93. številka.
(v Trata, v ftetrtek zvečer dne 5. avgust« 18»7.)
Tečaj XXII.
„BDINOIT'*
libaj« po trikrat na teden v tevtth it-dau;,ih ob tovklli, 6«trlklh
In &> G>ootnh. Z jutranje izdanje iz-ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. jri večer. — Obojno iadfcnj« stane: 9« je len mesec . f. X.—, t/ven Avstrija f. 1.50 »t. tri verna. . , 3.— , „ . 4,W t* pol let» . , , 6.— . * » i« vi« leto ... 12.— . * . 18.— i /Fčsli* le plačevati aapraj u uriiki trti priložene »eraonln« •• oprav« M •ilra.
Feaamiftue štovilke so dobivajo t pro-d*j*lnl<™h tobaku v Iratu po S nTČ. lav "H Trsta po 4 nvo.
EDINOST
Oglasi ae rakune po tarifa t potita; 11 aaslovn i debelimi črkami a« plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poalana, osmrtnica in javne zahvale, do nafti oglati itd. ae računajo po pogodbi
Tai dopisi naj bo pošiljajo uredništvi, ulica Caaerma St. 13, Vaako piamo mori biti frankovano, ker nefrankovan* ae »• •prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, rekUnsncii* i« oglaae sprejeta« uprtivniitvo ulica Molino pit* colo hšt. 8, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprta reklam* ci|e so proste poitnin*.
SI
,T eMnoait J« moč"
Kakor oni nam, tako mi njim!
Slovenski in hrvatski narod bijeta že leta in leta hud in silen boj za svoj obstanek na Primorskem in v Istri. V zadnji Čas pa so postale razmere tako napete — skušnje, ki sta jih prebila ta dva naroda, tako britke, da je že mnogokdo začel zmajevati z glavo in dvomiti na naši bodočnosti, ako bodo še nadalje vladale take razmere, kakor vladajo sedaj. Mnogokdo meni, da je ni več rešitve za naš narod.
Četudi do sedaj niio hotele spoštovati — naj si bode deželne ali državne vlade — našega jezika, če tudi niso vpoŠtevale naravnih in državnih zakonov, vendar nikdar do sedaj ni še bilo tako obupno naše položenjo, kakor je sedaj. Govoriti si smel vsaj na ulici v svojem materinem jeziku, govoriti se svojim sodrugom ia sorojakom v slovenskem jeziku, smel si tudi si služiti kraha, samo da si bil pošten delavec, čeravno si bil Slovenec. A sedaj, kaj pa sedaj? Kaj si storil ubogi Slovenec, kaj in v čem si se pregrešil, da te vse tepta, da te preganja, da te podi z dela ? Grešil si, ker si nedavno temu vršil avojo navodno dolžnost, dolžnost, katero nam nalagajo državni in naravni zakoni.
Torej tebi' nočejo dati kruha, tebi nočejo
teh naj bi se privabili — ako bi šlo po volji naših nasprotnikov — lačneži iz Italije, ton j oni, ki odnašajo povsodi domačinom kruh iz pred ust, ki ne poznajo in nočejo poznati naše države! Oni, ki delajo celo proti njej in navajajo in zavajajo Se druge k izdajstvu. A. naša Avstrija je polna teh lačnežev, polna je teh gadov, ki najprvo odnašajo našim dobiček in potem delajo še zdražbo med njimi 1
Torej tak^ naj redimo mi Slovani, take tai Avstrijci, ki nas bodo zauičevali potem, ki nas bodo uničevali materijalno iu kouečno še podili z lastnih zemlja ? I
Na večkratnem potovanju po Slovenskem, posebno pa po Hrvatskem, opazil sem, da imajo glavna dela v rokah skorom sami Italijani, privan-dranci iz Italije. Ubogi hrvatski kmet pa, ki bi si rad kaj zaslužil ob slabih letinah in ki bi iatotako opravil isto delo — n. pr. na kopanju kanalov, železnic itd. — pa mora stradati. Je li to pravično ? Ne l Nikakor ne! Nadomestujte torej tuje delavce se svojimi domačimi in držite ae — ne onega nepoštenega gesla, katerega se drže Italijani v Primorju, ampak držite se poštenejšega gesla: dajajmo zaslužka svojim sodeielanom in svojim sodržavljanom, onim, katerim je usojeno, da žive z nami ukupna v jedni državi, jedni domovini!
ffi niti tega, dllvnišpV CfeSti da bi stal na ulici I Ne dopuščajo Ti, da bi prodajal, kar si pridelal ▼ potu svojega obrtza — čeravno plačuješ davek, da, čeravno si prvi, ki si pripravljen Žrtvovati vse za državo v teh naših pokrajinah.
Slovani! Poglejte, ozrite se sen* doli! Pro-glejte, kake krivice n&m se godo tu doli! Okoličane Trstu pode iz mesta, z lastne zemlje; pode jih z dela, iu sicer s tistega, do katerega imajo popolno pravo kakor občani, kakor davkoplačevalci, kakor Avstrijci in še posestno kakor del prebivalstva, čegar starodavna ukupna last je ta zeiulja.
Ia kdo naj prišel na mesto naših ? Mesto
\ N^onašČAiA.^- « Poglejte I«, kako postopno Italijani sfe Slo-svojim volom, . venci v Italiji ? Uničiti jih hoCrjo aeaaj, čeprav
imajo pravico do narodnega obstanka po istem narodnem načelu, ki je dovelo Italijo do zjedinje-njal In Čeprav žive benečauski Slovenci na slovenskih tleh, katera tla so slučajno došla pod Italijo!
Vidite, tam uničujejo narodno Slovenca l In to se godi v državi, ki se imenuje liberalno l In tudi tu pri nas bi hoteli uničiti Slovenca tudi ma terijelno, ga hočejo uničiti, da si je na lastnih tleh, v svoji državi 1 Mi pa aitimo delavce iz Italije, ki jemljejo našim delavcem kruh iz-pred ust iu pošiljajo lepili novcev v lačno Italijo I V slučaju kakega preobrata pa bi nam delali veliko pregla* vic, kakor nam jih delajo tudi sedaj.
PODLISTEK
Spisal 0. K. Srčan.
Mladenič je stal, ne da bi se gani), pred vež-nitni vrati in poslušal, kako so odmevali iz daljave počasni koraki obeh mož. V tem je pozvonil električni zvonec pri Moilrovem stanovanju. Kmalu so se odprla vrata in škripaje se zopet zaprla. Poslušaje je stal še tu, toda ni glasu ni več slišal iz poslopja.
Deževalo je s podvojeno močjo. V?aki pili vetra je prinesel se seboj uove oblake, in ia cevij ob hišah se je izlivala umazano rumena voda po tratoarju. Ali mladenič se ni brigal za to.
