TOZD Mojstrana 58 + 1 TOZD Podnart 75 TOZD Trgovina 25 DSSS 82 + 10 pripravnikov Skupaj 1039 ZAPOSLILI SO SE: v TO Tomaž Godec Marjan Hodak, 1950 — K, Tatjana Hodnik, 1965 — NK, Marija Gosar, 1949 — NK, Mihelca Mikelj, 1960 - SS, Andrijana Čoralič, 1963 — SS v TO Mojstrana Franci Brane, 1965, K v TO Podnart Irena Kapus, 1962 — SS, Rado Klinar, 1957 — NK ODŠLI IZ DO: iz TO Tomaž Godec Zdravko Škantar — JLA, Zofija Ortar — starostna upokojitev iz TO Rečica Marija Ropret — upokojitev, Dragutin Simič — upokojitev iz TO Podnart Janez Bedek, sporazumno iz TO Mojstrana Ernestina Šešek — invalidska upokojitev POROČILI SO SE: Mirko Zupan (TO Rečica), Anton Potočnik (TO Rečica) RODILI SO SE: Janezu Cvetku (TO Tomaž Godec) — hči Francu Šimnicu (TO Rečica) — sin Tam, kjer je Zeleni Jurij doma Člani izvršnega odbora OOSDSSS smo 9. oktobra letos organizirali izlet v Belo krajino. Že sredi septembra smo posredovali predlog po vseh sektorjih, pa vendar so se ljudje prijavili v majhnem številu. Kasneje smo s pomočjo tov. direktorja Bajta, ki je doma v teh krajih, izoblikovali pestrejši program. Tako nas je bilo za poln Al-petourjev avtobus. Pridružili so se nam tudi delavci iz TOZD Trgovina na Rečici, iz KLI Logatca ter iz zagrebške trgovine. Sobotno deževno vreme nam ni pokvarilo dobre volje, ko smo se ob 6.00 uri zbrali pred DSSS na Bledu. Ob spremljavi kitare smo bolj ali manj ubrano zapeli, živahno smo klepetali in kaj hitro smo Ljubljano pustili za nami. Višnja gora nas je spomnila zanimivosti tega kraja — na verigo priklenjenega polža. Ta zgodba ima svoj izvir v okrašeni polževi lupini, katero je mesto nekoč varovalo kot posebno dragocenost. Okoli osme ure zjutraj smo prispeli na Muljavo pri Stični, kjer se je rodil Josip Jurčič, posebno znan kot pisec prvega slovenskega romana Deseti brat. Lani so poleg njegove rojstne hiše in Krjavljeve koče odprli še poslopje, kjer nam je vodič pripovedoval nekatere zanimivosti iz Jurčičevega življenja. Tako smo med drugim tudi izvedeli, da je imel Jurčič navado v fraku in s cilindrom na glavi, z beležko pod pazduho potovati peš od vasi do vasi. Spotoma si je zapisoval in zbiral ljudske pripovedi. Zato so tudi Jurčičevi junaki pristni, nepotvorjeni, ljudske šege in navade so se ohranile z njegovimi zapisi. Posebej zanimivo pa si je bilo ogledati polharsko raz- stavo. Včasih je bil lov na polhe za slovenske kmete precej pomemben. Polhe so celo nadnaravno poveličeva- li. Pripovedke o hudičih, ki jih pasejo, strahovi po gozdovih in raznih pošastih niso lovce odvračali od lova. Te živali so pomenile vir prehrane, kože pa so prodajali. Tako je za polhovko-pokriva-lo potrebnih od 32 do 36 kož, za plašč čez 1000. Polhe lovijo na različne načine: a) duplanje — drezati z dolgo šibo v duplo drevesa, da polhe prepodiš iz debla. Polha ujameš v posebno past »raušel« ali ga ubiješ s palico. b) lov s pastmi — škatlami na drevesu c) lov s pastmi v zemlji d) lov s pomočjo sodca e) lov na ploščat kamen. Preden smo se poslovili od Jurčičeve rojstne hiše, smo si ogledali panjske končnice. Malokje so ohranjene tako bogato pisane, prikazujejo na pol resnične, pol izmišljene hudomušne prigode iz ljudskega življenja. Proti deveti uri dopoldne je dež lil, kot da ni hotel jenjati. Zaradi tega si Baze 20 nismo mogli ogledati. Naslednjo