NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU IZVLEČEK V pričujočem članku se na pandemijo koronavirusa osredotočamo z geografskega vidika. Predstavljeni so izbrani kartografski prikazi razširjenosti potrjenih primerov in umrlih za koronavirusom po svetu, v Evropi in Sloveniji. Ugotovimo lahko, da je človeštvo res zelo povezano, saj je nekaj mesecev po prvi okužbi virus prisoten skorajda v vseh kotičkih sveta. Potrjenih primerov je največ v razvitih državah, predvsem v Evropi in Severni Ameriki. V Sloveniji po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev izstopajo regije Pomurska, Savinjska in Jugovzhodna Slovenija. Ključne besede: geografija zdravja, koronavirus, pandemija, Slovenija, Evropa, Svet. ABSTRACT Geographic tracking of coronavirus Spatial aspects of the new coronavirus SARS-CoV-2 In the presenting article, we referred to the coronavirus pandemic from a geographical perspective. The spread of the coronavirus across the world is represented with maps and supporting data at worldwide, Europe and Slovenia scale. We can see that the world is truly connected as almost every part of the world has been affected in a few months after the first case confirmed. The most confirmed cases are in highly developed countries in Europe and North America. In Slovenia, Pomurska, Savinjska and Jugovzhodna Slovenija regions stand out in terms of the number of confirmed cases per million inhabitants. Key words: health geography, coronavirus, pandemic, Slovenia, Europe, World Geografsko sledenje koronavirusu Prostorski vidiki novega koronavirusa SARS-CoV-2 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 5 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Avtor besedila in fotografij: NEJC BOBOVNIK, magister geografije Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: nejc.bobovnik@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P otem, ko smo najprej spremljali informacije iz Kitajske in nato pred- vsem iz Italije, se je 12. marca, z razglasitvijo epidemije, korenito spre- menilo tudi življenje v Sloveniji. Že od začetnih informacij, ki so priha- jale iz Kitajske, so glavno mesto v novicah dobile številke in dnevno poročanje o številu potrjeno okuženih in umrlih, stopnji umrljivosti in še kakšen podatek. S tem, ko se okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 in s tem povezane bolezni COVID-19 začele širiti zunaj izvorne lokacije v mestu Vuhan, so se pojavili tudi prvi kartografski prikazi števila okuženih po posameznih kitajskih provincah in pozneje po državah. T udi v Sloveniji so se ob razglasitvi epidemije pojavili prvi podatki o prostorski razširjenosti okužb in s tem tudi prvi grafični prikazi, ki pa niso bili najboljši. Zaradi tega smo se za prikaz (prostorskih) po- datkov odločili tudi na Oddelku za geografijo in izdelali interaktiven pregledo- valnik podatkov (Oddelek za geografijo … 2020), ki smo ga v prihodnjih dneh in tednih večkrat nadgradili. Zdaj, ko se epidemija vsaj v Sloveniji in večini Evrope (vsaj začasno) umirja, je priložnost, da pogledamo, kakšna je prostorska razsežnost širjenja in stanja bolezni v času pisanja članka. V članku so uporabljeni uradni podatki, ki jih na podlagi poročil posameznih držav zbirajo različne institucije. Pri izbiri virov smo upoštevali, da gre za od- prte, prosto dostopne podatke, ki so podvrženi preverjanju več raziskovalcev. Kljub vsemu lahko prihaja do napak, ki pa jih je težko odkrivati, kar seveda niti ni glavni namen članka. Pomembno je tudi zavedanje, da podatki med posameznimi državami zagotovo niso povsem primerljivi, saj se po svetu načini testiranj na koronavirus zelo razlikujejo. To verjetno še posebej velja za afriške države, kjer bi lahko bile številke močno podcenjene (Burke in Mumin 2020). Seveda se je treba zavedati tudi, da prikazujemo samo »vmesne rezultate«, na celotno sliko pa bomo morali še nekaj časa počakati. Za lažje sledenje zapisanemu in v izogib napačni interpretaciji v nadaljevanju poja- snjujemo večkrat uporabljene pojme in besedne zveze. Pojem