Leto 1926.
Izdaja; Župnt urad v Tržiču.
Za december.
CERKVENI GLASNIK
......................................................................"V	V	.....................m.......................................
ilzhaja zadnji teden v mesecuj A TRiŽlSKO 2/LJ P N IJ O j Posamezna številka stane 2 Din.
Cerkveni pogreb.
v današnji dobi se vedno bolj množe slučaji, ko se mora kakemu umrlemu odreči cerkveni pogreb in zvonenje. Taki slučaji so pogosto zelo neprijetni za župnika in seveda tudi za sorodnike umrlega. Mnogokrat ljudje tega ne umevajo in se zlasti sorodniki vsled tega razburjajo. Zgodi se pa tudi, da ob takem obžalovanja vrednem slučaju kaka družba to izrablja, napada duhovščino in dela iz zadeve politicum v škodo ugledu umrlega.
V pouk tistim, ki so dobre volje, naj pojasnimo stališče ccrkve glede prepovedi cerkvenega pogreba.
Katoliška cerkev ima svoj zakonik takozvani Codex ii;rib canonici. Posamezni paragrafi v tem zakoniku se imenujejo canoni.
Canon 1239. se glasi: Cerkveni pogreb se ne sme dovoliti tistim, ki so umrli brez krsta.
Canon 1240. določa; Cerkveno se ne smejo pokopati, ako ni'(' dali pred smrtjo kakega znaka pokore sledeči:
1.	Motorični odpadniki od krščanske vere, privrženci kiivoverske ali razkolne sekte (vere), člani framasonske ali tej podobne družbe.
2.	Izključeni iz katoliške cerkve.
3.	Samomorilci, ki so si premišljeno vzeli življenje.
•4. Umrli v dvoboju ali na ranah, dobljenih v takem boju.
5.	Oni, ki naroče, da se njih truplo sežge.
6.	Drugi javni očitni grešniki.
Canon 1241. določa, da se tistemu, ki ni smel biti cerkveno pokopan, ne sme dovoliti posmrtna sv. maša niti kako drugo mrtvaško opravilo, kakor n. pr. zvonenje ali kak javen obred za umrlega.
Canon 2339. določa izobčenje iz katoliške cerkve za one, ki bi ukazali ali silili cerkveno pokopati tiste, katerim ije po cerkveni ustavi prepovedan cerkveni pogreb; tisti p a. ki t) i prostovoljno dovolil takim cerkven i p o g r e b, zapade strogi kazni inter-dikta; tako bi dotični duhovnik, ki bi dovolil tak iwgreb ne smel ne maševati in ne izvrševati kakih cerkvenih opravil kakor določa canon 2277.
Zadeva cerkvenega pogreba po cerkvenih canonih ni tako malenkostna kakor bi si morda kdo domišljal.
Za druge je stvar jasna, le kar se tiče samomorilcev in očitnih grešnikov naj zadevo še nekoliko pojasnimo.
Samomorilcem je prepovedan cerkveni pogreb takrat, če si vzamejo življenje s premislekom, pri zdravi pameti. Ce se komu omrači um, ta pač ni odgovoren za svoje dejanje in takega ne zadenejo cerkvene kazni. Ce je dvomljivo, ali je bil pri pravi pameti ali ne, se mu more dovoliti preprost cerkveni pogreb. Temu se sme le nekoliko zvoniti in spremlja ga le en duhovnik.
O tem, ali je bil kak samomorilec pri zdravi pameti ali ne ob času samomora, seveda pred vsem odloča zdravnik. Danes se mnogo samomorilcev pokoplje cerkveno na preprost način, ker sorodniki prineso zdravniško izpričevalo, da se je umrlemu omračil um. T u prevzame vso odgovornost nase zdravnik! On bo potem pred Bogom dajal odgovor, če je dal tako izpričevalo na podlagi resne zdravniške ugotovitve ali ne.
če si v tujini kdo vzame življenje, mu doma aH drugod ne sme pustiti duhovščina zvoniti in tudi ne j a v n o maševati za njega, če ne dobi sporočila, da je bil umrli cerkveno pokopan.
Kdo pa je očiten grešnik, ki se mu mora odreči cerkveni pogreb, če ni dal znamenja pokore pred smrtjo? To so oni, ki n. pr. javno žive v d'ivjem zakonu, javni nečistniki, javni sra-motilci vere in Boga, oni, ki kažejo svojo nevero, ki očitno zametajo zakramente i. t. d. Tako cerkveno pravo!
