Leto 1877.
123
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 31. julija 1877.
09.
Postava od 8. julija 1877,
o uvetih in olabšicah v zagotovitev lokalne železnice od Dunaja v Aspang.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
Ölen I.
Vladi se daje oblast, o podeljevanji koncesije za lokalno železnico pravilne medkolesne širine od Dunaja mimo Maria-Lanzendorf, Möllersdorf, Trumau in Pitten v Aspang dodeliti naslednja polajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin od vseli pogodeb, vlog in drugih listin za nabavo kapitala, za delo in opravo železnice do časa, v katerem se na njej začne vožnja;
b)	oprostitev od štempljev in od pristojbin ob prvi izdatbi z začasnimi (interimalnimi) listi vred, po tem za izdatbo predstvenih obligacij, ki bi se dovolila po meri djanskega čistega dohodka, in od presnemščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč;
c)	oprostitev od dohodkarine in štempeljskih pristojbin kuponom ter tudi vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, za trideset let največ od dne, katerega se začne vožnja.
Člen II.
Koncesionarjem je naložiti dolžnost, da — ko bi vlada takö zahtevala —-železnico v členu I imenovano staknejo pri Dunajskem Novem mestu z zdanjo progo južne železnice.
V členu I stoječa določila bodo zmisloma veljala tudi za to železnocestno zvezo.
(Sloveniach.)
31
Člen III.
Vladi se daje oblast, z ozirom na namenjeno manjšo brzlno vožnje ne samo o delanji železnice, ki se je tiče ta postava, dopustiti vse mogoče olaksice, temuč tudi, kar se gospodarstva po začeti vožnji tiče, izpregledati varnostne naredbe, propisane v redu železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnib dodatnih določilih v toliko, kolikor se s tega razloga bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme.
Se se vladi daje oblast, podjetje omenjene železnice odvezati dolžnosti osnovanih v §. 89 reda o železnocestni vožnji gledé povračila večjih troŠkov, kar jih bode vsled policijskega in dohodarstvenega nadzora, in gledé brezvračilne naprave in vzdržbe uradovnih pristorij.
Člen IV.
V členu I omenjena želežnica mora se najdalje v štirih letih, računeč od dne dane koncesije, dodelati in v občno službo izročiti.
Da dolžnosti zastran dela prevzete res izpolnijo, v to morajo koncesijonarji državni upravi dati kavcijo v avstrijski državni renti v efektivni vsoti za milijon goldinarjev avstr, veljave. Kavcija se v treh četrtinah izroči nazaj po meri napredujočega dela, a poslednja četrtina se vrne še le po začeti vožnji in položena kavcija, kolikor je še bode, pripada državni blagajnici v slučaji, ko bi se katera v koncesiji prevzetih dolžnosti ne izpolnila.
O tem povodu narejeni spisi in listine uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
Člen V.
Izdatba predstvenih obligacij tega železnocestnega podjetja v vsoti, ki presega polovico napravnega kapitala, je popolnoma, in do polovice tega kapitala je izločena za dotle, dokler ne bode plačevanje obresti za izdati se imajoče predstvene obligacije in pa odplačevanje teh obligacij po izkazih, ki jih vlada pretehta, dovoljno založeno z resničnim in stanovitnim čistim dohodkom.
Člen VI.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč tist kan, ko bode razglašena, naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
V Laksenburgu, dne 8. julija 1877.
Franc Jožef s. r.
63.
Začasni ukaz ministerstva za poljedelstvo od 9. julija 1877,
o preskušnjah za učiteljstvo ovočarstva (sadjereje) in vinstva in pa kletarstva na učilnicah
podjedelstva, ovočarstva in vinstva.
Dodatno k začasnemu ukazu poljedelskega ministerstva od 2. julija 1875 (Drž. zak. št. 99), — o preskušnjah za sposobnost biti učitelj kmetijstva na Šolah poljedelstva in na kmetijskih srednjih šolah, — določuje se, da bodo od učnega leta 1877/78 počenši take preskušnje na c. kr. visoki šoli zemljedelstva na Dunaji tudi za učiteljstvo ovočarstva (sadjerejstva) in vinstva in pa kletarstva.
Prošnji za pripuščanje k preskuŠnji priložiti je izkazila, katera se v §. 2 gori v misel vzetega ukaza naštevajo za preskušnje v dosego učiteljskega mesta na kaki šoli podjedelstva. Spričevalo (svedočba), da je kdo dovršil z dobrim uspehom srednjo šolo ovočarstva in vinstva, nadomešča izkaz o dovršeni drugi kmetijski srednji Šoli, in počenši od učnega leta 1879/80 mora brez izime ono prvič omenjeno spričevalo priti na mesto tega izkaza.
Dalje bode treba dokazati, da se je kandidat med svojo dveletno praktiko v kmetijstvu bavil tudi z ovočjem in vinstvom in pa s kletarstvom.