virus enačimo z novim koronavirusom (SARS-CoV-2), ki povzroča bolezen COVID-19. Pri razširjenosti virusa moramo nujno ločevati med potrjenimi primeri in dejansko okuženimi. Potrjeni pri- meri so tisti, kjer je bila okužba potrjena s testiranjem. Skupno število okuženih pa je zagotovo večje, saj je veliko primerov okužb asimptomatskih, prav tako se vseh oseb z znaki okužbe ni testiralo. Zaradi lažje berljivosti v nadaljevanju članka večkrat upo- rabljamo izraz okuženi, ki se nanaša na potrjene primere. Tudi število umrlih je treba jemati z zadržkom, saj je pogosto težko ugotoviti, ali je vzrok smrti koronavirus ali ne. Načini beleženja smrti pa se med državami razlikujejo. Omeniti je treba še ključne kazalnike, ki jih računamo iz zbranih podatkov razkrivajo dejansko stopnjo razširje- nosti virusa. Ključno je namreč, da število potrjenih primerov in umrlih primerjamo s številom prebivalcev določene prostorske enote, kar nam omogoča primerjavo med (z vidika števila prebivalcev) različno velikimi območji – torej državami, regijami in občinami. Dodatno omenjamo še umrljivost, ki je razmerje med številoma umrlih in okuženih, izraženo v odstotkih. Članek prikazuje stanje na dan 15. maj 2020. 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU 2016. Pandemijo je WHO razglasil 11. marca (WHO, WHO Timeline … 2020), ko je bil virus potrjen že v 107 državah, število potrjeno obolelih pa je bilo okrog 230.000. Širjenje virusa po svetu Januarja se je virus razširil v okoliške države Kitajske, Severno Ameriko, Avstralijo in nekatere evropske drža- ve. Februarja je nastopilo zatišje, saj so do 24. februarja okužbo potrdili le v petih novih državah. Precej bolj bur- no dogajanje pa je nastopilo ob koncu meseca, ko je sledilo nadaljnje širjenje virusa po Evropi, prve primere pa so potrdili tudi v Mehiki, Braziliji, neka- terih afriških državah (Egipt, Alžirija in Nigerija) ter državah na Srednjem vzhodu. Marca je bilo širjenje še bolj intenzivno, saj so okužbo potrdili v 166-ih državah, medtem ko se je apri- la pridružilo le še 5 novih. 15. maja okužba ni bila potrjena le v 12-ih dr- žavah, članicah Združenih narodov. Gre za 10 držav iz Oceanije (s skupaj 1,6 milijona prebivalci), Turkmeni- stan in Severno Korejo. Prav tako okužba ni bila potrjena na Antarktiki (Wikipedia, COVID-19 … 2020). in Zhou 2020; Wikipedia, Timeline … 2020). 30. decembra je skupina zdravnikov opozorila na bolezen, po- dobno SARS-u, dan za tem pa je torej sledilo prvo poročilo zdravstvene ko- misije iz Wuhana in potrdilo o 27.ih primerih nove bolezni (WHO, Pne- umonia … 2020; Wikipedia, Time- line … 2020). Pozneje se je izkazalo, da je bilo ob koncu leta teh primerov že okrog 300. WHO je že 1. januarja 2020 vzpostavil podporno skupino za obvladovanje dogodka, 5. januarja je bilo izdano prvo poročilo o izbruhu (WHO 2020a), s čimer se vrnemo k prvim objavam v Sloveniji. V nadaljnjih tednih se je stanje slabša- lo in poročanje stopnjevalo, 30. janu- arja je tako WHO (WHO, Statement … 2020) razglasil grožnjo javnemu zdravju mednarodnih razsežnosti (PHEIC – public health emergency of international concern). To je bil šesti tak primer od leta 2005, ko je bil tak instrument sprejet (Wikipedia, Pu- blic … 2020). Predhodni primeri so bili: prašičja gripa (H1N1) leta 2009, otroška paraliza leta 2014, ebola v le- tih 2014 in 2018 ter virus Zika leta Izbruh pandemije V Sloveniji smo prve novice o koro- navirusu lahko prebrali 9. januarja, ko je Slovenska tiskovna agencija (STA) poročala o izbruhu skrivnostne pljuč- nice na Kitajskem, kar so povzeli tudi drugi mediji (STA, Za izbruh … 2020; RTV, Na Kitajskem … 2020). V na- slednjih dneh se je pojavilo še nekaj in- formacij, obsežnejše spremljanje pa je sledilo po 23. januarju, ko je STA ob- javil že kar 16 novic, povezanih s koro- navirusom (STA, Koronavirus 2020). Virus se je do takrat razširil še v 6 dru- gih držav, med katerimi so že bile tudi Združene države Amerike (Wikipedia, COVID-19 … 2020). Svetovna zdra- vstvena organizacija (WHO) je o koro- navirusu prvič