A. V.
Fantje na plan!
Letos 31. decembra poteče 200 let odkar je bil sv. Alojzij proglašen za svetnika in zaščitnika katoliške mladine. Zastopniki vseh narodov sveta bodo po želg sv. očeta ob tej priliki obiskali Alojzijev grob in položili bodo nanj knjige, v katerih bodo lastnoročni podpisi mladeničev, ki hočej'o posnemati svojega vzornika. Tudi pola podpisov iz naše župnije bo dobila tu svoj prostor. A še nekaj naj bi se zgodilo pri nas ob spominu na mladinskega zavetnika! Poživiti, utrditi in pomnožiti moramo mladeniško Marijino družbo! Znano je, da je s7. Alojzij tudi poseben patron Marijinih družb in da je bila prva Alarijina družba ustanovljena za moški spol. Mladeniči, ne prepustite svojega patrona samo ženskemu spolu in spomnite se prvih svojih prednikov!
Obenem s sv. Alojzijem je bil (»roglašen za svetnika tudi sv. Stanislav. Ta je drugi zavetnik naše mladeniške Marijine družbe. Ravno te dni poteče 10 let odkar čuva tudi našo mladeniško Mar. družbo. Najlepše bo pač proslavljen 200 letni jubilej sv. Stanislava in 10 letni jubilej naše mladeniške Mar. družbe če število družabnikov pomnožimo!
Znano je, da imamo v naši župniji veliko dobrih mladeničev, vemo tudi, da so po večini že vsi organizirani v vsemogočih naših katoliških organizacijah, a najlepše organizacije, t. j. Marijine družbe, pa tudi ne smemo prezreti. Da se zanimanje za to lepo organizacijo poživi, bomo porabili dneve pred praznikom Brezmadežne. Dne 6. in 7. decembra zvečer po litanijah se vrši v kaplaniji spodaj govor in razgovor o Mar. družbi za vse mladeniče, ki se zanjo zanimajo. 8. decembra bo skupno sv. obhajilo z drugimi kat. organizacijami •skupaj in po deseti sv. maši zborovanje ob 10 letnici naše Mladeniške Mar. družbe v kaplaniji. K prazničnemu zborovanju so še posebej vabljeni tudi mladeniči iz vasi, ki spadajo v našo župnijo. Tudi za te je namreč Mar. družba in se bodo shodov lahko udeleževali, ker se bodo vršili vedno po deseti sv. maši. Mladeniči, na plan!
Dobrodelni vestnik.
Zavod za dojenčke. O Leonidu, očetu slavnega cerkvenega pisatelja izza tretjega stoletja beremo, da je zahajal v tihi noči k otrokovi zibelki in prespoštljivo poljubljal njegova prsa, ker jih je smatral za tabernakelij nedolžnost ljubečega Boga. Pred dobrimi 14 dnevi smo v Našem domu otvorili majhen zavod, ki hrani in neguje petero takih tabernakeljčkov in je pripravljen jih še več v svoje okrilje sprejeti. To se po domače pravi, ustanovili smo zavod za dojenčke, koder se
L
str. 2.
„CERKVENI GLASNIK"
Stev. 27.
mall črvički negujejo in hranijo prav po modernih higijeničnih načelih. Zavod oskrbuje č. šolska sestra Dragotina. ki prav po materinsko skrbi za njenemu varstvu izročene malčke. Mali nagajivčki, dasi so zagledali komaj pred par meseci luč sveta, svojo »mamico« jako dobro poznajo in jo z glasnim blebetanjem pozdravljajo, če stopi v sobo. Kdor se zanima za tako nedolžno drobnino, si lahko vsak čas ogleda mali zavod. Delavske matere imajo sedaj lepo priliko, da svojo deco oddajo varno rejo.
Vincencijeva družba v Ljubljani je praznovala 7. novembra t. 1. svoj pedesetletni jubilej, pri katerem je bila tudi naša Vincencijeva konferenca častno zastopana. Vsa slavnost se je imenitno izvršila, vendar nam je pa med vsemi vtisi, ki smo jih sprejeli ostala v najlepšem spominu zjutranja pobožnost v Križankah, koder so Vincencijevi bratje iz vse Slovenije ramo ob rami s podpiranimi reveži stopili k obhajilu! mizi. Po sv. maši so bili v križanski dvorani bogato pogosteni reveži, kar nas je močno spominjalo^ na »agape« — ljubezenske pojedine — izza apostolskih časov, ko so se po evharističnem praznovanju verniki zbrali krog bratovske mize, na katero so premožni polagali jedila, da so bili tudi revni nasičeni.