Njegove noge bo stopale globoko v mlakuže, ki so stale na cesti, da so kapljice močile njegov plašč; večkrat je predrl skozi njegovogrnjen plašč vlažen vettr in mu škropil kaplje v obraz in v vrat. Na polu odprtinimi očmi) ter bledima in odprtima ustnicama je stopal po cesti naprej in jo zavil na levo. Pred hišo št. 15 je ostal nekaj časa, toda namesto da bi si poiskal svoje sobe, šel je povešene glave nekoliko naprej in se naslonil na »vetilnični drog, ki je le slabo razsvetljeval cesto. Nobenega človeka ni bilo videti, in v tem je pri-
Kakor oni nam, tako mi njim 1 Italijani na Primorskem hočejo uničiti Slovence raaterijelno in morAlno. Vi avstrijski Slovani pa, poštenejši od njih, zaprite duri lačnežem iz Italije l_J)ajte zaslužka le svojim sorojakom in svojim sofcfrvljaflMD..S>V a spomnite se tudi trpečih Slovanov skem.	I. S. P o j a
DOPISI
Gonio«, 4. julije. (Izv. dop.) Zavednejši Slovenci nvidevajo že davno, da narodna šola pa trgovina in obrtnija »o točke, od katerih je odvisna naša rešitev in prihodnjost. Zato je za te točke nastal hud boj med goriškimi Slovenci in Lahi. —
Da tako dolgo ne dobimo slovenske šole, ne moremo si kaj, ker to je odvisno od volje nao neprijaznih činiteljev; žalostneje pa je to, da niti trgovine in obrtnija ue moremo spraviti v svoje roke, dasi je to odvisno edino od volje našega naroda. To je žalosten dokaz, da nismo še dovolj zreli za te težnje.
Pri nas le modruje vsakdo, kaj je potrebno in kaj bi moralo biti ter predpisuje drugim, kaj naj storijo, a vsakdo pozablja rad, da bi moral tudi on sam vršiti svoje narodne dolžnosti. Kaj
loloaiiiojoga, uegu jo 10, da ceio letOŠUjt
dogodki niso dovedli niti naše inteligence do odločnega spolnjevanja narodnih dolžaostij ? !
Radi tega se tndi ne posrečuje pričeti bojkot. Mnogi že trdijo, da bi bilo bolje, da bi niti ne bili pričeli bojkota, ampak da bi bili pustili, da se trgovina in obrtnija razvijata le bolj naravnim potom. Skrbeli naj bi, da naši mladeniči pridejo v trgovino in obrtnijo in da se tam ne izne-narodijo ter da po njih dobimo veščih trgovcev in obrtnikov.
Tisti, ki imajo že dovolj zavednosti, srca in narodue odločnosti, naj bi pa nekoliko bolje podpirali sedanje trgovce in obrtnike, da bi drugi videli njih dober izgled ter bi dobili poguma za nova podjetja.
tisnil svuje čelo ua vlažni svetiln.čni drog in stal tako tu, ne da bi se ganil.
Vihar je pel svojo otožno pesem, dež mu je prediral obleko, toda on se ni zmenil za to, ampak je stal tu tiho, kakor da bi se bal zbuditi česa. Samo njegova usta so šepetale nerazumljive ras-stresene besede.
Sveto mu je bilo to mento, kajti pred štirinajstimi dnevi jo je tu videl zadnjikrat.
Ravno tako je tulil vihar, in deževalo je, mrzlo, kakor danes*. Odstopil je od svetihiičnega droga in življenje bi bil dal, ako bi zamogel poravnati ono, kar je zakrivil ono uro. ko jo je pustil stati trdo srčno zunaj. Tresel se je poln kesa, trpljenja in ljubavi za njo.
In sedaj jo zopet sedel v svoji sobi, nezmožen, da bi se ganil, nezmožen, da bi prižgal sve-tilnico. Zunaj je šumel dež, na okno so ropotale deževne kapljice in proti mokrim okuom je pihal veter.
Slednjič je ustal, stopal počasi proti okuu in naslonil svoje vroče čelo na mrzlo steklo. Njegovo oko je zrlo po cesti in je postalo pri vitkem sve-tilničnem drogu, pri katerem je stala pred štirinajstimi duevi. Zakaj jo je pustil Čakati, zakaj je ni takoj prijel za roko, po čemer je hrepenel pol leta, vsaki dan, kar je sanjal vsako noč ! Iu potem
je imel pogum za greh, in tedni so minuli, polni veselja! A na to se mu je vzbudila njegova vest. In odločen, kakor je bil, jo je zapustil.
Vendar ona mu ni verjela tega in je zopet prišla k njemu, ravno isto uro. Toda on je ostal trden. Njegovo mlado srce je hrepenelo po njej, rad bi šel ven, da bi jo zamogel objeti sredi med dežjem, teda njegov greh ga je vzdrževal pred tem činom.
Kakor danes, tako je pol ure stal v temi, med tem, ko je stala ona nepremično spodaj pod sve-tilnico, naslonjena na drog. Ona se ni bala ne viharja, no dežja, ne npih ljudi, ki so šli mimo.
In ko se je ločilo njeno vitko ttdo od svetil-ničnega droga, ko je šla nekoliko korakov naprej in zopet postala in pogledala proti oknu, tedaj je on padel na zofo, da bi se kakor otrok skril v kot, da je ne bi videl. Ko je čez nekaj Časa stopil zopet k oknu, bilo je mesto prazno, in samo svit svetilnic je razsvetljeval cesto.
Trdnim glasom je bila njegova stenska ura šest udarcev. Ta glas pa je prestrašil, in njegove misli so zopet prešle v današnje dogodke.
Pred seboj je videl moško, neupogljivo postavo Modrovo, kako s trdnimi koraki sledi rakvi in zamišljeno pogleduje siv les, za Čegar ozkimi
Tako bi napredovali sicer počasi, pa naravno in bolj gotovo.
Koliko se je i« boboalo i geslom .svoji k svojim", o ustanovitvi trgovskega in obrtnega društva, o novih podjetjih in zdaj o bojkota itd., a kaj Imamo oi vsega tega P — Naša inteligenca, iivzemši duhovnike, se še ni zmaknila ođ „starih navad.* Veći trgovci z dežele se poslužujejo še zmiraj tam, kjer se lahko »kažejo — da zuajo tudi laski .irajatiV Manjši trgovci z dežele preo-ravajo vso Gorico, ,5i se dobi buljš kup«, potem pa hodijo .prešati« slovenskega trgovca, da vzamejo blago pri njem, če jim da ,še ki buljš kup". Vozniki se zgubljavajo tje, .čir' jim ponudijo za .čik tabaka" ali ,glaž smradljivca". „Ljttdjem srednjega spola« je pa najljubše zahajati tje, kjer se jim hiinijo v obraz in uklanjajo kakor plemeni-tašem, če tudi se jim za hrbtom posmehujejo in jih nazivljejo s sklavarji.
Čudna prikazen je pri nas, da bolj ko je trgovec domač in svoj, bolj se ga ogibljemo in več se zabavlja čez-enj; ptujca pa, in če nas skubi še tako, pa nikdar ne razupivamo tako. Te razmere izvirajo iz nevoščljivosti, katera slabost ima korenino v ubožtvu. Kdor nima sam, meni, da je krivica, če bi imel njegov brat; zato raje privošfii saslnftka tujcu nego svojemu.
Gorica ima četrtino, to je nad 5 tisoč zavednih slovenskih prebivalcev. Prodajalnic jestviu pa ina okoli 150, med katerimi je samo 5 (reci pet) slovenskih.
Ako pomislimo dalje, da nad sto tisoč Slovencev z dežele kupuje jestvine v Gorici, potem moramo biti pripričani, da o pravi zavednosti bi lahko imeli Slovenci v mestu vsaj sto prodajalnic. Žalibog, da pa ima še obstoječih pet prodajalnic komaj dovolj dela za obstanek.