poročala 31. decembra 2019, ko so zapisali, da iz Kitajske po- ročajo o pojavu več primerov pljučnice, ki naj bi jo povzročil novi koronavirus (WHO, WHO Timeline … 2020). S sledenjem okužbam so pozneje ugoto- vili, da se je prva okužba lahko zgodila že 17. novembra 2019 (Bryner 2020; Ma 2020). Podobne informacije pri- hajajo tudi iz drugih držav, med bolj odmevnimi pri nas je iz Francije, kjer naj bi bil prvi primer zaznan že ko- nec decembra (Deslandes s sodelavci 2020). V članku uporabljamo podatke iz enotnih uradnih baz (JHU CSSE, Our World in Data, Wikipedia). Za Kitajsko tako kot datum prve okužbe še vedno navajamo 1. december (Wiki- pedia, Timeline … 2020). Na začetku teh okužb niso posebej obravnavali oziroma so jih obravnava- li kot pljučnice. Prvo opozorilo o novi bolezni se je pojavilo 27. decembra, ko je zdravnik Zhang Jixian poročal o neznani nalezljivi bolezni (Yao, Ma 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 do 1. 1. do 1. 2. do 1. 3. do 10. 3. do 20. 3. do 31. 3. do 15. 5. Slika 1: Časovno naraščanje števila držav s potrjenim primerom okužbe (Vir: JHU CSSE 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 7 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU vilo umrlih na milijon prebivalcev je še v Kanadi (145), Ekvadorju (130) in Iranu (80). Oba kazalnika, potr- jeni primeri na milijon prebivalcev in število umrlih na milijon prebi- valcev, povezuje umrljivost, ki je, gledano globalno 6,9 %. Vendar je višja od povprečja le v 26-ih drža- vah, med katerimi pa je več velikih držav. Najvišja pa je v Franciji (19,4 %) in Belgiji (16,4 %). Morda velja ob tem ponovno poudariti, da je ta kazalnik močno odvisen od načina zbiranja podatkov in se zato lahko med državami močno razlikuje. Iz omenjenih pregledov se da slutiti velike razlike v (trenutno potrjeni) razširjenosti virusa po celinah in gle- de na ekonomsko razvitost (bruto nacionalni dohodek). Med celinami ob Perzijskem zalivu (Katar, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Iran, Sau- dova Arabija) ter nekatere države v Južni in Srednji Ameriki (Peru, Čile, Panama). Največ potrjenih primerov na milijon prebivalcev je v Katarju (9800), od večjih držav pa so v ospredju Španija (4900), ZDA (4300), Italija (3700) in Združeno kraljestvo (3400). Zelo podoben je tudi pogled na ze- mljevid umrlih na milijon prebival- cev (slika 4). Na njem še dodatno izstopa Evropa, saj je prvih osem držav evropskih. Prav na vrhu je Belgija (770), ki ji sledijo Špani- ja (585), Italija (520) in Združeno kraljestvo (495). Zunaj Evrope je to število v ZDA (260), kjer je tudi največ umrlih (86.000). Veliko šte- Število potrjenih okužb je daleč največje v ZDA, kjer jih je bilo 15. maja potrjenih kar 1,4 milijona, kar je tretjina od vseh svetovnih okužb in skoraj šestkrat več kot v drugi državi z največ potrjenimi primeri – Rusiji. Po številu potrjenih okužb večinoma sledijo večje evropske dr- žave z od 140.000 do 240.000 pri- meri (naraščajoče: Francija, Turčija, Nemčija, Italija, Španija in Združe- no kraljestvo). Med preostalimi dr- žavami pa je veliko okužb še v Bra- ziliji (203.000) in Iranu (114.000) Drugačno, bolj realno oceno raz- širjenosti bolezni nam kaže števi- lo okužb na milijon prebivalcev. Z zemljevida (slika 3) zlahka ugo- tovimo, da je to število največje v Evropi in Severni Ameriki (ZDA in Kanada). Dodatno izstopajo države Obdobje prvega potrjenega primera v državi brez primerov december 2019 januar Viri: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia. 1. - 10. marec 21. - 31. marec februar 11. - 20. marec april Slika 2: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po državah (vir: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 200 od 401 do 800 od 201 do 400 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia. od 801 do 1600 nad 3200 od 1601 do 3200 brez primerov Število umrlih na milijon prebivalcev do 10 od 21 do 40 od 11 do 20 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia. od 41 do 80 nad 160 od 81 do 160 brez umrlih Slika 3: Število potrjenih