Svarilo! V zadnjem času prosjačijo neke osebe po hišah v imenu šolskih sester, da bi prispevali kaj za okrašenje altarjev in kapelic. Takim ljudem ne dajte ničesar, ker zlorabljajo Vašo dobroto! Kadar bodo potrebovale šolske sestre kaj v čast božjo, Vas bodo že same osebno poprosile.
Oznanila za mesec december.
Ves advent vsakj dan ob 6. zj. sv. maša z blagoslo-vcm. V adventu prejmejo dobri verniki sv. zakramente.
I. Državni praznik, ob 8. je sv. maša za šolsko mladino, nato je zahvalna pesem z molitvami za kralja.
Л. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
4.	Sv. Barbara, ob 8. sv. maša pri sv. Andreju.
5.	UruKa adventna nedelja, prva nedelja v mesecu, skupno obhajilo za moške.
Г). Sv. Nikolaj.
8. Brezmadežno spočetie bi. Device Marije, ob 6. in K), sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 8. z enim blagoslovom, ob 10. sv. maša z leviti. Popoldan ob 2. slovesne pete litauije.
12. Tretja nedelja v adventu.
15., 17. in 18. dec. kvaterni dnevi.
16.	se prične devetdnevnica na čast rojstvu Gospoda Našega. Ob delavnikih bo ob 7. uri zv. sv. rožni venec in lita-nije M. B.
17.	Rojstni dan Nj. Veličanstva kralia Aleksandra, ob
8. šolska sv. maša i'u nato molitve za kralja.
19. Četrta adv. in kvaterna nedelja, pop. ob 2. križev pot in .rožni venec in litauije.
^4. Vigilija rojstva N. G. J. Kr., zapovedan strogi post, zdržek pri jedi in mesnih jedi, ta post pa neha z večerom, tako da je pri večerji že dovoljeno jesti mesne jedi in se do sitega nasititi. Ob 11. zv. bodo slovesne jutranjice z zahvalno pesmijo in nato slovesna sv. maša polnočnica z leviti.
25.	Rojstvo N. O. .). Kr. Sveti dan, ob 5.30 se pričiio tri sv. maše, druga ob 6. z dvema blagoslovoma. Ob 7..^0 se prično zopet tri sv. niašev ob 8. z enim blagoslovom, ob У.ЗО je predzadnja sv. maša in nato ob 10. slovesna sv. maša z leviti in dvema blagoslovoma.
Ta dan je ob 10. darovanje za može in žene. Pop. ob 3. so slovesne večernice. Pridig ta dan ni.
26.	Sv. Šteian, nezapovedan praznik, po 10. sv. maši blagoslov vode in soli. Pop. ob 2. litanije.
27.	Sv. Janez ap., ob 6. farna sv. maša.
28.	God nedolžnih otročičev, ob 6. farna sv. maša.
31. Sv. Silvester, zadnji dan leta. ob 6. farna sv. maša. pop. ob 4. slovesne litanije z zahvalno pesmijo v zahvalo za vse v 1. 1У2Г) prejete dobrote.
Dekliška Marijina družba: Mesečno sv. obhajilo 26., na praznik sv. Štefana, shod v nedeljo 12. dec., ura molitve v nedeljo IV. dec.
Mesečna šolska spoved za vse otroke; za deklice 18. v soboto pop. ob 3., za dečke 4. dec. ob 3. pop.
Ženska Mar. družba: shod 19.,
111. red: shod 5. dec.
Govore za može in mladeniče bo imel pri Sv. Andreju preč. g. Jožef Pollak dne 2., 3. in 4. dec. ob 8. uri zvečer. Po pridigi bo tam na razpolago tudi za spovedovanje.
Karel Pire:
Frančišek SsL Špendag.
. Tržiški župnik od leta 1891 do 1909.
Nekoč sva se z gospodom župnikom sprehajala od Pe-skarja po Konternici proti domu. Gospod je bil izredno dobre volje in pripo\ edoval različne dogodke izza dijaških let. Konča! je nekako otožno takole: »Srčno sem želel, da postanem cesarski oficir, toda usoda me je napra\ ila za oficirja Kristusom ega.«
Oficir Kristusov! Gospoda bi ne mogel nihče bolje označiti, kakor se je s temi besedami sam. Ravnal se je po poveljih in predpisih svojih predstojnikov — kakor oficir, držal S3 reda — kakor oficir, zavedal se smotra — kakor oficir, zapovedoval — kakor oficir, zahteval pokorščine — kakor ojicir, in bil častiželjem — kakor oficir. Mi bi ga pa primerjali mogočni, večnadstropni stavbi z samimi ravnimi črtami, brez vsakega okraska.
