Tridesetletnica ljudske šole. Zadnjo nedeljo dne 14. maja je preteklo 30 let, odkar smo dobili sedanje šolske zakone, s kojimi se je dotedanja verska ljudska šola v liberalnem zmislu predrugačila. Konservatizmu, ali kakor se že bodi krščanski duh imenuje, kateremu je framasonski liberalizem bil tako dolgo stregel po življenju, se je porinil s tem nož v srce, in veselje, da se je to posrečilo, so razglaševale večerne razsvetljave po večjih mestih in himne po liberalnih časnikih. Kričalo se je, da je pri Kraljevem Gradcu 1. 1866. zmagal le pruski ljudski učitelj, to se pravi, da je pruska vojska našo porazila le vsled višje Ijudskošolske izobrazbe; zatorej se je morala v Avstriji šola cerkvi vzeti in v brezversko in sieer ob jednem tako preustrojiti, da podaja več svetovne izobrazbe. Dvojna laž je v teh besedah zadržana! Prvič 66. leta ni bila zmage kriva višja izobrazba pruskih vojakov, ampak podlegli smo, ker so pruske puSke šestkrat hitreje streljale, ker je v odločilnem trenutku pruski vojski pruski kraljevič s svojim korom prišel v pomoč, in ker naše poveljstvo ni bilo za nič; druga laž pa je ta, da se je našemu ljudstvu tako pravilo, kakor da bi bila pruska šola brezverska. Toda pruska šola je bila verska in je še zdaj, celo Židje imajo tamkaj za-se verske šole; in ravno pri Prusih se od dne do dne bolje in glasneje naglaSa, da mora ljudska šola verstvo močno gojiti. No, pa dobili smo 1. 1869. novo šolo, z ozirom na katero so liberalci obljubovali, da bode Av- strijo povzdignila na visoko stopnio izobrazbe in moči, da bode njene narode osrefiila in Bog si vedi, kaj vse. Šola je jela delovati. Razsoden človek in pameten šolnik je naprej vedel, koliko je vredna, in kakšnega sadu je od nje pričakovati, a liberalna meščanska masa, Se zmage pijana, ni vprašala po vspehih. In zato je bila desetletnica ne manj hrupna od rojstnega dne. Dvajsetletnica (1889) je že bila precej tiha. Pokazale so se posledice liberalizma; brezverstvo povsod in revščina v nižjih slojih, zlasti v kmetskemu stanu, in trezni so jasno spoznali, da šola ne le tega ne more odpraviti, ampak da še brezverstvo pospešuje in delavske moči kmetskemu stanu odteguje. Liberalni časniki so pa tolažili rekoč, počakati se mora, kajti sad nove šole pokazal se še le bode v drugem rodu. Nastopil je drug rod, tisti, ki se je šolal v novi šoli, doteklo pa je tudi te šole tretje desetletje. Pričakovalo !<(«;¦# da bode ta rod hvaležen svoji učiteljici in jo proslavljal vsaj na dan, ko se ji je vrnilo leto tridesetokrat, ali glej, nikdo se je ni hvaležno spomnil, izvzemši tu in tam nekaterih liberalnih učiteljev, pa le bolj iz sovraštva do cerkve. 0 veliki vrednosti ljudske šole ne da se danes nikdo več prepričati, kajti izkustvo je lahko dovolj poučilo vsakega. Nikakor nismo toli kratkovidni ali celo zlobni, da bi vsa zla sedanje človeške družbe pripisovali šoli, nismo pa tudi nepravični, da bi našim spodnještajarskim gospodom učiteljem ne dali, kar jim gre. Na glas izjavljamo, da so se ti vrli možje v svoji ogromni večini z vsemi močmi do današnjega dne vestno trudili, da so vkljub šolskim zakonom, narodu našemu po Soli koristili, kolikor je bili mogoče. Dobro vemo, da marsikaterega ni plašila tudi časna škoda, le da narodu svojemu ni pridrževal, kar mu je velevalo slovensko pobožno srce. Vsakemu izmed teh ne zlat ampak diamanten križ na prsi! Srečno se sme šteti naše ljudstvo, ker je imelo doslej take učitelje, če se ozre po sosednih nemSkih ozemljih. Da bi vedno tako ostalo! Ali vkljub temu se nam zdi umestno, da povodom tridesetletnice sedanje ljudske šole takorekoč javno pribijemo naSo sodbo o njej, dasi se je že toliko pisalo in čitalo. 