okužb na milijon prebivalcev po državah (vir: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia). Slika 4: Število umrlih zaradi COVID-a-19 na milijon prebivalcev po državah (vir: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 9 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU prišla Rusija (252.000), ki je prehitela Združeno kraljestvo (233.000). Dol- go je izstopala Italija (223.000), za njo pa Španija (230.000). Če izvzamemo nekaj manjših držav, tudi stanje šte- vila potrjenih primerov na milijon prebivalcev razkriva sorodno podobo (slika 6). Opazna je velika razlika med zaho- dnim in vzhodnim delom Evrope. Če si za mejo med obema deloma izberemo 15. poldnevnik, lahko to razliko zelo dobro izpostavimo. Na zahodni strani stopnja okuženosti presega 3000 potrjenih primerov na milijon prebivalcev, na vzhodni pa Razmere v Evropi V Evropi je bil prvi uradno potrjen primer bolezni 24. januarja v Franciji, do 4. februarja je bila okužba potrjena še v osmih državah. V naslednjih 21- ih dneh se virus (vsaj po doslej znanih podatkih) ni širil, širjenje pa se je sto- pnjevalo med 25. februarjem in 11. marcem, ko je bila okužba potrjena v vseh evropskih državah, z izjemo Ko- sova in Črne gore, kjer je bila okužba potrjena 26. marca. Absolutno število potrjenih primerov je seveda največje v državah z najve- čjim številom prebivalcev, pri čemer je v zadnjih tednih na prvo mesto pričakovano izstopata Severna Ame- rika in Evropa. Prva z največ potrje- nimi okužbami na milijon prebival- cev, druga pa z največ umrlimi na milijon prebivalcev. Pri obeh kazal- nikih so vrednosti veliko višje kot na drugih celinah. Zelo velike razlike se pokažejo tudi, če države razvrstimo glede na ekonomsko razvitost. V tem primeru močno prednjačijo članice Organizacije za gospodarsko sode- lovanje in razvoj (OECD) z visokim bruto nacionalnim dohodkom. V njih prebiva 14 % svetovnega prebi- valstva, iz njih pa prihaja 65 % od vseh potrjenih primerov in kar 82 % od vseh umrlih. Delitev držav glede na višino bruto nacionalnega dohodka Število prebivalcev Število potrjenih primerov Število umrlih Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev Število umrlih na milijon prebivalcev Smrtnost Visok dohodek - članice OECD 1.066.661.958 2.836.009 246.345 2659 231 8,7 Visok dohodek - niso članice OECD 78.743.379 119.512 874 1518 11 0,7 Višji srednje visok dohodek 2.598.997.440 1.138.307 45.844 438 18 4,0 Nižji srednje visok dohodek 2.706.193.658 233.844 7.888 86 3 3,4 Nizek dohodek 932.493.027 40.043 940 43 1 2,3 Celina* Število prebivalcev Število potrjenih primerov Število umrlih Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev Število umrlih na milijon prebivalcev Smrtnost Afrika 1.219.176.238 75.871 2.596 62 2 3,4 Azija 4.389.144.868 707.207 23.613 161 5 3,3 Evropa 746.398.461 1.633.716 158.542 2189 212 9,7 Severna Amerika 573.042.112 1.565.504 96.984 2732 169 6,2 Oceanija 36.782.844 8.181 119 222 3 1,5 Južna Amerika 418.540.749 377.236 20.037 901 48 5,3 *Antarktike, kjer ni potrjenih primerov ne prikazujemo Preglednica 1: Izbrani podatki in kazalniki po celinah in delitvi državah glede na višino bruto nacionalnega dohodka (Viri: Natural Earth 2020; Our World in Data 2020; World Bank). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Prvi potrjen primer smo v Sloveniji »dočakali« 4. marca, po 364 opravlje- nih testiranjih (upoštevana so tudi testiranja 4. marca) (RTV, Prvi po- trjeni … 2020). Pričakovano je prvi okuženi v Slovenijo prišel prek Itali- je, sicer pa je šlo za turista, ki je bil na potovanju v Maroku. Že naslednji dan smo imeli 5 novih primerov, do konca tedna pa jih je bilo skupaj že je začelo krepiti konec februarja ozi- roma na začetku marca, ko smo tudi v Sloveniji nestrpno spremljali, kdaj se bomo tudi mi soočili s prvim po- trjenim primerom okužbe (RTV, V Sloveniji … 2020). Do 24. februarja, ko se je začelo bolj organizirano spre- mljanje bolezni in poročanje podat- kov, je bilo opravljenih 38 testiranj (Covid-19 Sledilnik, 2020). je ta vrednost