V Tržič je prišel prvič kot kaplan in ravnatelj štiriraz-redne ljudske šole. Nam šolarčkoni je močno ugajal, ker ni zahteval, kakor je bila tedaj navada, da bi bili znali naloge dobesedno po knjigi na pamet, še bolj pa, ker se ni nikoli palice dotaknil. Iz srca ga pa vseeno nismo vzljubili, premirno i'i enolično je predaval in razlagal. Beseda ni prav zalegla, nekaj je manjkalo, kar nas ni zadovoljilo.
Po dveletnem službovanju je prišel v Kranj k dekanu Mežnarcu. ki je mlademu kaplanu imponiral in vzbudil do njega tako spoštovanje, da si ga je zbral za vzor in je pozneje, kot samostojen duhovnik, vedno ravnal po njegovem zgledu.
Leta 1880. se je drugič vrnil v Tržič kot upravitelj in pre(jsnovitel'j župnije. Sam je trdil, da so mu poverili v škofiji tro.ino nalogo:
1.	da odpravi v cerkvi preštevilne zasebne pobožnosti,
2,	da zboljša župnikove dohodke in
.5. da sezida novo župnišče.
Prvo nalogo je kaj hitro in temeljito opravil. Na mah je /gledalo \ cerkvi skc.raj kakor za časa .ložefinizma. Razun l)ratovSčin s\'. Uršule in Karmeljskega škapulirja je bilo vse odstranjeno. Nekaj let se še majniška pobožnost ni opravljala.
Drugi nalogi ste zahtevali več truda. Denar se ne pri-štedi kar čez noč in za gradnjo župnišča je trebalo deseletnih obravnav, ])reden je bila |)ot uglajena in vse pripravljeno. S ptxiiranjein starega zidovja so pričeli I. julija, z zidanjem novega 19. avgusta 1889 in do sredi meseca oktobra je bila zgiadba pod streho. 1890. leta spomladi se je delo nadaljevalo i,i do konca septembra končalo.
Vse delo je stalo 14.000 goldinarjev, (i.rajščina, kot patron je plačala 1800 goldinarjev, 900 goldi,narjev je pa daro-va,k . Tržiška občina je imela skozi tri leta po 33%. sv. Ana in sv. Katarhia pa 2 leti |)o 40% doklade k davkom.
Ko je bilo župnišče dodelano, je bila tudi župnija razpisana. Oglasil se je kot edini kompetent desetletni administrator g. Spendal. kateri je tudi župnijo dobil Ln bil potem 2. ja-luiarja 1891 kanonično vmeščeii.
Inštalacija se je vršila kaj slovesno. S škofovim dovoljenjem je župnika inštaliral m,il. stohii prošt ljubljanski ter rojak tržiški g. dr. Lenart Klofutar. V kroniki stoji zapisano: »Ljudstvo j.e bilo veselo slovesnosti in novega župnika, tudi enega nasprotnika ni bilo v vsej fafi.«
Po tako tnidapolnem delu bi kdo mislil, bo novi župnik l)očival. A ne tako! Temeljito je popravil župno cerkev in vse podružnice. Napravil stanovanje za organista. postavil hišico za grobokojia in sezidal novo hišo za cerkvenika.
Siev. 27
„CERKVENI GLASNiK"
Str. 3.
Naravno, da je skrbel enako za olepšavo notranjščine cerkva. Vse altarje v župniji je prenovil. V župni cerkvi je postav'il nov tabernakelj in drag umetniško izdelan križevpot za 3192 gold. Dvakrat je povečal pokopališče in drugič kaj spretno odstranil nevarnost, da se ni premestilo pokopališče daleč ven iz trga. Ker je takrat radevolje odstopil precejšen kos starega pokopališča za razširjenje ceste na Slap, si je stekel posebne zasluge za tržiško občino.
Predaleč bi zašli, ko b'i vse podrobno naštevali. Pred odhodom iz župnije je gospod opravičeno zapisal v kroniko: »»Cerkev ima vsega zadosti. Ne bo treba kmalo kaj drazega napraviti.«
Kot duhovnik je bil Špendal natančen, držal se je predpisov in gledal na red. Zlasti ni trpel, da bi se ženstvo vmešavalo v cerkvene zadeve in je proti takim sitnicam, kakor jih je imenoval, nastopal zelo osorno. Donašavke in tožnice pa je tako krepko zavračal, da si je vsaka trikrat premislila preden je prestopila prag župnika.