Preskušnje pod klavzuro naj obsegajo nauk o splošni rastlinski zareji, in pa o ovočarstvu in vinstvu ter kletarstvu a ustna preskušnja naj poleg teh predmetov veljd še tudi nauku o uredbi gospodarstva in knjigovodstvu ali računarstvu, v tem ko se živalska reja izpusti.
Cliluinecky s. r.
64.
Postava od 15. julija 1877,
o maksimalnih tarifah za vožnjo ljudi po železnicah.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
V uredbo tarif za vožnjo ljudi po železnicah, kar jih je na ozemlji kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, naj veljajo naslednja določila:
Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
od osebe in kilom.
za I. razred...................................5'0	krajcarjev,
* II. „	  3-6
, ni. „	 2-4	„
avstr, veljave v srebru.
Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če ti vlaki nimajo samo vôz ali vagonov I. razreda in če se (vštevši pomudo na postajah) vozijo s tako srednjo brzino (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klancev ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se cesta vzdiguje za 15 pro mille do 25 pro mille nevštevno, najmanj po 24 kilometrov v eni uri prejdejo.
Po takih mestih, ki se Še več vzdigujejo, naj trgovinski minister določi hitrost brzovlakov.
Pri meševitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov ponižati. Ali trgovinski minister ima oblast, na železnocestnih progah, po katerih se vozijo sami meševiti vlaki, z ozirom na ondukajšnji prehod ljudi in na druge razmere dotičnega železnocestnega podjetja to ponižbo preklicati.
Ako bi se pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji železnocestna podjetja ne mogla dodeliti primernega olajšila v III. razredu, dolžna bodo, po naročilu trgovinskega ministra na železnocestnih kosih, katere on določi, napraviti IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa od 1-5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer.
Po železnicah, ki zahtevajo državno poroštvo (garancijo), smejo se takšni darovni listki, ki ne veljajo edino za eno posamezno vožnjo, dajati samo, če trgovinski minister to odobri.
Ti darovni listki morajo na določeno ime, ali na določeno službeno kategorijo sluti (glasiti).
Člen II.
Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki se z ljudmi ob enem vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi naj trgovinski minister, dovprašavši železnocestna podjetja, po enotnih načelih ustanovi.
Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak polovični listek 12 kilogramov proste teže.
Ölen III.
Na železnicah kvišku idočih po razmeru 15 pro mille in več sme se računu tarifnih pristojbin poldruga (l1/*) dolžina dotičnih močnih vzdigov ali klancev in padcev v podlogo jemati.
Člen IV.
Zeleznocestne uprave imajo dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predno dotične tarifne nared be v moč pridejo, po zaukazih trgovinskega ministra javno razglasiti.
Ölen V.
Trgovinskemu ministru daje se oblast, po določilih vte postave, kjer in kolikor se mu potrebno zdi, tarife z ozirom na posebne pravice posameznih želozno-cestnih podjetij predrugačiti ter ustanoviti čas, kdaj naj katera predrugačba v moč pride.
Člen VI.
Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Člen VIL
Vsled pričujoče postave izgubé svojo moč vsa nasprotna določila dotičnih posebnih postav.
Člen VIII.
Zvršitev te postave, ki začne veljati tist dan, katerega bode razglašena, naroča se trgovinskemu ministru.
V Feldafingu, dne 15. julija 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Clilunieeky s. r.	I»retis s. r.
65.
Postava od 18. julija 1877,
s katero se dovoljuje fidejkomis barona Leopolda von Haan po zamenji zemljišč pomnožiti.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem taleč:
§• D
Dovoljuje se, fidejkomis, ki gaje baron Haan ustanovil, po zamenji zemljišč pomnožiti takč, da se od baron Tlaanovega fidejkomisnega posestva: „Grajščina Reitereška v nekdanjem Marburškom okraji“, vpisanega v c. kr. deželno knjigo za Štirsko, glavna knjiga Tom. VI, Fob 549, odločijo in oprostolastijo (alodia-lizirajo) naslednja, za „ITafenberški vinograd“ oznamenjena posestva:
(Slorenisch.)
StaviŠče, parcela št. 4;
njive, parcele št. 137, 139, 87;
travniki, parcele Št. 86, 136, 138, 90;
travniki s sadnim drevjem, parcele št. 140, 89;
vinogradi, parcela 88 ;
gozd, parcela 22,
in na mesto njih da se v c. kr. deželni knjigi za Stirsko, glavna knjiga Tom 21 Fol. 429, vpisano ,Posestvo Schitting okrožja Graškega“ pridobi in imenova nemu fidejkomisu priedini.
§. 2.
Zvršitev te postave je naročena ministru za pravosodje.
Y Laksenburgu, dne 18. julija 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
Strem ayr s. r.