samo 1300. Še večje so razlike med zahodnim in vzhodnim delom v umrljivosti (12,1 % proti 2,6 %) in umrlih na milijon prebivalcev (370 proti 34). Po tej namišljeni deli- tvi Evrope Slovenijo uvrščamo v njen zahodni del, čeprav po številkah spada bolj v vzhodnega. Pri umrljivosti so razlike med evrop- skimi državami precejšnje. Z visoko stopnjo izstopajo Francija, Belgija, Združeno kraljestvo, Italija, Madžar- ska, Nizozemska in Švedska (v se z več kot 11,5 %). V večini ostalih evrop- skih držav je stopnja umrljivosti pre- cej nižja, pod 5 %. Navedene države izstopajo tudi po številu umrlih na milijon prebivalcev, kjer lahko doda- tno izpostavimo še Irsko in Švico. Pri ponazarjanju evropskih razmer sicer namenoma ne izpostavljamo žepnih držav (na primer Andora, San Marino in Vatikan), ki se zaradi majhnega šte- vila prebivalcev in posledično precej večjega vpliva posameznih primerov na vrednost kazalnikov, praviloma uvrščajo povsem na vrh. Prostorska razširjenost virusa v Sloveniji Koronavirus je bil tudi v Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, januar- ja dokaj oddaljena zgodba iz Kitajske in pozneje Južne Koreje. Spremljali smo usode potnikov na turistični kri- žarki Diamond Princess in razmišljali, kako bo to vplivalo za naročanje ki- tajskih izdelkov. Kot že zapisano, so se prvi potrjeni primeri okužb v sose- dnjih državah pojavili sredi februarja (Our World in Data 2020; Wikipe- dia, Timeline … 2020). Dojemanje, da podobna zgodba čaka tudi nas, se 15. poldnevnik 0 500 1000 km Obdobje prvega potrjenega primera v državi do 4. 2. od 25. 2. do 29. 2. od 1 . 3. do 5. 3. od 6. 3. do 11. 3. od 17 . 3. do 26. 3. Viri: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia. 15. poldnevnik 0 500 1000 km Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 400 od 401 do 800 od 801 do 1600 od 1601 do 3200 nad 3200 Viri: JHU CSSE, Our World in Data, Wikipedia. Slika 5: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po evropskih državah. Slika 6: Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev po evropskih državah. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 11 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU nim primerom preseglo polovico od vseh slovenskih občin (107 od 212), do konca marca pa je bila okužba potrjena v 133-ih občinah, kar po- meni 63 % od vseh občin. Aprila je bilo širjenje precej počasnejše, saj je bila okužba potrjena v le še 21-tih novih občinah, kar pomeni prirast manj kot ene občine dnevno. Zadnja nova občina s potrjenim primerom je bilo Razkrižje, 28. aprila. 14. maja je bilo občin s potrjenim primerom okužbe 154 oziroma 73 % od vseh občin. Globljih prostorskih vzorcev pri širjenju okužb po slovenskih ob- činah ni zaznati. Opazno je le, da so se okužbe v večjem številu pojavile in hitreje razširile v osrednjem delu dr- žave in okrog nekaterih žarišč, kot so Metlika, Šmarje pri Jelšah, Ljutomer in Horjul, kjer se je bolezen razširila med oskrbovanci tamkajšnjih domov za starejše občane (v nadaljevanju DSO) (slika 10). Zanimiv je tudi pogled na delež občin s potrjenim primerom okužbe po sta- tističnih regijah (slika 11, preglednica 2). Ta je najnižji v Goriški regiji, kjer je bil vsaj en primer okužbe potrjen v 7-ih od 13-ih tamkajšnjih občin (54 %). Sledita Obalno-kraška in Po- dravska regija z deležem 63 %, nato pa je kar nekaj regij z deleži med 67 in 78 %. Najvišji deleži občin s potrjeni- mi okužbami pa so v Primorsko-no- tranjski (83 %), Osrednjeslovenski (96 %) in Zasavski regiji, kjer je bil primer okužbe potrjen v vseh štirih občinah. Podatki o razširjenosti po občinah pa niso tesneje povezani z šte- vilom primerov na milijon prebival- cev po regijah , saj so praviloma od- visni predvsem od žarišč v nekaterih je bila okužba potrjena v največ no- vih občinah, je bil 12. marec. Takrat so se potrjeno okuženi pojavili v kar 13-ih novih občinah. Intenzivnost širjenja je nato začela upadati, tako da smo v obdobju od 14. do 19. mar- ca imeli 33 novih občin s potrjeno okužbo (6,6 občine dnevno), v na- slednjem petdnevnem obdobju pa je bilo takšnih 21 občin (4,2 dnevno). 