Pridigoval je dobro premišljeno in duhovito, vendar pa govori niso segali v srce, ker je premirno in enolično, brez povdarka predaval. Kot spovednik je bil strog, zato posebno ženske niso kaj rade hodile okoli njegove spovedniice. Dušam pa, ki so vzele stvar resnim in ga vbogale, je bil jako skrben vodnik. Ker je prihajal še iz stare šole ni bil naklonjen novodobnim .cerkvenim organizacijam. Vincencijevo konferenco je pripustil le pod pogojem, da je bil on predsednik. Izobraževalno društvo sv. Jožefa se je ustanovilo proti njegovi volji, dekliška Marijina družba se pa na skrivem vtihotapila in dokaj Bistrice je steklo v Savo preden ji je postal naklonljen. Za hranilnico in posojilnico je pa imel samo pomilovalen posmeh.
Z drža\ nimi urad'i in tržiškim županstvom je občeval zelo koncilijantno. izražal svoja nnienja tako premišljeno in dajal tako- izborne nasvete, da je čestokrat prejel od višjih uradov laskava pohvalna pisma.
Politično življenje je pazno zasledoval, a se osebno držal dokaj rezervirano. Zato se je vse čudilo, ko je nastop'il pri volitvah v deželni zbor septembra leta 1901 naenkrat kot kandidat katoliške narodne stranke v mestni skupini Tržič-Kanniik-Radovljica. Ker sta sklenili liberalna slovenska napredna stranka in nemška zveza kompromis, je Špendal propadel. das'i je dobil v Tržiču 7 glasov večine (52 proti 45). Navidezno se je mirno vdal v usodo, a na tihem ga je le grizlo, da ga niso trživani krepkeje podpirali.
V zasebnem življenju je bil kaj mehkega srca. Silno nagnjen svojenni rojstnemu kraju je le s ponosom govoril o »Tičkovih« na Muljavi. Svojo mater je globoko spoštoval 5n ljubil. Čestokrat je zatrjeval: »Moja mati je učena žena: dvakrat je celo sv. pismo prebrala in Danico prečita vedno od pr\ e do zadnje strani. I^a kako dobra kuharica je! Na moji no\ i maši je vse sama skuhala.« Za časa župnikovanja v Tržiču mu je mati skrbno vodila gospodinjstvo, dokler ni onemogla. Med dolgoletno boleznijo ji je skrbno stregel, in ko je zapustila svet, jo častno pokopal na tržiškim pokopališču. Pa tudi druge sorodnike je prisrčno ljubil. Zlasti se je zavzel za osirotelo deco svojega brata, a hvaležnosti ni vžWal, i)ač pa mnogo bridkega radi svoje dobrote prestal.
Po značaju je bil precej častihlepen, rad se je pobahal, še rajši slišal polivalo. Svojega duhovniškega dostojanstva se je močno zavedal in zato strogo pazil s kom je občeval. V družbo je le malo zahajal. Med tednom tja pa sem popoldan v gostilno k Lončarju, v poletnem času na sprehod v Bistrico do Peskarja ali pa na Slap do Krv'ina. To je bilo vse. Kaj rad pa je doma, če je tako naneslo, malce potarokiral. Vincencijeve konference so se navadno končavale pozno po noči liri kvartanju. Posebno prijaznost je skazoval vojakom. Vojaške nastanitve so bile zanj pravcati prazniki. Cel dan je iiodil okol moštva, se z njim pogovarjal in stregel z jedjo {n pijačo. Več ko je bilo nastanjenih konj in moštva v župnem hlevu ljubše nni je bi'lo.
Po materini smrti je čutil nekako osamljenost v Tržiču. Častižcljnost je posegla vmes, kar ga je nagnilo, da je popro-
sil za izpraznjen kanonika! v Novem mestu. Dasi triu je jako ugajal rudeč baret, se je pa končno le začel malce kesati. Rad t)i bil videl, da bi župljanje poprosili zanj in ga zadrževali. Toda oni čeprav hvaležni za vse kar jim je dobrega storil, so si vendar mislili: Volenti non fit injuria — kar sam želi, temu se krivica ne godi. Podarili so mu v spomin krasen prstan in kelih in se z vso častjo posloviti od njega.