Imamo tukaj tudi 138 krčem, katerih je pa nad 100 (reci sto) slovenskih. Mesarja pa imamo slovenskega samo enega; a ta je imel do zdaj samo tri slovenske odjemuike; krčmarja pa ie še le zdaj po sili dragih dobil enega samega.
To kaže do?dj jasno žalostne tukajšnje razmere, žalostne so, ker tukajšnje Slovence prevla duje tak dub, da bojkotujejo bolj svoje nego tujce.
Iz Notp anjske dne 2. avgusta (Izv. dop.) Vrla Postojna, naš ponos, naša čast, še ni kmalu pokazala na lako sijajen tiarru in v tnao sproti vzajemnosti, kaj vzmore storiti, kakor te dni, ko je slavila petdesetletnico mašništva svojega dušnega pastirja, preč. g. kanonika H o f s t e 11 e r j a. Gosp. kanonik pastiruje v Postojni že 30 let ter si je pridobil simpatije vsega prebivalstva s svojo gorečnostjo kakor dušni pa-tir, a svojo ljubeznijo do šole iu s svojim finim taktnim vedenjem v obče. Župno cerkev je olepšal tako okusno — ne da bi ljudstvu nakladal kakih bremen s plačevanjem de oarnih prispevkov — da se srna postojinska cerkev vzporediti vsaki velikomestni hiši božji.
Njegovo vsestransko toli plodovito delovanje ni moglo ostati prikrito na višem mestu. Njeg. apost. Veličanstvo ga je odlikovalo z vitežkim križcem Fran-Josipovega reda iu prevzvišeni knezo-fpkof s častni« korarstvom. Zato pa tudi faranje sedaj niso hoteli zaostati, ampak porabili so priliko
60 letnega jubileja, da bi svojeau duhovnemu voditelju izrazili svoje oarglobečj« spoštovanje in srčao hvaležnost
Odičlli so ves trg toli krasnimi slavoloki in orjaškimi mlaji, da kaj tacega ni bilo ie v Postojni, dasi je vendar že doživela marsikatero slavnost. Tu je hotelo vse pripomagati in drng druzega prekositi v požrtvovalnosti in navdušenosti. —
Ze na predvečer slavnosti, v soboto, je vse očarala krama iluminacija trga. Istotako bakljada in serenada godbe in pevskega društva. Ljudstva se je vse trlo in po dovršenih piecah godbe in pevskega zbora je urnebesni „živio* tolma3il preč. gosp. zlatomašniku udanost in ljubezen faranov.
Občinski odbor postojinski je o tej priliki velezaslužnega jubilarja izvolil častnim občanom, kar ga je posebno razveselilo. Obč. odbor je pravo uganil s tem, ker ima goip. jubilar res preobilo zaslug za Postojino, katero je ves čas ljubil in bil zavzet za njeni napredek. Odbor je počastil s tem tudi sam sebe.
Samo nekaj je kalilo vseobčno harmonijo in zlogo o tej prisrčni slovesnosti: to, da se je nekaj stanovanj ob iluminaciji svetilo z egiptovsko temo. Nočemo javno nabiti imen dotičnikov. Ogor-; čenost pa je bila vsesploh med ljudstvom zaradi I tega, in ni dosti manjkalo, da bi se bilo oknom | drugače posvetilo. — Drugi škandal pa je bilo j vriskanje po trgu po končani serenadi. Veste kaj, 1 gospodje: topa vendar ne gre, po taki svečani ova-ciji po fantovsko kričati in ukati, kakor v kaki kmečki vasi pijani ponočujaki? Ako niste hoteli navlasč uprizoriti s tem javnega škandala, ste pa gotovo profanirali lepo svečanost in kalili splošno soglasje. In vi se hočete šteti med inteligenco, med omikance? Sprva se je mislilo, da vriskajo ognje-gasci, pozneje se je izvedelo, kdo so bili. Vsa čast gasilcem, ki so pokazali tudi o tej priliki, kakor Tsikdar, da umevajo, kaj je red in disciplina. Naj bodo zložni med sabo in naj vstrajajo pri društvu, ki ima tako blag in človekoljuben namen. Postojinsko gasilno društvo je za ljubljanskim prvo v deželi po številu udov, po vsem svojem delovanju dosedanjem in po vzglednem vodstvu. V takem društvu biti je slehernemu čeatno in zaslužno. Vztrajajte torej v tem društvu 1 Nikdar krhati zloge radi malenkostnih vzri>k»v ali osebne upftnjo do iedue.ffa ali rim*««*«, - »-« ~ od društva in s tem žaliti skrbnega in za društvo toli vnetega načelnika. — Živela Postojina I
stenami počiva njegova mlada soproga; na rakvine vence so padale tržke kaplje, in bril je november-ski veter; bel, svilen trak z pozlačenimi črkami „Gabrijela Modrov** se je tresel v zraku; tresoči se so stopali za rakvijo žalujoči, dokler ni bila položena v jamo... Pott-m je slikal mokre gruče votlo padati na rakev, iu ko je on sam zagrabil pest črne prsti, tedaj jej bi najrajši sam sledil v jamo, in nobenega glasu ne dal od sebe, ako bi tudi na njega metali zemljo, gručo za gručo, kos za kosom... Oči so se mu pri tem napolnile s solzami; Moder je to videl in mu je stisnil roko molčć, bledim obličjem. Toda njemu se je zdelo, da morajo njegovi prsti sedaj zgoreti zbok srama, in njegovo lice je polila sedaj rudečica na pregrehi, ki jo je storil vsled prevelike zdravnikove zaupnosti...
In ako bi mu sedaj kdo zasadil nož v srce, on bi ga hvaležno pogledal, kakor kakega ljubljenega prijatelja; on se ni bal smrti, vsaj bi se z njim zgodilo potem to isto, kar se je žnjo, in spočil bi se od svojih mladih, grešnih sanj kakor ona...
In tudi on jej mora slediti, saj je njen mo-rilec-	(Zvršetek pride.)
PolitiAke iresti.
V TRSTU, due 5 avgusta mi.
O vsprejemu slovenske deputacije radi
celjskega vprašanj* po grofu Badeniju iu baronu Gautschu poročajo nemški listi tako, da se jim vidi, da niso ravno razježeni. Nam se dozdeva celo, da so morali obstrukcijska gospdia tuli izza kulis dobiti zanje jako pomirljivih zatrdit. — Tem več razloga gimamo Sloveuci do Hkrajne previd nosti. Ako nas ne varajo vsa znamenja, bode celjsko vprašanje prva prilika, ko bode dokazati parlamentarni večini, da je res vzajemna. Dobrim zna onjem smatramo, da je vladni komunike o celjskem vprašanju tudi na Čehe napravil jako neugoden utis. „Narodni listy* so bili celo zaplenjeni radi telegrama, ki so ga priobčili o tem komunikeju. Ako se večina pokaže resno in trdno, uverjeni smo, da bode kmalo konec vsej tej dvoumni igri z celjskim vprašanjem in Še z marsičem drugim.