postajo smo imeli v Žužemberku, središču Suhe krajine, nekdanjem obrtniškem kraju. V restavraciji pri Zupančiču nas je doletela posebna čast, saj smo bili prvi gostje v zelo urejeni restavraciji. S sabo smo prinesli slabo vreme in dežnike, brez katerih pa Gorenjci na »rajžo« ne gremo. Potovalni program smo morali spremeniti, Ustavili smo se v Dolenjskih Toplicah, kjer smo se nekateri kopali v bazenu, drugi pa so nas dobre volje počakali v gostišču pri Rogu. Ko smo ob 13.00 uri krenili proti Beli krajini, nas je po- zdravilo sonce. Pot nas je vodila do Črnomlja. Le-ta leži na sotočju rek Lahinje in Dobličice. Poleg gradu, komendskega poslopja iz 17. stoletja, je pomemben Dom ljudske prosvete, kjer je v letu 1944 potekalo prvo zasedanje SNOS. Mesto se je v zadnjem času precej posodobilo. Marsikdo še ni imel priložnosti ogledati si prave zidanice. Naša skupina se je ustavila 10 km nad Črnomljem pri Rojčevih, kjer so nam postregli z izdatnim kosilom in pravim vinom. Ob zvokih dobre muzike smo se Kot vsako leto po zaključku dopustniške sezone, smo tudi letos v začetku septembra začeli misliti na sindikalni izlet. Toda kam v tem stabilizacijskem času, da ne bo predrago? Izbrali smo dve varianti — v Prekmurje ali na morje. In ker si je večina zaželela preživeti še par dni ob naši lepi jadranski obali, smo se odločili za tridnevni izlet v Medulin pri Puli. Že nekaj dni pred izletom je pri nas deževalo in tudi 24. septembra zjutraj, ko smo se odpravili na pot, vreme ni bilo preveč vzpodbudno, kar pa ni prav nič zmanjšalo naše dobre volje. Ko pa smo se bližali naši obali in je posijalo sonce, se je veselo razpoloženje še razmahnilo. Po prihodu v Medulin smo kar hitro opravili formalnosti v hotelu Mutila, se malo osvežili in že je bila večina na obali in v vodi, ki je bila še zelo topla (in tudi slana). Po kosilu smo imeli prosto popoldne, ki so ga nekateri porabili za sprehode in ogled Medulina, ostali pa za kopanje in sončenje. Po večerji pa smo se na pobudo našega vodje Lojzeta zbrali in vsi skupaj odšli v bližnji hotel, kjer smo se naplesali ob dobri glasbi. Drugo jutro po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do Rovinja, kjer smo si nekoliko ogledali to lepo, staro obmorsko mesto. Od tam smo se peljali z ladjo na izlet v Limski kanal. Mimogrede smo se ustavili tudi ne lepem Crvenem otoku in si ga ogledali. Spremljal nas je vodič Kompasa in nam opisal znamenitosti in zgodovino krajev, mimo katerih smo se peljali: mesta Rovinja, Crvene-ga otoka in Limskega kanala, kjer gojijo školjke, ki smo jih pri kosilu tudi dobili na mizo. Ta naš vodič je bil pa tako suh, da smo se bali, da nam ga bo veter odpihnil z ladje. Pa se je vse srečno končalo in razen od smeha zavrteli in se zares počutili kakor doma. Nepozabna je pristna in nenarejena gostoljubnost gospodarja Janeza in njegove žene Ivanke, ki za gostoljubnost zaslužita pohvalne besede. V današnjih časih srečaš to le malokod. Ko smo se v večernih urah poslovili, smo si vsi zaželeli, da bi se še kdaj vrnili med te griče, kjer trta zori in pesem od goric odmeva. Pravijo, da so bili izletniki maksimalno zadovoljni. To pa je tudi največ, kar od sindikalnega izleta pričakujemo. razbolelih trebuhov ni bilo hujših posledic te zanimive vožnje. S seboj smo imeli tudi dva študenta, ki