Komaj pet let pozneje ga je zadela kap, da je nategoma umrl. Njegovo truplo počiva na novomeškem pokopališču, njegov spomin pa bo živel v Tržiču dokler bo stalo krasno župnišče. N. v m. p.
Razno.
Slučaji Engeisberger. »Jutro« z dne 21. nov. me je na prostašk način napadlo radi dogodkov ob pogrebu Marije Engeisberger. Obžalovanja vredno je, da se je zadeva, gotovo ne brez vednosti in privolitve prizadetih, začela vlačiti po časopisih. V interesu prizadete družine in pa tudi radi po-kojnice bi bil vsak takten človek pričakoval, da se bo zadeva tiho likvidirala. Pač ni bilo treba, da bi bila ravno vsa Slovenija alarmirana in opozorjena na žalostni dogodek, ki se je
zgodil v Beogradu--! Če pa je prizadetim prav, da mora
vsa javnost vedeti, kako in kaj je bilo, če jim je prav, da se zadeva obeša na veliki zvon, no potem pa le zvonite po »Jutru« ---! Ker sie pa pri tej priliki očita župniku nečedno postopanje, sem dolžan radi svojega dobrega • imena pojasniti zadevo kakor je. Načela, po katerih je dolžan postopati vsak župnik ob piriliki pogreba samomorilca so pojasnjena v članku. Predmetni slučaj pa se je vršil takole: 9. novembra sem dopoldan izvedel, da je »nenadoma« umrla v Beogradu Marija Engelsbergier. Razni znaki so kazali, da je najbrž izvršila samomor. Isti dan pride v župni'šče služkinja od prizadete družine in prosi, da bi se za pokojno oznanila sv. maša in da l)i ji zvonilo. Jaz sem ji rekel; »Povej doma, da mi je zadeva zelo neprijetna, da vse kaže, da gre tu za samomor, da bom pa takoj prav rad dovolil zvonenje in oznanil sv. mašo, če bo dekle cerkveno pokopano. Da pa dobim hitro pojasnila, bom takoj vprašal v Beograd, če je bila cerkveno pokopana.« Pričakoval sem, da bo zadeva par dni brez hrupa počivala, da potem, ko pride sporočilo, če je bila cerkveno pokopana, pa breiz zgledovanja zvonimo in mašujemo. Drugi dan je prineslo »Jutro« sporočilo, da se je imenovana gospodična zastrupila v Beogradu. Zadeva je postala javna. Toda mesto, da bi se zgražali nad »Jutrom«, ki je objavilo žalostno zgod'bo. se je začelo od gotove strani zgražanje nad župnikovim postopanjem, ki je hotel le družini ustreči in ji iti na roko. Župni urad bi hit itak to zvedel, a nniogo pozneje ;da se pa zadeva hitro uredi, predno bi prišlo v javnost, zato je pisal v Beograd po pojasnilo. Čez nekaj dni prinesie brat pokojne iz Beograda pismeno sporočilo župnika Wagnerja o smrti in cerkvenim pokopu. Ko pismo preberem, pravim: »No sedaj pa lahko oznanimo mašo in če hočete sedaj lahko zvoni, greste lahko kar cerko\'niku povedat, da naj zvoni.« (jlede zvonenja namreč pri nas večinoma stranke same povedo cerkovniku. Še na misel mi ni prišlo, da me bo kdo napadal po Tistih ali se radi tega zgražal, če mu prijazno pravim, »da lahko kar mimogrede opravi« to naročilo. Toda fant je molčal in brez b e s e d e odšel, tako sem videl, da je zamera tu. Kmalu nato sem izvedel, da. me bodo ..dali v »Jutro«", kii jie napad že par
dni prej napovedalo----. To je resnica. Pred par meseci
smo imeli v Tržiču ravno tak slučaj samomora dekleta, ki re-vica pač ni bila iz kake »boljše hiše«. Tiho in z obžalovanjem smo vzeli zadevo na znanje. Ni ji zvonilo; domači niso dobili zdravnika, ki bi bil dal iz|)ričevalo, da tjt dejanje storila v ži\-čni prenapetosti ali utrujenosti in tako ni bilo zvonenja. ne oznanjenih sv. maš. Starši so tiho nosili silno bol in trpljenje in jim ni zdaleka prišlo na misel, da bi bili le količkaj očitali župniku radi tega. Da se radi tega tudi'rahločutna družba okrog »Jutra« ni zgražala je pa tudi vsem znano, ker dekle pač ni bilo iz gotovega »boljšega« kroga.