Se nekoliko o .socijalistih*. Odplujmo
?erlaj z jezerca lokaln'h tržaških razmer na široko po'je splošnih narodnih in političnih bojev. Poglejmo malce v avstrijski parlament, da vidimo, kako so se tam vedli gospdda socijalistiški zastopniki nasproti opravičenim zahtevam za svoja prava bo-rečih se, dozdaj tlačenih narodavl
Da so socijalistiški zastopniki res sovražniki vsakega nasilstva in nejednakosti med ljudmi, bo-ritelji zoper nadvladje kapitalizma, prijatelji tlačenih in proganjanih, brauitelji jednake pravice — da so res to, za kar se izdajajo ob vsaki priliki in veliko potrato moralnega zgražanja: niti jeden sam trenotek ne bi mogli dvomiti, niti jeden sam hip ne bi smeli premišljati, na katero strau jim je stopiti v sedanjih borbah, vihrajočih v tej polovici države avstrijske. Njih mesto bi bilo na ' strani tlačenih in proganjanih, na strani, ki trpe
krivico, na strani onih, ki se obupno in vsemi silami bore za svoja prava — na strani neneaJkih narodov. Ali sadnje kratko sasedanje državnega sbora nas je poučilo o nasprotnem; sedaj vemo, da socijalistiški volje niso to, sa kar se isd^jejoj ter da je vse njih moralno zgražanje nad nasiljem in socijalno krivico le narejeno, navidezno, nere-snično.Videli smo, kako so se socijalistiški zastopniki ob vsakem vprašanji vezali z močnimi in sitimi, kako so v divnem soglasju z zastopniki velike finance rohneli zoper slovanske narode, kako sov bratiki slogi z zastopniki buržeoazije par excel-lence kruto odrekali sleherno pravo nenemškim narodom. Oni, ki hočejo dati razumeti, da so mednarodni ter da sodijo o narodni ideji kakor o stvari, kateri je prostora le še med starinami v kakem muzeju, oni in isti socijalisti so pomagali vleči nemško-nacijonalni voz, da jim je kar pot lil doli z lica. Ali da se razumemo 1 Nikdo ne zallteva od socijalistov, da bi se kar oženili z narodnimi strankami slovanskimi, ker vsakdo ve, da tega ne morejo storiti ozirom na program in težnje stranke socijalistiške. Ali to bi smeli zahtevati od njih, da podpirajo tlačene narode vsaj ob takih vprašanjih, ko se jim ni bati, da bi se s tem pregrešili zoper svoj program — ob kulturnih vprašaujih I Ne Ie, da bi se ne bili pregrešili, ampak mi sodimo, da bi zahteval od njih celo njih lastni program, da podpirajo kulturna stremljenja nenemških narodov. Stremljenja Nemcev ni treba podpirati, kajti isti imajo itak že — vse l Da ao ti socijalistiški vodje res socijalisti v pravem pomenu besede, da jim je res le za pametne in potrebne socijalne preosnove in ne le za - agitacijo, potezali bi se z vso vnemo za spolnitev kulturnih teženj Slovanov, kajti: čim izobraženeja, čim kulturneja je masa ljudstva, tem sposobneja je za borbo za socijalne reforme. Torej: ne le se stališča splošne in jednake pravice, o kateri toliko govore socijalisti in ki se navaja kakor jedro vsemu socijalistiškemu programu, ampak tudi v hitreje uresničevanje tega programa morali bi biti socijalisti — če že ne zavezniki — pač pa pod-pirat«!ji slovanskih narodov !!
Bi morali — a nisol Postopanje socijalistov nasproti jezikovnim naredbam za Češko jim je pritisnilo na čelo znak zavezništva s kapitalizmom, z narodnim nasiljem, s krivičnostjo nemške hegemonije y Avstriji, z zaviralci človeške kulture med
OlUfalH. V u Ji IU.1 IIU1.M	J . ' uu.,' ... |fl UUMUJUJ«
plemenito in iz etičnih nagibov v/, raslo naroduo idejo, zvezali so se z najostudnejim izrodkom te iste ideje — z narodnim šovinizmom. Seveda nemškim, kakor se vtž^jo v Trstu z italijanskim! Dejstvo, da so ae v parlamentu vezali z mičnim proti potlačenemu, s preganjalci proti proganienimi 1! — to dejstvo jim je pritisnilo, kakor rečeno, znak naiskreuosti, da ne rečemo hujšega. —■ Tu bi bilo omeniti Še glavnega glasila socijalne demokracije avstrijske, lista .Arbeiter Zeitung". Tudi od tega lista ne zahtevamo, da bi se identifikoval z našimi narodnimi stremljenji. Niti tega ne zahtevamo, da bi se potezal za prava avstrijskih narodov. Ali v ozna-če nje tega lista in vsled tega v označenje voditeljev socijalne demokracije v obče moramo konsta-tovati, da nismo čitali v njem še nikdar nijedne same dobrohotne besede — tudi v takih slučajih ne, ko ni šlo za nikako direktno socijalno ali socijalistom neljubo državnopravno vprašanje, ampak ko je šlo za zgolj kulturno vprašanje. Iu potem očitajo socijalisti klerikalcem, da so mračnjaki, da so sovražniki kulture, da so sovražniki ljudstvu, ker mu zapirajo pot do izobražbe 1 Tudi mi ne bi hoteli trditi, da so nemški klerikalci posebni prijatelji naših kulturnih teženj, ali to smemo reči, ds so klerikalci jedini med Nemci, ki vsaj trezueje sodijo o narodnem in jezikovnem vprašanju iu o naši borbi za — kulturna sredstva 1
Vi pa, o socijalistiški vodje, ste se združili v parlamentu z onimi, ki naravnost zanikujejo načelo jednakosti med državljani in narodi, ki se klanjajo teoriji o državljanih I., II. iu morda III* vrste, ki razlikujejo med več in manj vrednimi narodi i u katerih moč sloni izključno le na zastopstvu interesov, katero načelo je v diametralnem nasprotstvu z — socijalistiškim programom 1 Kako naj imenujemo to? Kakor hočete, ali soci-jalistiško gotovo ni tol
Prihodnjič si hočemo ogledati nekoliko vedenje socijalistov po zaklju čenju državnega zbora.	(Pride še.)
Nemčija. Odkar je imel Biilow svoj sestanek t avstrijskem cesarjem in grofom Goluhovskimt poostrila se je nekako nemika politika v Orijentu. Nemški npliv deloval je pri poganjanja za mir v Carigrada in bi bil skoro prekrižal dobre namere dragih velevlasti se svojimi .nasveti*. Ta nemški .novi kurs", ki izvira najbrže od strožega Biilovva, pa tndi na Anglijo ni napravil dobiega utiša. Tudi Anglija je huda na Nemčijo. Sedaj Sd pripravlja na resne korake proti Nemčiji glede obnovitve kupčijske pogodbe. Ta pogodba ugasne s 30. julijem 1898. Tedaj bo moral vodja vnanje nemške politike skrbeti za to, da ostane Nemčiji 300 milijonov mark, katere je dobivala doslej iz Anglije. Ali bode tej nalogi kos pl. Biilov, ki pride najbrže na krmilo nemške vnanje politike? „Nove metle" sicer včasih dobro pometajo, a vsikdar tudi ne.
Različne ve« t i*
Presvetli cesar je dospel včeraj na Dunaj. Danes si je ogledal obsežje povodnji okolo Nuss-dorfa in Kahlenbergerdorfa.