22. marca je število občin s potrje- 19 (Covid-19 Sledilnik 2020). Potr- jeno okuženi so bili v 11-tih občinah, vendar njihova porazdelitev še ni dala jasnejših prostorskih vzorcev. Iz- jema je bilo morda le območje v oko- lici Metlike (še občini Semič in Novo mesto). V naslednjih petih dnevih se je širjenje bolezni hitro razbohotilo, saj je bila okužba potrjena v kar 43-ih občinah, kar je v povprečju pomenilo prirast 8,6 občine dnevno. Dan, ko 15. poldnevnik 0 500 1000 km Število umrlih na milijon prebivalcev do 10 od 11 do 20 od 21 do 40 od 41 do 80 od 81 do 160 nad 160 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia. Slika 7: Število umrlih zaradi COVID-a-19 na milijon prebivalcev po evropskih državah. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 do 8. 3. do 13. 3. do 18. 3. do 23. 3. do 2. 4. do 15. 5. Slika 8: Časovno naraščanje števila slovenskih občin s potrjenim primerom okužbe (Vir: Covid-19 Sledilnik 2020). 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU 0 10 20 30 40 km Obdobje prvega potrjenega primera v občini do 8. 3. do 13. 3. do 18. 3. do 23. 3. do 2. 4. do 15. 5. brez primerov Viri: Covid-19 Sledilnik, GURS, Natural Earth. Slika 9: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po slovenskih občinah. 0 10 20 30 40 km Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 200 od 201 do 400 od 401 do 800 od 801 do 1600 od 1601 do 3200 nad 3200 brez primerov Viri: Covid-19 Sledilnik, GURS, Natural Earth. Slika 10: Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev po slovenskih občinah. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 13 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU od tamkajšnjih d DSO. Tako so prve tri regije po tem kazalniku Pomurska (1643 potrjenih primerov na milijon prebivalcev; DSO Ljutomer), Savinj- ska (1189; DSO Šmarje pri Jelšah) in Jugovzhodna Slovenija (1051; DSO Metlika). To potrjujejo tudi podatki Sledilnika (Covid-19 sledilnik), po katerih je kar 31 % primerov okužb povezanih z DSO, kjer so zbolevali tako oskrbovanci kot zaposleni. Abso- lutno gledano je bilo največ primerov potrjenih v Osrednjeslovenski regiji (417), ki pa je po številu prebivalcev daleč v ospredju. Sledita Savinjska re- gija s 306-imi in Pomurska s 188-imi primeri. Najmanj primerov je bilo v Posavski regiji (13), 35 ali manj pa jih je dilo še v štirih regijah. Po potrjenih primerih na milijon prebivalcev izsto- pajo Posavska (171), Goriška (195) in Obalno-kraška regija (208). Kje je bilo širjenje bolezni na začetku hitrejše, nam dobro kaže tudi poda- tek, kdaj je določena regija dosegla 100 potrjenih primerov na milijon prebivalcev. To se je najhitreje zgodilo v Jugovzhodni Sloveniji (11. marca), le dan zatem pa v Osrednjeslovenski. Ta »mejnik« sta kmalu dosegli tudi Primorsko-notranjska in Savinjska regija (14. marca). V Pomurski regiji se je to zgodilo šele 24. marca, vendar je bilo od takrat dalje širjenje okužbe izjemno hitro, tako da se je v osmih dneh število potrjenih primerov pove- čalo za petkrat. Hitrost širjenja okužbe po regijah je razvidna tudi s slike 11, ki prikazuje število novih potrjenih primerov na milijon prebivalcev po tridnevnih vsotah. Vsako polje torej predstavlja vsoto potrjenih primerov na milijon prebivalcev v obdobju treh dni. Še 29. marca bi lahko regije v grobem razdelili v dve skupini: sedem regij z razmeroma počasno rastjo stopnje okužb (od 93 do 262 primerov na milijon prebivalcev) in pet regij (Jugovzhodna Slovenija, Savinjska, Primorsko-notranjska, Osrednjeslo- venska in Koroška) s hitrejšo rastjo (od 471 do 622). Po tem datumu močno izstopata izredno hitra rast števila primerov v Pomurski regiji ter razmeroma hitra rast v Savinjski regiji in Jugovzhodni Sloveniji. Malo hitrejša rast je opazna še v Zasavski regiji, v vseh ostalih pa je zelo poča- sna. V Primorsko-notranjski regiji je bil zadnji potrjen primer zabeležen 14., v Posavski pa 16. aprila. 