sta nam med vožnjo igrala na ladji in komaj je bilo dovolj prostora za vse plesalce. Ko je ladja pristala v Lim-skem kanalu, smo imeli kosilo z ribami in marsikdo je prvič pokusil školjke. Po kosilu smo se nekateri šli kopat, drugi pa so ostali v hotelu in plesali vse do odhoda. To pa ni nikogar oviralo, da ne bi po večerji nadaljeval s plesom, ko nas je Lojze zbral in spet odpeljal v isti hotel na zabavo. Tam smo spet potegnili mize skupaj in nadaljevali z dobro voljo, smehom in plesom. Fantje iz ansambla so nas že poznali od prejšnjega večera in marsi- katero so zaigrali za LIP Bled. Zdržali smo do konca in potem po poti do hotela zapeli še nekaj naših. Ko pa smo pred hotelom stopili v krog in urezali še eno za lahko noč, se je pa iz hotela prismejal portir in nas pomiril. Zadnji dan dopoldne smo porabili še za kopanje in sončenje, po kosilu pa smo se odpravili proti domu. Peljali smo se skozi predor Učko, kjer se na koncu odpre čudovit pogled na Reko in naše morje. Kljub tridnevnemu potepanju smo bili še vsi toliko pri močeh, da smo se ustavili še v Medvodah in solidno, v našem stilu, zaključili izlet. Neizmerno veliko energije, dobre volje, čuta za zabavo so prikazali »vicarji«: Sodja, Mulej in Ulčar, posebno presenečenje na zaključku v gostilni Zorman pa nam je pripravil tov. Justin. Vsi smo si bili edini, da je izlet odlično uspel tudi zaradi dobre organizacije tov. Luskovca. Upamo, da nam je ta naša stabilizacija ne bo toliko zagodla, da bi bili v prihodnje prikrajšani še za ta vir'dobre volje in razvedrila, saj ga bomo v teh časih hudo potrebovali. Zaže-ljeno pa je, da bi se izletov in ostalih skupnih prireditev udeleževali tudi drugi, tudi naše vodstvo in ne vedno eni in isti, saj smo vendar kolektiv in vsaj ob takih prilikah ugotovimo, da se med seboj kar dobro razumemo. Torej drugo leto — večja udeležba! OH Zahvala cJ1|xx£l koiiaiJi Hruška in Nuška Spomladi je sosed hruško sadil, a stric naš pa je punčko dobil. Punčka je rasla in z njo tudi hruška, mamica dala ime ji je Nuška. Jeseni hruška dozori, Nuška si eno odtrgat’ želi. Brž mamici pové, a ona ji reče, da to se ne sme! Kmalu je sosed hruške obral pa tudi Nuški eno je dal. Zdaj Punčka se s hruško sladka, saj vemo, kako rada jo ima! Darja Koren, 5.b Jesen Ob mnogo prerani smrti našega dobrega in skrbnega moža in očeta Štefana Poklukarja O, jesen prelepa k nam si spet prišla! Z grozdjem si se pobahala, s hruškami si nas sladkala. Kmet vsak dan v vinograd hiti, sladkega vinca se veseli! Pa se na hruško spravi kmetič, bil hitro obran je ves grič. Hruške vzame preša, dobro jih premeša. Se kmetič veselo smeji, ko mošt se sladak pocedi! Vesna Veseljačenje v Medulinu se vsem sodelavcem v DSSS Lip Bled, posebno še splošnemu sektorju iskreno zahvaljujemo za podarjena venca, izrečena sožalja in spremstva na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sodelavcem in prijateljem iz TOZD Lipa Bled za izrečena sožalja in spremstva na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala Žalujoča žena Vida, sinova Jurij in Boštjan Poklukar Bled, 29. okt. 1982 V. Darja Koren, 5. b Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. (— Nagrade: Nagradna križanka V Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 5. 12. 1982. 1. 1.000,00 din 2. 750,00 din 3. 500,00 din ^