Str. 4.
„CERKVENI GLASNIK"
Štev. 27.
Povdarjam, da mi je zelo žal, da je prišla zadeva v javnost ne radi mene, ampak radi prizadetih. Tega ni bilo treba! Utis pa imam, da krivci tega žalostnega zvonenja pri »Jutru« hočejo svojo vest potolažiti na ta način, da udrihajo po d,ru-gih —!
P. S. Ko sem ravno končal s tem pojasnilom, sem izvedel, da se hudobno zavija moje vprašanje na beograjskega župnika, kakor da bi mu bil nekako, namigaval, naj dekleta cerkveno ne pokopljejo. To je čisto navadno brezvestno zavijanje! Moje vprašanje se jie glasilo: če je bila pokopa-n a cerkveno, ker sem pisal šele takrat, ko bi bila morala redno že biti pokopana. Kdaj S'O jo pa dejanski pokopali, pa ne vem! Če pa gotovi krogi žele. da se še več piše, pa dobro --!
NIKO AHAČICA nasi, so svojo železno trgovino nanovo znatno založili in imajo stalno na zalogi poleg vsakovrstnega v domačih fužinah izdelanega orodja za kmetovalce vse kuhinjske potrebščine ter sploh vse železno in leseno orodje, katero se potrebuje pri vsakdanjem gospodinjstvu.
V nadaijnem so založeni tudi z bogato izbiro žičnikov, črne in bele ploščevine, železa in železja vseh vrst — kakor tudi specijalna orodja za kovače, čevljarje, zidarje, mizarje, Žagarje, mesarje itd.
Vsled najboljših zvez v tej stroki dobavlja tvrdka vse v železnino spadajoče predmete v najboljši kakovosti in po najugodnejših dnevnih cenah.
Razredni boj.
Oče materialističnega socializma in brezverskih socialističnih strank Kari Marx je osnoval svoj socialni sistem na nauku o slojnem ali razrednem boju. On piše: »Zgodovina vse dosedanje družbe je le zgodovina slojnih bojev, je ekonomska korist, sila je le sredstvo.« Marxu in njegovim socialistom je slojra boj takozvani »Klassenkampj« tudi srestvo za dosego zmage proletarita, in tako vidimo, da se od socialistične strani pri nas še vedno kaj rado poživlja na razredni boij proletariata proti vsem, ki kaj imajo. To nerazsodne mase kaj umljivo zelo podžiga in nagiblje v socialistične vrste.
Toda drugod, kjer je delavstvo že bolj dozorelo, je že popolnoma zavrglo načelo razrednega boja. Žalostne izkušnje so vsem, ki so le nekoliko pogledali zgodovino socialnih bojev zadnjih let, jasno pokazale, da ne razredni boj, ampak sporazum razredov, sporazum vseh slojev, vseh stanov, le to more rešiti človeštvo im predvsem pa proletariat. Tako je prišlo drugod delavstvo po bridkih izkušnjah do prepričanja, da je edino pravilno, kar je učil veliki socialni papež Leon XIII., da je rešitev človeštva le v solidari^zmu vseh stanov, v skupnem sporazumu vseh stanov, ki pa more vzrasti le na podlagi krščanske pravičnosti in ljubezni.
Pred kratkim smo lahko brali v časopisih izjavo ravnatelja mednarodnega delovnega urada dr. Albert Thomas-a pri Zvezi narodov. Tako-le je govoril ta mož: »M.i moramo ustvariti koristi, ki omogočajo socialni mir potom sociahne pravičnosti. Treba bo ustvariti smotreno gospodarstvo na podlagi socialne pravičnosti. Ta metoda izloča nasprotstvo razrednega boja. Cilj družbe je skupna sreča! Mednarodno smotreno gospodarstvo je klic bodočnosti! Stare besede kot bojni klici izginjajo in se morajo umakniti organizaciji, ki gre za socialno pravičnostjo--.«
Tako govore socialisti drugod in zametajo Marxa in njegova načela razrednega boja in prihajaijo do — krščanskih načel solidarnosti —.
