Politiški pregled. * Saniranje deželnih flnanc, Gosposkozbornična komisija za saDiranje deželnih financ je zborovala 1. t. m. Vložiti namerava iniciativni predlog za financiranje deželnih finane. * V ogrskem parlamentu je bil sprejet zakon o korjg-rui v tretjem čitanju. Ta zakon je kakor vsi, ki jih je izdelal grof Apponyi, minister za uk in bogočastje, novo sredstvo, s katerim se bodo to pot duhovniki uklenili v jarem madjarske državne ideje. Posebno navdušenje vseh madjarskih poslancev je zbudil oni paragraf, ki določa, da državna podpora ne pritiče duhovniku, ki ne zna madjarski. Sam glavni govornik klerikalne ljudske stranke, 6anadski škof černoch (Csernoh), ki je poslanec za Ogrsko Skalico, se je odlofno izjavil za ta paragraf. To je lep dokaz, da se katoliška cerkev na Ogrskem iv sporazumljenju s škofi stavi v službo madjarizacije ter materialnim koristim na ljubo zasuŽDJuje madjarski državi. * Na mesto dr. Fattaia, ki je postal predsednik drž. zbora, je izvoljen za dež. odbornika na Nižjem Avstrijskem poslanec prof. Sturm. Sturmov oče je bil Slovenec, sin je vnet nemški kršč. socialist. Ko je služboval v Novem mestu, je bil še predsednik nDolenjskega pevskega društva". * Novo razmerje med Srbijo in Avstrijo. BWiener Alg. Ztg." piše, da so politiška vprašanja med obema državama rešena. Kakor se iz Srbije poroča, je položaj v deželi že miren, ljudstvo se je vdalo in zaraditega je tudi mogoče, da ne pride do premene na prestolu, Poslanik Forgach je konferiral s srbsko vlado o ureditvi gospodarskih odnošajev med obema državama. * Ituska dnma. Gosudarstvena duma je razpravljala o vojaškem kreditu. Poročevalee proračunskega odseka Guekov je naglašal, da živi sedaj Eusija spričo sramotne kapitulacije ministrstva zunanjih del pred Avstro-Ogrsko in Nemeijo v dneh splošne narodne žalosti. Da se taka sramota vbodoče prepreči,'je treba močne armade. Zato predlaga, naj se vojni upravi v celem obsegu dovoli zahtevani kredit v znesku 512,625.793 rubljev. Vodja skrajne desnice Buriškevič je poudarjal, da je Eusija zadnje dni doživela takšno sramoto, ki je nezaslišana v tisočletni zgodovini ruske države. Grof Vladimir Bobrinski je izjavil, da ni^več časa tožiti o dogodkih zadnjih dni, marveč da je treba zobe stisniti in delati. Ni več daleč čas, ko bo Eusija skupno s svojimi slovanskimi brati obračunala temeljito s sovragi slovanstva. * Srbija. Zastopnik nekega berlinskega časopisa se je razgovarjal s princem Jurijem, ki je dejal, da je bila afera Kolakovič le zadnja kaplja v poloi kozarec obrekovanj proti njemu. On Kolakovjča ni umoril. če je kdo kriv, krivi so tisti, ki sluge, predea je nastopil službo, niso preiskali. Šel bo za nekaj časa v inozemstvo, a Srbija in on se ne ločita, oba sta drug za drugega. Iz Srbije za stalno ne pojde ter se bo vrnil. — Ker je Belgrad izpostavljen Avstriji, se premesti prestolica iz Belgrada v Niš. Sploh je to prvi korak velikih izprememb v Srbiji. Onemogočena bo po premestitvi prestolice kontrola o razmerah v Srbiji. — V kratkem izide o Srbiji knjiga, ki jo je večinoma spisal kralj Peter. Sodelovali so pri knjigi minister dr. Milanovic, šef generalnega štaba Putnik ter ministri za pravosodje, nauk in bogočastje, fioanee in javna dela. Kralj sam je spisal uvod in obširno študijo o srbskem narodu. Knjiga je že prevedena na angleški jezik. * Zarota proti grškcmn kralju. Atenska policija je zasledila zaroto proti življenju grškega kralja Jurija. Zaprli so veliko osumljencev, ki so privrženci bivšega ministrskega predsednika Ballisa. * Odpoved prestoln. Slufaji, v katerih se odpoveduje prestolonaslednik vsem svojira pravicam do pr stola, so rerlki. Princ Jurij je v tem oziru precej osamljen. Skoraj pred 100 leti se je na Euskem po smrti svojega starejšega brata Aleksandra I. odpovedal veliki knez Koštantin Pavlovič prestolu v prid svojerau mlajšemu bratu Nikolaju. Eazen Jurija živi sedaj v Evropi samo še en princ, ki se je odpovedal kakor Jurij Karagjorgjevič prestolu in to Wilhelm Hohenzollerski, ki bi moral slediti kot njegov najstarejši nečak Karlu, romunskemu kralju, toda dne 20. dec. 1886. se je odrekel svojim pravicam v prid svojemu mlajšemu bratu Ferdinandu.