1. Šola ni verska, ona ne more versko nravno vzgajati, ker ste v to svrho dve uri na teden premalo; da bi se pa versko-nravno vzgajalo po pouku v drugih strokah, na to se ni zanašati, ker je po § 2 «osnovnih določil» pouk v teh neodvisen od vpliva jedne ali druge cerkvp, oziroroaverskedružbe. Oslaneta torej le dve uri pouka V svrho verskonravne vzgoje. Kje pa je vzgled, kje navaianje — ? 2. Šoli je predpisane preveč učne tvarine; deca ne more v odmerjenem času toliko prebaviti in mora pogrešati vzgojo, s kojo se učitelj pri najboljSi volji ne utegne mnogo pečati. 3. Deca ima preveč ur; toliko ur zaporedoma le znanosti phati v njo kakor slamo v vojaško slamnico, ni zdravo. 4. Snov v učnih načrtih ni uvrSčena z ozirom na duševni razvoj otrok. V drugem šolskem letu začeti s slovnico, v tretjem in četrtem toliko zemljepisja ild.! 5. Sola je premalo praktična; čitanje, pisanje in računanje se premalo vadi, vsa šola pa ni tako urejena, da bi pripravljala ob jednem na praktične razmere po mestih, po kmetih. 6. Na izobrazbo učiteljev bi se moralo skrbneje gledati; v pripravnico, če se še sploh nahaja pri učiteljišču, sme vstopiti vse, kar se oglasi, kakšen je potem pouk; vzgojeslovje z dušeslovjem že v drugem letu itd. 7. Metoda, po kteri se v ljudski šoli poučuje, v aplošnem ni mnogo vredna, ker otroka ne vzgaja k samostalnosti; vedno da bi ga s prašanji cukal; ko ga pa prepustiš samemu sebi, pa nič ne ve. 8. Šola razmerno preveč stane, mnogo več, nego je vredna. Leta 1848. hodilo je v Avstriji v ljudsko šolo 1,425.000, leta 1875. 2,150.000, leta 1896, 3,400.000 otrok; stala pa je leta 1848. 2,800.000 gld., leta 1875. 9,000.000 gld., leta 1896. 45,000.000 gld.; leta 1896. bilo je ne celo trikrat toliko otrok ko leta 1848., stala pa je šola 16krat več. 9. Šola nima šibe strahovalke. Star pregovor pravi: «Šiba novo mašo poje,» in kar pravijo pregovori, to dokazovala je izkušnja sto in sto let, da je neoporečna čista resnica. In Slomšek, najboljši in najmodrejši oče slovenskega naroda in dece posebei, je djal: «Šiba naj otroke modro strahuje, potem se mladeniču palice bati treba ne bo, in tudi moža ptuja vrata po petah tolkla ne bodo.» Samoumevno, da zahte^amo le zmerno in pravično rabo šibe v šoli. In 10. S šolo in učiteljem veleva jih premnogo, a prijateljev premalo. Vsak, ki tudi ne sedi v tem ali unem šolskem svetu, najde tu prelahko podpore, če gre nad šolo ali učitelja, čisto gotovo pa (in to z ozirotn na naše kraje), če je Solski svet po večini nemčurski, in se rovar poteguje za nemško korist. Tako je šola v splošnem postala torišče za politične in druge strasti raznih pustolovcev, »ijčešče takšnih, ki z ničim drugim kornandirati nimajo. Ob tridesetletnici sedanjih šolskih zakonov ne moremo izraziti primerneiše želje, nego da se kmalo nadomestijo z drugimi boljšimi, ki se bodo več ozirali na krščanske in praktične potrebe mladih državljanov.