Pred nekaj nteseci sem se petjal na progi proti Trstu z nekim italijanskim veletrgovcem in industrijcem. V pogovoru prideva tudi na socialno vprašanje. Videti je bilo, da je mož že mnogo prepotoval in se zanimal za delavsko vprašanje. In med drugim mi je rekel tudi tole: »Dosti potujem, pa vidim, da danes povsod že prodira smisel za solidarnost med pod-
jetnikom in delavcem. Danes tudi med delavstvom ni več v veljavi razredni boj. Ne razredni boj, ampak razredni mir,, sporazum in solidarnost vseh slojev in stanov, to bo rešilo socialno vprašanje.«
Marx je učil, da se mora vse prej uničiti v boju in da bo na razvalinah kapitala in osebne lastnine vzrastla nova doba, proletarska nebesa na zemlji. Toda ta boj ne uničuje samo kapitala, ampak in predvsem delavca.
Mi gledamo danes žive zglede pred seboj, kako je v interesu delavca, da tovarne uspevajo, ker pri propadanju podjetja trpi največ delavec. Kako bridko je pač za delavca, ko ustavi delo tovarna, v kateri je pustil vse življenjske sile, kjer je trpel 30, 40 let in mora iti vsled propada podjetja na cesto drugah s trebuhom za kruhom. Danes so razmere same postavile na laž Marxovo načelo, da si morata podljetnik, kapitalist in delavec stati v nasprotju in boju. Danes se morata kapitalist in delavec že skupaj boriti za obstoj obratov, ker sta v nevarnosti, da propadeta oba.
Prav. tudi v smislu katoliških načel je prav, če se delavec bori za svojo pravico in človeka vreden obstanek, toda s tem še ni rečeno, da mora biti v boiju s podjetnikom tudi takrat. ko mu isti nudi, kar mu po pravici gre.
Ne boja med delavci, ampak sporazum je v interesu delavstva. Istotako med delavcem in kapitalistom! Sporazum na podlagi krščanske pravičnosti je rešitev za oba. Vojska ne prinese nikomur dobička, to je dokazala svetovna vojna! Uničeni so po njej tudi zmagovalci! Sporazum na temelju pravice in ljubezni i.e rešitev narodov, pa tudi rešitev slojev in stanov.
K. Pire;
Krtaieva Speva.
s takem niislem jen naprej uzetjem sem z dvanajstem letam sovo zavstiva jen stopivai med svet. Z drujeiii besedam: Začeva sem koker mate. za vsakdanšč kreh galiste jen, garate. Hodiva sem po šteraJi staro gvanto jen »strgan beš fle-kate, zato sem dobiva košto' pa štir groše na dan.
Po liišali sem dost dcbrga pa t ud svabga vidva jen sli^ šova. Zgodej sem gratova pametna jen previdna. Samo tga nisem zaslepiva, zakaj mor'jo ani idje na svet garate noč jen dan, druj pa zmerej postopajo pa faularijo pasejo. Če je na sveto pravica, sem zmerej uprašava.
Hle so bogate frave, k so cev življenije za moža jem za otroče gor of rale, hie so pa tud tač Idje, k ni nobeden vedu od kva de zve, pa se še pomrdnel niso nkol za kašnmo devam.
No, u tej reče spregovarim pa ankat drujkat kej več.
3. Brumnova familja.
Ana taka faulasta sorta, k ni orava pa ne sjaivai, koker svetopisemšče lilje na poljo, pa tičce pod nebom, so ble Brum-nove, k so u prlem štuko u tist hiš koker midve z niatrjo stanvale.
To stare je cev dan fajfo žulju, pa sojo plešo per voken ven moliv, al pa hangarje per hišneh dureh pohpirov. Skoz cev dan ni naredu Inters anga šrita. samo zvečer, k je šu h »Ciašperin« na ta kraščega, takat je pa tok pot ubirov, koker deb mo za hrftam goreva.
To stara je biva pa še žlehtniiš. Po zim jen po letO' je pr peč sdeva jen dremava. Sam telk sej pr'emikniva', dej po fra"-kel pod bertoh segva, jen par кареЦс to grenčga na žnablje spestiva.
Pokel je bi v pa še an cvet per hiše! Rožca', k se hvav Bogu komej vsače stoi let ana porodi. Rekva sem: »Hvav Bogu!« Zakaj, čeb se to večkat zgodivoi, b biv hmav živ peku na zemlje.
Za »Moniko'« so jo krs.til'e, špasmoharje soj pa rekle »Brumova Fernionka« zato k sej glih toko na; dovh ulekva, koker kašne fermonče, pa tud glili tak gvas je imeva per go-varjen, koker kakšne erzštimane fermonče. če sta toi stare-dva doma čepeva, je pa ta mvada tem več okol vadova.
Odgovorni urednik Matija Škerbec.
Za »Zadružno tiskarno* Srečko Magolič v Ljubljani.