Strajki. Štrajic pekovskih pomočnikov nadaljuje. Včeraj je zborovalo kakih 250 pomočnikov v prostorih socijalno-demokratične zveze. Po daljši iivahni razpravi so sklenili, da ostanejo pri zahtevah, določenih v spomenici in da je izvoliti 8 zaupnikov, ki Be bodo pogajali s gospodarji. Te zaupnike so izvolili tako) in ti so ublažili zahteve delavcev v toliko : da zahtevajod elavnik 9»/« urin odmerjanje plačila po zmožnosti delavca. Najmanje plačilo pa mora biti 11 gld. na teden. Zahteva 30 # poboljška ostane. Zvečer so se zbrali gospodarji. Ker pa so gospodarji odklonili to zahtevo, so izjavili zaupniki pekovskih pomočnikov, da odklanjajo vsako odgovornost za to, kar utegne priti. Nadalje so izjavili, da, ako občina napravi svoje pekarne, so pripravljeni stopiti v složtto občine, ali pa ustanoviti zadružne pekarne.
Srčnim zadoščenjem javljamo danes, da je itrajk lesnih delavcev zaključen. Trgovci so privolili delavcem 1 gl 1. 70 nč. na dan, torej 20 nvč. poviska. O tem štrajku spregovorimo še par besed, a danes že moramo koustatovati, da na doseženem sporazumljenju ima muogo zasluge naš slovenski trgovec, g. I vai A b r a m.
Na kateri stopinji je Trst ? Nedavno temu
SO se nnirovailittli V neki ornat.ilni woStoni Vnnt*! «
oanosajfn v Trstu v moralnem in gospodarskem pomenu. Vsi so se zlagali v tem, da Trst v jed-nem, kakor drugem obziru rapiduo — propada in to vsled demoralizacije, katera se širi po najve-Ijavnejšib židovsko-italijanskih listih in pa po gospodarjenju na magistratu. S teh strani da se ne dela več dvuzuga, nego pomilovanja vredna politika iu nič ko politika, ki ne bode imela druzega konečnega vspeha, kakor da se napravi zmešnjava med obema glavnima narodnostima, od katere se redi samo Žid, ki provocira to zmešnjavo.
Na gospodarsko stran se niti ne ozira več fanatizovauo vodstvo magistrata, in kamor se pogleda v Trstu, bodisi v javno življeuje, ali v zasebno, povsodi se vidijo žalostni nasledki gospodarstva, navzetega tega po bolnem fanatizmu. Vzgoja mladiue je že tako na nizki stopinji, da že ista sama degradnje Trst na zadnje provincijalno gnezdo doli v Kalabriji. Nastopi tržaške mladine na ulici in v javnili lokalih pričajo glasno o načinu njihovega vzgajanja ua domu in v šoli. Kam pride s Trst^ra, ako pojde tako naprej, ako skoro ne pride zdrava sapa, ki popiha vse te nezdrave bacile razmer proč iz aesta l
Koneftno ae bole zares dobro godilo Židu, a mesto samo mora zaostati za stoletje v kulturi.
Ubogi, ubugi Trst, kam je prišlo a taboj in kam še pride l
Slovenski vol. Pišejo nam: Gosp. urednik l Nedavno temu pisali ste o slovenskem volu v Trstu in povedali ste, kaj prav za prav že 16 D'An-geli in campagnia betla. — Vi mislite, da rogovi volovi bodejo Italijane samo radi tega, ker so posestniki istih večinoma okoličani ? Po mojem me-nenju ni to jedini vzrok. Tudi Vam je znano predobro, da našega jezika ne trpe ne v magistratnih uradih, menda tudi ne v državnih, v zadnji čas ga ne trpe niti na ulici. In to jih bode v oči, to jim zveui žaljivo na uho, ko žene okoličan svojega vola in ga opomiuja v slovenskem jeziku: Na — sivko — nazaj — stezaj — od sebe — obrni itd.
To, to, jih boli, to jih tali, da okoličan le slovensko ogovarja avojegs vols. Eh vraga, naš vol ta ti je konservativen, on noče znati dragega nego slovensko in to mora srditi tudi te uboge privan-drsne Furlančke, kateri ne morejo italijanizovati teh nalih pravic in naiih volov. Evo polja za ,Lego nazionale"!
D'Angeli se srdi na okoličane radi njihovih volov, največ pa radi tega, ker slednji ne razumejo drugega nego slovensko! Kajti boji se, da bi privandranec iz lačne Italije ali kak nemlki armer Reisender čula v Trstu slovensko govorico! Trst in žnjim magistrat prenaša težko tako sramoto!
Po vsej pravici smatra torej D'Angeli slovenskega vola kakor veliko kalamiteto za slavno mesto tržaško! AH razr.mete sedaj vzroke slav. vojne mestnega zbora tržaškega proti slovenskemu volu ?
Fojačev.
Celjska slsvnost „Ljubljanski Sokol" se z
ozirom na to, da južne železnice vodstvo ni dovolilo naprošenega posebnega vlaka, odpelje v nedeljo 8. t. m. zjutraj ob 6 uri 25 min. z mešanim vlakom v Celje. „Narod- opozarja, da bi bilo umestno, ako se drugi izletniki poslužijo poštnega vlaka, da bi ne bilo pri mešanem preveč gneče. Poštni vlak pojde iz Liubljane ob peti in pol mi zjutraj.
Iz Buzeta nam pišejo dne 3. avgusta: Prosim Vas, gospod urednik, povejte svojim čitateljem, kako se godi „Benjaminom" vlade v Istri. 3 mesece je že tega, odkar smo imeli volitve ▼ državni zbor. Da je bilo ob zmagi talijanskega kandidata veliko demonstracij, o tem smo Že poročali. Omenjati imamo le še, da so naši zagrizenci streljali z mornarji in rakete metali v zrak, ne da bi prej na občini prosili dovoljenja. Tukajšnja žandarmeri a je naznanila imena brezobzirnežev na okrajno glavarstvo v Koper. Pa vsa stvar je zaspala lepo. Še-le dne 22. julija bili so obtoženci poklicani, a bili so na mah releni vsake kaz ii — ker je tedaj 2e bilo prekasno.'Tako delajo z njimi v Kopru, a z nami ? Da pride le najmanji odločič na občino ali katerikoli drugi urad s hrvatskim uradnim jezikom, ugoditi se mora takoj, ker drugače pride globa in zopet globa. Gospod glavar, mi čakamo pojasnila. Izvolite l Znajte pa, da imamo radi jednako mero za vsakega. Toda še nekaj je kar nas bode. Par meseoev je že tega, odkar je bila
'	T)n„0+0 feauurl" >rM*u »«ii(juo ; OU
okrožnega sodišča v Rovinju obsojena na 6 mesecev ječe radi sodelovanja na kradnji. A še sedaj se ona lepo sprehaja po Buzetu slobodna in menda tudi še nič kaj ne misli na Rovinj. Brez vzroka so klatari tu in zbada na vse mogoče načine Hrvate na ulici. Delajo-li tudi s Hrvati tako ? t Putem pa naj le še govore italijansko-liberalni listi o privilegijih, s katerimi smo baje kar obsuti Hrvatje v Istri. Altroche Benjamini del governo!