103 umrle osebe prihajajo iz sku- pno 16 občin. Skoraj tri četrtine vseh smrti (78 oziroma 76 %) se je zgodilo v občinah z obsežnejšim pojavom okužb v DSO: Šmarje pri Jelšah (37), Ljutomer (19), Metlika (16) in Horjul (6). To se odraža tudi v podatkih po regijah, saj je največ umrlih na milijon prebivalcev v Po- murski (166) in Savinjski (144) regiji statistična regija število prebivalcev število potrjenih primerov število umrlih število potrjenih primerov na milijon prebivalcev število umrlih na milijon prebivalcev umrljivost Gorenjska 205.717 86 4 418 19 4,7 Goriška 118.008 23 0 195 - - Jugovzhodna Slovenija 144.688 152 17 1051 117 11,2 Koroška 70.683 52 1 726 14 1,9 Obalno-kraška 115.613 24 1 208 9 4,2 Osrednjeslovenska 552.221 417 22 755 40 5,3 Podravska 324.875 125 2 385 6 1,6 Pomurska 114.396 188 19 1643 166 10,1 Posavska 75.807 13 0 171 - - Primorsko-notranjska 52.818 31 0 587 - - Savinjska 257.425 306 37 1189 144 12,1 Zasavska 57.059 35 0 613 - - Preglednica 2: Število potrjenih primerov in umrlih po slovenskih statističnih regijah (Covid-19 Sledilnik 2020, SURS). 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Vseeno je pandemija z vidika okolja prinesla tudi nekaj pozitivnih posle- dic. (Začasna) ustavitev nekaterih in- dustrijskih obratov in krčenje (pred- vsem) letalskega in cestnega prometa je prineslo dobrodošlo zmanjšanje iz- pustov toplogrednih plinov in dru- gih onesnaževal. V nekaterih službah bodo morda ugotovili, da je delo mo- goče enako kakovostno opravljati tudi od doma, kar lahko precej razbremeni naše prometno preobremenjene ceste. Koronavirus je onesnaževanje zmanj- šal namesto nas. Ali smo kot posame- zniki in družba dovolj zreli, da se ne bomo ponovno vrnili v preteklost, ampak bomo oblikovali drugačno, okolju prijaznejšo prihodnost? v kolektivnem spominu kot v spo- minu posameznikov. Prav tako bo posledice močno občutilo gospodar- stvo, kar se že kaže v porastu brezpo- selnih in zmanjšanju potrošnje. Kar nekaj časa bodo precej drugačna tudi turistična potovanja, če izpostavimo le nekaj vidikov. Zaradi zaščitnih ukrepov se je močno povečala raba plastičnih in gumijastih izdelkov za enkratno uporabo (obrazne maske, rokavice in druga zaščitna sredstva). V Sloveniji se pri premagovanju gospo- darske krize spodbuja celo k pozidavi in gradnji dodatnih avtocestnih pasov. Hkrati se pri varovanju narave vse bolj omejuje nevladne organizacije. ter Jugovzhodni Sloveniji (117). V štirih regijah (Goriška, Posavska, Primorsko-notranjska in Zasavska) smrtnega primera še ni bilo. Čeprav je pri tako majhnem številu smrti in le deloma razkritem številu dejansko okuženih težko govoriti o zanesljivih izračunih umrljivosti, je ta najvišja v Savinjski (12,1 %) regiji, Jugovzho- dni Sloveniji (11,2 %) in Pomurski regiji (10,1 %). Sklep Na koncu naj nekaj besed namenimo še vplivom pandemije. Ukrepi za za- ščito pred širjenjem virusa so močno posegli v naša življenja, zato bo pan- demija zagotovo še dolgo ostala tako 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 40 43 46 49 52 55 58 61 64 67 70 Primeri na mio preb. Pomurska 1643 Savinjska 1189 Jugovzhodna Slovenija 1051 Osrednjeslovenska 755 Koroška 736 Zasavska 613 Primorsko- notranjska 587 Gorenjska 418 Podravska 385 Obalno-kraška 208 Goriška 195 Posavska 171 Slika 11: Število novih potrjenih primerov na milijon prebivalcev v slovenskih statističnih regijah po tridnevnih vsotah (Vir: Covid-19 Sledilnik 2020). Novi primeri na milijon prebivalcev: nad 100 od 51 do 100 od 21 do 50 od 11 do 20 od 1 do 10 brez primerov GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 15 GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Viri in literatura 1. Bryner, J. 2020: 1st known case of coronavirus traced back to November in China. Live Science. Medmrežje: https://www.livescience.com/first-case-coronavirus-found.html (13. 5. 2020). 2. Burke, J., Mumin, A. A. 2020: Somali medics report rapid rise in deaths as Covid-19 fears grow. The Guardian. Medmrežje: https://www.theguardian.com/world/2020/may/02/somali-medics-report-rapid-rise-in-deaths-as-covid-19-fears-grow (13. 