Priprave za spomladno setev, Jesenska setev se letos ni mogla dokončati, ker je nagajalo slabo vreme. Marsikatera njiva je ostala praziia in neobdelana. Naši gospodarji so sicer hiteli, kar se je dalo, toda vse skupaj ni nič poraagalo.: Nekaj njiv se je sicer obsejalo &e prve dni mesca decembra, ko je odjenjala prva zima. Marsikatera n]iva se pa sploh ni dala obdelati, ker se ni zadosti ob< sušila. Vse to zamujeno delo bo treba nadomestiti s:iomladi. Škodu pa, ki jo imamo zaradi izostale detve, bo občutna, in sicer najbolj zaradi tega, ker c,e bo pridelalo manj krušnega žita, kakor ga potrebujemo. Vprašanje, ki nastaja sedaj vsled te zamude, je slede6e: Kaj naj sejemo spomladi namesto zimske pšenice, zimske rži in zimskega ječmena? Z ozirom na to, da postaja sedanji vojni ^aa 6im dalje hu.ši za naše življenje, ni vse eno, kaj sejemo namesto zimskega žita. Prav priprosto bi se da-« lo to vprašauje rešiti, če bi se sejalo spomladi nam&i sto zimske strni več ovsa in nekaj več turšice. Toda vsa stvar ni tako enostavna. Pomniti j,e, da narn oves v domači IiiŠi in pa tmli za gospodarstvo premalo zaleže, ker ga ne moremo po svoji volji rabiti — Setev turšice ;e tudi omejena, ker je treba za nja gnoja in delavnih rok. Danes nam pa obojega, manjkaj Gnoja bomo za prihodnje leto dosti manj pridelali» kakor druga leta, ker se je precej krme odprodalo, in ker se je tudi listja za steljo manj napravilo. M manjkajo nam pa tudi umetna gnojila. K vsem tem neprilikam pride pa Še ta, da bi v tem slučaju odpadla setev strniš^ne ajde, ki jo po naših krajih ne »^ raemo in ne moremo pogreSati, Po zgodnjem ovsu se da sicer pridelati Se strnišfina repa, ajda pa ne. S pomnoženo setvijo ovsa in turšice bi nam tedaj ne bilo pomagano. Pafi pa si moramo pomagati s setvijo spomladnega krušnega žita, spomladne pšenice, spomladne rži in spomladnega ječmena. Danps, ko primanjkuje vsepovsod kruha, se je treba zateknti k pridelovanju krušnega žita in če se ni dala jeseniska setev takeg» žita izvesti, se mora spomlkdna. Poleg pšenice in rŽi je važna tudi setev spomladjnega ječmena, ki je za zmesni kruh prav dober. Ce tudi nam spomladna setva krušnega žita nekaj pozneje zori, je vendarle še setev strniščne ajde po t&h sadežih mogoča, zlasti po spomladnem ječmenu. Seveda se nam tudi pri tej setvi kažejo težave, katere bo treba na kak način premagati. Največja težava se nara kaže v dobavi potrebnega semena. Iz zunanjih dežel bo težko kaj dobiti. Najbrže nič. Pa tudi iz domačih krajev bo težko spraviti potrebno seme skupaj, delomia zaradi tega, ker se spomladnega žita pri nas sploh inanj prideluje (le po gotovih krajih), deloma pa zaradi tega, ker je vojnožitni prometni zavod že vse pokupil^ kar je bilo razpoložnih zalog. To je velika škoda za naše žitno pridelovanje, ua katero smo od dne do dne — bolj navezani. Na vsak način bi se morala c. kr. kmetijska družba, oziroma Gospodarska Zveza takoj pobrigati za to, da se dobi vse potrebno seme spomladnega žita, kolikor se ga da sploh še dobiti. Ravno tako se mora.io pobrigati pa tudi vsi tisti gospodarji za nakup potrebnega semena, ki želijo sejati spomladno pšenico, spomladno rž ali pa spomladni ječraen, Najbolje bo, 6e se- prizadeti gospodarji obračajo na svoja županstva zaradi dobave potrebnega semena in da posredujejo županstva ves ta nakup. Najtežje bo dobiti spomladno pšenicOj ker ]e pri nas bolj izjemoma pridelujejo. Glede te je pripomniti, da jo moramo sejati v prvi spomladi, da bo 1mela zadosti vlage za svoj razvoj. Spoml(a,dne rži se bo dalo še kaj dobiti, ker se pri nas v hribskih krajih rada prideluje. Tudi za rž velja zgodnja setev, Važen je v takih slučajih pa tudi spomladni ječmen, ki se pri nas tuintam seje in od katerega bi se morda dalo dobiti tudi Se nekaj semena Isra vsak način je naša naloga, da skrbimo že sedaj za spomlad.no seteV in 'da storimo v tem oziru yse, kar je mogoče. Le na ta način si zamoremo zagotoviti zadosten pridelek krušnega žita v nastopajofcem letu. Rohrman.