Pevsko društvo „Velesila" v Škednji priredi svojo veliko veselico dne 15. avgusta t. 1. s sodelovanjem tamburaškoga in mešanega zbora. Veselica se bode vršila po jako lepem in obširnem programu, katerega objavimo pravočasno. Čist dobiček je namenjen za nabavo društvene zastave. Ker je isti dan „obnašanje" sv. Lovrenca, priporoča se podpisani odbor za mnogoštevilni obisk, da ostane ta dan v spominu vsakemu, ki Čuti z nami — iu da ostane ta dan velepomemben za narodno stvar v naši vasi.	ODBOR.
Pri sv. Mariji Magdaleni spodnji je priredilo pevBko droštvo „Slava" dne 1. avgusta jako lepo narodno veselica. Na jako pripravnem prostoru društv. predsednika g. Antona M i k 1 a v e c, bil je postavljen oder, a ves prostor bil je omejen in pregrnjen z narodnimi in cesarskimi zastavami. Med njimi je vihrala na odličnem prostoru prekrasna društvena zustava iz najflneje snovi. — Sploh je bilo vse tako prijazno i a ukusno, da smo se kar divili. — Poslušalcev domačinov in iz Trsta je bilo vse natlačeno. Na veselici je dobro svirala veteranska godba pod vodstvom g. Majcena. Veselico bi lahko razdelili na dva dela. K prvemu delu spada oficijelni del, a k drugemu improvizirana zabava pri orjaški kamnitih mizah na hladu. Sodimo prvi del veselice : Tu se je menjavalo petje z godbo in tamburanjem. „Slavaški" pevs i zbor je že na glasu v naši okolici, zbok svojih dobrih glasov: da je močan in izborno izvežban od neutrudljivega pevovodjo V. Pižona. Vse pesmi so se pele v popolno zadovoljstvo občinstva ter so
se morale ponavljati. Kaj pa tamburaški zbor? Vedeli smo, da nas vrli narodni faatje, iznenadijo s prvim nastopom domačega tamburaškega zbora; a ds bodo ti mladenči in mladi možje ki sestavljajo zbor, te o prvem nastopa (saj se uče še-le par mesecev) — da bodo že tako dobro udarali na tamburici — aismo verjeli. —
Hvata Vam, vrli možje in mladeniči, hvala Vašemu g. učitelju Zadniku. ki Vas je tako izuril.
—	Le naprej, na pravi poti narodne zavesti! — Živela sv. M. Magdalenska narodna trdnjava! Zadnja točka je bila igra „Mutec* Oče Trdeš (M. Pahor) je dobro tolmačil nesrečnega očeta, ki ni brez cvenka, a kaj pomaga, ko je sin France (Dragotin Vekjet) mutec; Mati An:ca (g. J. Vekjet) je sicer, kakor mora ljubeznjiva ženska, tolažila svojega moža, a ona je menda slutila, da France snnbi varovanko Milico (A. Vekjet) in da je le v tem iskati vzrok bolezni. — Kaj pa domaČi »luga prefrigani Luka (A.* Nardin). Ta Vam je bil pravo živo srebro, ki bi za „dobro roko*, dal petepsti se s teslom po desetkrat na dan.
—	Modri doktor Suaga, (g. J. Vekjet) je res pre-modro razlagal deveti par jezičnih živcev. — Po veselici smo zasedli prostore pred Miklavčevim domom, ter se zabavali do jutra. A važno je bilo, da so nas razveseljevali aporedoma pevsko društvo iz Ricmanj, „Kolo*'iz Trsta, „Velesila" in Mandičev mešani zbor. — Zabava je bila krasni, navdušenje veliko za našo narodno stvar. Lahko trdim, da sme biti „Slava* ponosna na ta praznik. In res zaslužijo vrli členi tega društva naše popolno priznanje, kajti smo občudovali lepi red, dostojno vedenje in sliko domačinov. Vrli predsednik „Slave", spejmite v zahvalo naš prijateljski pozdrav 1 „Osta-
1 nite to kar ste — Slovani*.
Hrvat, pripomoćno družtvo u Beču se najljepše zahvaljuje velikodušnim prijateljem in sabiračem na plemenitih darovih, koji so mu stigli u prvom polječu ove godine.
Darovali su: 31 for. 88 nvč. obe. gosp. dr. Adam Verona, učenik ; po 25 for. slavna občina u Belovaru, slavno poglavarstva grada Križevaca, slavna fitediouica u Križevcili i u Novoj Gradiški; ' 24 for. 90 nvč. slavno poglavarstvo u Djakovu; po 20 for., slavna prva lička štedionica, slavr a šti-dionica u Samoboru i slavna zemaljska sredotoćna štedionica u Osieku; po 10 for. slavna gradska štedionica v Koprivnici i slavna prva zagorska štedionica u Krapini, p. n. gg dr. Milan Amruš, Gjuro grof Jelušić i Gjuro Ružić; po 5 for. p. n. gg. M. Antičevid, Jtiraj Biankini, dr. Vladimir Crna-dak, dr. Miroslav pl. Čuekovid, Karlo Dujko ,io, dr. Mate Laginja, V. Pirid i dr. Dinko Vitežid; G. Matej Zuvićid sakupio je ua Rieci 34 for., od kojih su darovali: po 5 for. p. n. gg. M. Glavan, po 2 for.: Andrija Babić. N. Glavan, A. Baćid, Sacchi dr. Sersič i P. E. Sušanj; po 1 for; Aut. AhačiĆ, Fr. Busič, Vinko Rorčić, D. Bakarčič, A. Bulhovič, VI. Kallay, S. Kopajlić. M. Kremsir, jedan Slovenac, A. Smokvina, F. Smokviua, Božo Sovič i F. Tomasic ; po 50 nč.: Ivan Bakarčić ml., Joa. Ci-bić, V. Lončarić, L. Motkovid, N. N., Mirko Šafar, Pavao U. i X. J.
Ako nije možda koji dar pometnjom napomenut u tom izkazu, molimo, da nam se to izvoli javiti.
Toplo preporučujoći naše družtvo velikodušnosti plemenitih ljudi, kojemu je lepa zadaća, da ublažuje nevolju Hrvata, osobito djaka u hladnoj tudjini, molimo, da se dobrotvorni darovi šalju na adresu: VIII. Piaristengasse, 43.
U Beču, dne 15. srpnj* 1897.
Predsjednik:	Tajtik:
Marko Juraj Juhn,	Špiro Perudić,
velopoHjo Inik.	oand, jur.
blagajnik:
Don Stipe Bratanid,
svećenik.
„Salonska knjižica", obsegajoča 15 do 17 drobno in lično tiskanih pol z raznimi zel6 in-teresantnimi spisi iz peresa duhovitoga slovenskega pisatelja Fr. Govćkarja izide koncem avgusta v zalogi „Goriške Tiskarne" A. Gabršček. Cena posamični knjigi bo 1 gld. Razpošiljala se bode le proti predplačilu zneska, oziroma povzetju. Naročila sprejema tiskarna že sedai.