5. 2020). 3. Covid-19 sledilnik 2020. Medmrežje: https://covid-19.sledilnik.org/ (13. 5. 2020). 4. Deslandes, A., Berti, V., Tandjaoui-Lambotte, Y., Alloui, C., Carbonnelle, E., Zahar, J. R., Brichler, S., Cohen, Y. 2020: SARS-CoV-2 was already spreading in France in late December 2019. International Journal of Antimicrobial Agents, Medmrežje: https://doi.org/10.1016/j.ijantimicag.2020.106006 (13. 5. 2020). 5. GURS, Register prostorskih enot 2020: Medmrežje: https://egp.gu.gov.si/egp/ (13. 5. 2020). 6. JHU CSSE, COVID-19 Dashboard by the Center for Systems Science and Engineering (CSSE) at Johns Hopkins University 2020. Medmrežje: https://github.com/CSSEGISandData/COVID-19 (13. 5. 2020). 7. Ma, J. 2020: Coronavirus: China’s first confirmed Covid-19 case traced back to November 17. South China Morning Post. Medmrežje: https://www.scmp.com/news/china/society/article/3074991/coronavirus-chinas-first-confirmed-covid-19-case-traced-back (13. 5. 2020). 8. Natural Earth, Free vector and raster map data 2020. Medmrežje: https://www.naturalearthdata.com/ (13. 5. 2020). 9. Oddelek za geografijo FF UL, Koronavirus v Sloveniji 2020. Medmrežje: https://arcg.is/yaPbC (13. 5. 2020). 10. Our world in Data, Coronavirus Source Data 2020. Medmrežje: https://ourworldindata.org/coronavirus-source-data (13. 5. 2020). 11. RTV, Na Kitajskem izbruh skrivnostne pljučnice 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-kitajskem-izbruh-skrivnostne-pljucnice/511133 (13. 5. 2020). 12. RTV, Prvi potrjeni primer okužbe pri nas: okuženi prišel iz Maroka prek Italije. RTV 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prvi-potrjeni-primer-okuzbe-pri-nas-okuzeni-prisel-iz-maroka-prek-italije/516153 (13. 5. 2020). 13. RTV, V Sloveniji po 208 testiranjih ni potrjene okužbe z novim koronavirusom. RTV 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-sloveniji-po-208-testiranjih-ni-potrjene-okuzbe-z-novim-koronavirusom/515886 (13. 5. 2020). 14. STA, Koronavirus 2020. Medmrežje: https://www.sta.si/iskanje?q=koronavirus (13. 5. 2020). 15. STA, Za izbruh skrivnostne pljučnice na Kitajskem kriva nova vrsta koronavirusa 2020. Medmrežje: https://www.sta.si/2715364/za-izbruh-skrivnostne-pljucnice-na-kitajskem-kriva-nova-vrsta-koronavirusa?q=koronavirus (13. 5. 2020). 16. SURS. Število prebivalcev, občine. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_ prebivalstvo_obcine/?tablelist=true (13. 5. 2020). 17. SURS. Število prebivalcev, statistične regije. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_ prebivalstvo_stat_regije/?tablelist=true (13. 5. 2020). 18. WHO, Pneumonia of unknown cause – China 2020. Medmrežje: https://www.who.int/csr/don/05-january-2020-pneumonia-of-unkown-cause-china/en/ (13. 5. 2020). 19. WHO, Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV) 2020. Medmrežje: https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations- (2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov) (13. 5. 2020). 20. WHO, WHO Timeline – COVID 19 2020. Medmrežje: https://www.who.int/news-room/detail/27-04-2020-who-timeline---covid-19 (13. 5. 2020). 21. Wikipedia, COVID-19 pandemic by country and territory 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/COVID-19_pandemic_by_country_and_territory (13. 5. 2020). 22. Wikipedia, Public Health Emergency of International Concern 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Public_Health_Emergency_of_International_Concern (13. 5. 2020). 23. Wikipedia, Timeline of the COVID-19 pandemic from November to December 2019 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_the_COVID-19_pandemic_from_November_to_December_2019 (13. 5. 2020). 24. World Bank. Country and Lending Groups. Medmrežje: https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519-world-bank-country-and-lending-groups (13. 5. 2020). 25. Yao, Y., Ma, Y., Zhou, J. 2020: Xinhua Headlines: Chinese doctor recalls first encounter with mysterious virus. Xinhua. Medmrežje: http://www.xinhuanet.com/english/2020-04/16/c_138982435.htm (13. 5. 2020).