Mestna hranilnica v Radovjici. V mesecu juliju 1897 je 168 strank uložilo 21344 gld. 16'/» nvč. 76, strank uzdignilo 14180 gld. 48 nvč. 27 strankam se je izplačalo posojil 16596 gld.; stanje
ulog 271805 gici. 76", nvč., denarni promet 68379 gld. 01 nvč.	J
Povodnji, Zbirka, zasnovana po inicijativi cesarice v lila, je donesla 8200 gld. za poplavljence. Njeno Veličanstvo je dalo izreči zahvalo vsem, ki so kaj prispeli k tej zbirki. —
Ministerski predsednik grof Badeni je izročil svoto 25000 gld. namestniku za Gorenjo Avstrijo x nalogom, naj prepotuje poplavljene kraje in deli podpore, kjer je potreba najnujneja.
Katastrofa povodnji na Čsikem In Avstrij •kem. Prijatelj nam piše z Češkega: Zdi se, da mnogokrat zasmehovani »prorok* v svojih teorijah veudar ni zmotljiv v toliki meri, kakor se je že pisalo in govorilo o njem. To se je pač pokazalo sedaj na Češkem.
Za dan 29. jnlija naznanil je Falb, (oe .prerokoval"), kritičen dan II. vrste z velikimi nalivi, in glej:
Ta dan jelo je deževati in deževalo je noč
in dan ne da bi dež provzročal velik naraščaj vode. Od miuolega četrtka na petek v noči pa se je stvar premenila h krati v zlo. Kakor bi se bili trgali oblaki, lilo je in nezmerne množine vode so drle doli na zemljo. Najbolj prizadeti so kraji okoli Toplic. Ondi je daleč na okrog vse pod ▼odo in neverjetne Hkoro so vesti, ki prihajajo o strašnih nesrečah v teh krajih. Voda je priila s tako hitrostjo, da ljudje niso bili čisto nič pripravljeni na nesrečo, ki jih je čakata.
Nedogledno bi bilo, ako bi hotel in mogel popisati uebrojnih slučajev nesreče, ki so se pripetili.
V Hrašji (Eichwald) preplovila je voda velike fužine, in mnogo poslopij poškodovala je izdatno. IJadje, ki so se nahajali ondi na letovišče, so bežali iz pritličja na balkon neke vile, kjer so klicali na pomoč. Dolgo je trajalo, predno se jih je moglo rešiti, a bilo je skrajni Čas, kajti niso bili še na varnem, ko se je zadnji del vile razrušil in po-greznil v grmeče valove. V vseh poslopjih je stala voda za meter visoko in pohištvo je plavalo nad vodo. Kai .10 mogli, rešili so ljudje, a škoda je neizmerna. Nemožno pa je popisati razburjenje in strah, ki se je polotil ljudij. Vsakdo je hotel na pomoč sorodjikom, kar pa je bilo le deloma no< gore.
Ker jo bno V okrajih Toplioo-HruSja anujn letoviščnikov, možno si jo misliti zmešnjavo, katero je provzročil divji element med mehkimi, finim ljudeai. K 3 je prihrumela vola do letovišč in se razlila v bivališča ljudij, butala ob stene in valila ob nje tramovje, kamenje in drevje, bil je strah med ljudstvom nepopisen. Bežali so v nadstropja,
V Trutnovu je napravila voda grozne Škode. Več hiš se je podrlo in in pri tem posulo ljudi. Sodišče in davkarija sta se podrli, o tem sta utonila dva človeka ; sluti se, da js jeden od njiju okr. sodnik. Železnice so močno poškodovane; pri Kremsmlinstru na gorenjem Avstrijskem je padel ves vlak s tira, pri tem je poginol strojevodja, težko jranjen je neki pazoik.
Skoda, ki jo je provzročila jpovodenj, se niti ne da še približno ceniti, izvestno pa znaia mnogo, mnoga milijonov; med temi je škode, ki se ne da nikoh več popraviti in to je škoda na zdravju Človeškem. Ubogi kraji, ubigi ljudje !
Iz blažene Italije. lr, Katanije se poroča, da je dne 25. m. m. v okolioi vasi Belpasso napadlo osem oboroženih banditov pošto in je oropalo vse korešpondence, popotnike pa oplenilo popolnoma. To je zares vredno — klasične Italije, vredno domovine slavnega Danteja, še vredniše pa njenih zaščitnikov na avstrijskem Primorji. Le naprej, s tem zaščiščenjem se pač ne proslavite I
Usodepolni smehljaj V nekem kraju v pruski Sileziji se je pripetil na sodišču nek siučaj, kateri ako je povsem resničen, svedoči zares o pretirani samovlasti nekaterih uradnih oseb, ako ni celč znak duševne disonance dotičnega sodnika. Neka žena je prišla k sodniku, da priseže kakor priča. Med priseganjem jo je sodnik opomnil, da je prisega pred sodiščem resna stvar in nikakor za smeh. Žena je na to odgovorila, da jej ni prišlo na misel, da bi se smejala, ker jej je zadeva sama prizadela skrbi, ki ne dopušča smehu. Sodnik pa je zakričal nad njo: .Iu vendar ste se smejalalu Priča: .Prosim, gospod sodnik, jaz se nisem smejala !" Sodnik : .A to je pa že preveč " — Gospod zatožnikl" Zatožnik: ,Jaz predlagam, daje obsoditi pričo zaradi nespodobnosti na 10 nuark globe ali pa dva dni zapora I" Žena je bila vsa izven sebe, ker sama sebi ni mogla verjeti, kaj se godi žnjo. Vendar vse ni nič pomagalo in ker ni imela pri sebi denarja, da bi plačala, morala je sedeti in to radi smehljaja 1 Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je ubožici v tako resnem trenotku zvabilo na lice usodepolni smehljaj.
Sedem krogel v životu. V Miskolcu na Oger-skem je ženska, z imenom Barbara Dovrin, ki ima že sedem krogel v telesu. Ta Barbara je še mlada
iicuoka, a a AioJjunjam	j IT)P] A	mnno '
Lansko leta u božiču se je zgodilo, da je ustrelil petkrat vanjo neki Samuel Schwarz, s katerim je živela v prepovedanem zakona. Vseh pet krogel je obtičalo v njenem životu, vendar je zopet okrevala po petih mesccih s kroglami v života. Nedavno teiau se je sprla z nekim mizarjem in ta je
po balkonih, celo na strehe in obupni krik in jok I nst,relil v«njo dvakrat. Tudi te dve krogli sti ob-
se je razlegal okrog. Marsikatero poslopje ni bilo krepko dovolj, da bi vzdržalo naval vode, ki je neusmiljeno trgala in izpodmivala na stavbah. Tu se je utrgal konec hiše, ondi podrl Vak hlev in odnesla je voda živino; dalje je drveče tramovje razbilo plotove, raztrgalo ograje itd. I« ruke porušene vile plavala je oprava, penlo, obleka, stoli nad vodo in se »ukalo v vrt ncu. M'jd vsemi temi rečmi je bilo videti različnih živali ki se se potapljala in v smrtnem boju oprijemale se zdaj kakega stola, zdaj zopet skuhale se rediti na plavajočem omaiu, potem pa se pogreznile v valovih.
Žal, tudi človeških žrtev je bilo •>>nego. Žena nekega delavca je utonila, ker je prišla preblizo deročim valovom, hoteča vloviti neki plavajoči del oprave; drsnih je in poginila v valovih, ce!6 njeno truplo dobili so s težka iz vode. N^ko damo prijel je jočui krč in le s težka so jo rešili. O nebrojuih nesrečah, ki bodo imele hudih posledic za zdravje ljudi, niti ni mogoče poročati.
S pohvale vrednim požrtvovanjem so skrbele oblasti za pomoč ponesrečenim. Pijonirji, požarne brambe z baklami, vse je bilo na delu o grozni noči med četrtkom in petkom. Brez te pomoči bi se bilo pripetilo še mnogo več nesreče. Vendar je ta nesreča jedna najvećih te vr.-ite, kolikor jih pomni sedanji rod.
V mnogoobiskanera letovišču v Toplicah je bilo to poletje pred katastrofo 3925 tujcev.
Iz mnogih krajev prihajajo 5e vedno vznemirljiva porofiila. Po tu in taia je ponehal za malo ur de/, a z nova jel liti in provzročil novih po-poplavov. Na veS kraj h dobivajo trupla utopljenih. Na nekem kraji se je podrla hiša in pokopala v razvalinah 17 ljudij.
tičali v njej, kajti krogel niso mogli vzeti iz telesa Toda ozdravela je in zamogla zopet na delo. Zadnje dni pa se je skregala s svojim lastnim bratom in ta jo je sunil večkrat z nožem ter jo nevarno ranil. Sedaj leži ženska v bolnišnici. Da-li ozdravi tudi sedaj? Reči se sne, iz dobrega testa je vendarle, dasiravno spominja vsa njena usoda bolj neki ko na divjaške odaošaje v južni Ameriki, nego na evropsko življenje.
Noč v Postojinski jami.
(Zabeležil KamuosoNki.)
(Zvršetek.)
Na polu omamljen sem lezel za svitom, ne zmenć se za nevarnosti, v katerih se nahajam.
Polastil se me je neki čut, ki veleva člo-veVu tvegati vse. S tem čutom prekoračal sem propa le, bredel po globoki strašni vodi, ki mi je segla do pasa in plezal po zobčastih skalovitih stenah.
Menim, da so bile naj^trašneje sanje, sanje na mrzlici boluega človeka, ko sem stezal svoji roki od sebe, kakor bi iskal nevidne pomoči in sanje so mora'e biti, da sem čutil h krati držati se mojih dvoje toplih, krepkih človeških rok....
Š rok .-»vit me je obdal, sveži duh in vonj cvet a šinil mi je skozi dušo, čul s^ns vzklikSto-jan! Stojan !" potem pa je minulo.
„Kaj vraga si počel, da si se mi tako izgnbil, ubogi, ubogi prijatelj?' hitel je in solze so mu curljale po obrazn.
„Ne vprašaj, vse ti razložim, samo — je - li da živim, da sem na svetu?"
»Poglej okrog, to lepo jntro v solnčnem svitu, to zelenje, to cvetje, dnhtečo naravo 1B
„Res je, — a oni dve ?■
,Izginoli, brez sleda izginoli! Ko smo prišli zopet mej ljudi, h krata sti mi izginoli izpred oči in nisem ja videl več."
„To so bile lahkomiselne in ničvredne —•
»Pst! Ne prenagli se, morda le ni tako.....■
„Toraj idiva, silno sem utrujen."
Prijatelj je uprl v me oči, probledel in hotel vzklikniti.
„Kaj ti je ?•
,0 ničesar, nič — hodiva hitro!"
V hotelu sem se preoblekel in ;>o-»usi'. Ko pa sem v sobi pogledal v zrcalo, videl sem, da so — mi osiveli lasjč.
Tedaj sem znal, zakaj je probledel Rajko — videl je na svojem pr jatelju nasledke — noči v Postojinski jamf.
Najnovejie vesti*
Trst 5. Ogledah Bartman je vsled posebne odredbe justičnega minister.stva odposlan v z^por v Gradiško, to pa 7ato, ker se je iati baje izrazil pri sodišču, da se ne posreči ga spraviti v zapor, ali vsaj ne iz žtveža.
Beligrad 5. Na srbsko turški taeji vlada mir. Oboje oblasti so ukrenile vse potrebno, da s« ne obnove več kakoršnekoli vzburljive slučajnosti.
London 5. .Reuterjevo" poročilo javlja iz Kaneje: Mejnarodne čete so se pripravile na eventuelni odpor proti mogočim zapletkam. Vsled obvestila, da jadra turško brodovje iz Smirne v Knejo, se je mejnarodno brodovje pripravilo.
Zobobol olajiujejo
zobno kapljico lekarja Piocolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. In k. Yis. prejasne gospe prestolonaslednice-udovo nadvojvodinje IT fciafanlje "M Steklenica velja £0 kr.
TvgOTlnaktt braojavhe tu v^ai.
Budlmpaita. PBonioa 7.*jesen 12.33 12 35 Pšenica ia spomlad lbf8 12 85 do 12.37 Oves zn josen H.1H 6.14. — tiž za josen 8.78 8 80 Koruza za Beptember 18»?. 4.98- 5.05 a nova od 78 kil. f. 11 15—12.23 ml 79 kilo. 12 25 12 30 ».i 80 kil. f. 12.80—12 85 , od Si. kil. f. 12-85 1240, ori S'j Kil. r»r.	\.,-.,rr- •
Pšeuica: Slabe ponudbe, dobro povpraševanje, stalno Prodaja lfO(K) int. st. 5 nv8., dražjo od včeraj. Oves 20 nvfi., Koruza 5. nv6., Rž 5 nv6. ceneje. Vremo: lepo.
-J'frRa. Kerni;Dirani slndVrir tor 11.15 <1o —. Novi Conoasse f. 36'/4, Četvorni" f. S7l/it vglavih f. 36'/a—37'—.
rJf.Vfe. tw«»H Shihos «(.(:••: avtirtt^'<fi avgust 44.—• tp december 44.75 mlačno.
3aia■'<:.',•«. bunto*	su september 36.25,
■a december 37.— za raarc 37.75. za maj 3*.25.
DvacincfMfcraft !'>os»a« s. avgusta iS TT.
DrSavui dolg v i>uj>irju . .
„ v v irehTR . . Avatrijnk v > tn v .v•!■*> „ v W(VTu»h
Kreditne akcije.....
London 10 L«'. . . .
Napoleoni.......
?0 mark . . 100 itftli. ....
včerai	danes
. 1C210	102.10
. 10250	102.25
1	S: 3.25
. 101.«6	101.85
. S70.—	569.-
119.46	119.45
9.52	9.52
.1.78	11.73
. 45.25	15.25
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I • o 6« r ti I cvet* (Mlllefiorl).
Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6e pefte v želodcu, knkor proti nlabemu probavljanju iu homoraidum. Jodon omot za ozdravljanje, stoji 50 ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dua Mori" Trst, veliki trg.
vfir 'l* i
£

NAZNANILO.
Spodaj podpirani razna5n!ec l!«ta „Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i de r i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
resnica,
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Driavna železnica. (Postaja pii ur. Andrejt) Od M 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v ILljaft. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, PulJ. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divačo, B-ljuL na Dunaj
lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. i?. Ljubljane, Divače. 9.45 „ ie Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 pnpol. iz Pulj'a, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Kovinja,
Lokalni vlak ob praznikih; 8.35 popol iz. Divače.
Lastnik kensorcii lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni orednik : Fran Oodnik. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.