YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVI, ŠT. 22 Ptuj, 9. junija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Se zavedamo pomembnosti kadrovske politike (stran 2) Dobri poslovni rezultati v Ormožu (stran 3) Zdomec, ki ljubi svojo domovino (stran 4) Obnovljen dom kulture za praznik (stran 6) 50 let telesne kulture v Markovcih (stran 9) Tudi v Ptuju smo pripravili gostom iz Srbije topel in slovesen sprejem V OŠ Olga MegUč je prisostvovalo uri zgodovine 13 gostov iz Srbije foto: mS Na trgu Mladinskih delovnih brigad v Ptuju smo v petek, 3. junija slovesno pričakali in sprejeli letošnje udeležence vlaka bratstva in prijateljstva, ki nam je iz SR Srbije pripeljal drage goste — tiste, ki so v najtežjih dneh za slovenski narod, sprejeli izgnane družine. Prišli so brez vsega, brez doma in imetja, našli so vse. Topel dom med srbskimi brati, prijateljski stislj roke in obljubo, da se bo vez — začeta med, vojno nadaljevala tudi po njej.* Se trdneje jo spletajo generacije mladih, ki se srečujejo vsako leto ob svojih očetih in materah s svojimi gosti- telji, enkrat v Sloveniji, drugo leto v Srbiji. Prek 1400 srbskih prijateljev in bratov je letos prispelo v Slovenijo, med njimi veliko mladih, ki sicer niso doživeli strahot vojne in slovenske- ga brezdomstva, vendar so se ob svojih starših naučili ceniti tisto najsvetlejše, kar je združilo jugoslovanske narode v letih vojne in obnove domovine. Od teh je 49 prispelo v Ptuj. Marsi- katero oko se je zarosilo ob ponovnem snide- nju, krepak stisk in roke in objem pa je povedal vse. Ptujčani smo drage goste iz Srbije pričakali na trgu Mladinskih delovnih brigad z godbo in ple- som ter dobrodošlico, ki jo je v imenu občanov, občinske skupščine in dnižbenopolitičnih orga- nizacij izrekla Marica Fajt, — predsednica OK SZDL. Zaželela jim je prijetno počutje in biva- nje v ptujski občini, med našimi delovnimi ljud- mi in občani, med prijatelji in znanci s katerimi jih vežejo globoke prijateljske in bratske vezi iz časov NOV in s tistimi, s katerimi so te vezi utrjevali v povojnih letih. Srbske družine so sprejele slovenske izgnance odprtih rok in src in z njimi delile vse kar so imele. Tu je bila člove- ška solidarnost neizmerljiva, kot je neizmerljivo bratstvo in prijateljstvo, ki nas veže skozi prej- šnje in sedanje generacije. V soboto, 4. junija smo za goste iz Srbije pri- pravili v .Ptuju tovariško srečanje, v nedeljo so bili v družbi brigadirjev in si dodobra ogledali tudi nekatere naše znamenitosti, v ponedeljek zjutraj pa z mladimi v osnovnih šolah priso- stvovali uri zgodovine, ki je govorila o času, v katerem je nastala ta globoka in trdna vez, pa tudi o nalogah, ki jih mlada generacija spreje- ma od svojih očetov in mater z večno hvaležno- stjo v imenu tistih in za tiste, ki so to vez začeli, utrjevali in negovali. „Najiskrenejši je bil tisti pozdrav, ko sta si segla v roko šumadijski in slovenski kmet. Ko jima je zmanjkalo besed je največ povedal krepak objem in solza v očeh — več kot vse besede," so mladi zapisali v svojem pozdravu. In to je bilo tudi letos v Ptuju, pov- sod ob 23. srečanju družin iz Srbije in Sloveni- je, delovnih ljudi in občanov in tudi z uradno delegacijo, ki je prišla iz pobratene občine Arandjelovac. Naši dragi prijatelji in gostje so se poslovili v ponedeljek v Kidričevem z obljubo, da bo vlak vozil tudi v prihodnje in da so prav mladi tisti, ki prevzemajo nase to tradicijo. mš ZMDA SLOVENSKE GORICE 83 Prva izmena brigadirjev na delu Letošnje brigadirsko poletje se je že začelo. V nedeljo, 5. junija je v Sloveniji pričelo z delom pet zveznih mladinskih delovnih ak- cij. Zaživelo je Posočje, Kozjan- sko, Suha Krajina, Istra in Slo- venske gorice. Prišli so mladi iz vsehrepublik in pokrajin, prišli so, da s svojim delom dokažejo svojo voljo po napredku, po utrjevanju bratskih vezi naših narodov in narodnosti. Slovesnost ob pričetku ZMDA Slovenske gorice 83 seje pričela v nedeljo ob devetih. Na njej so se poleg brigadirjev prve izmene, ki so prišli iz Titove Mitrovice, Go- ražda, Pirana in Viča, zbrali tudi predstavniki občin Lenart in Ptuj, ^lani kluba bri^adiijev Franc Belšak-Tone, udeleženci vlaka bratstva in enotnosti, ter številni domačini. Slavnostni govor je imel Edo Zorko, predsednik SO Lenart. V svojem govoru pa je poudaril ve- lik pomen brigadirskega dela na f^anj razvitem območju Sloven- skih goric in Haloz. Brigadirji !>odo letos izkopali okoli 16 km jarka za vodovod, opravili pa wdo okoli 64.000 norma delovnih ^r Izredno bogat je tudi program "iteresnih dejavnosti, ki bo izpo- polnil prosti čas po napornem delu na trasi. V imenu mladine ptujske ob- čine je brigadirjem zaželela do- brodošlico predsednica OK ZSMS, Diana Bohak. V imenu KS Domava pa je brigadirje pozdra- vil predstavnik domačinov, An- ton Vehkonja, predsednik K S Domava. Zatem je mladinka Zo- rica Čirakovič iz Arandjelovca prebrala svoj nagrajeni spis o vlaku bratstva in enotnosti, akcijo pa je svečano odprl Janez Janša, član predsedstva republike kon- ference ZSMS. V kulturnem pro- gramu so po dvigu zastave akcije nastopili pionirji OŠ Boris Kidrič Kidričsvo in ptujski pihalni or- kester. Gostje so si nato ogledali brigadirsko naselje, ki je bilo že pred prihodom brigadirjev pre- novljeno in prepleskano. V sani- tarnih prostorih pa so dogradili še 10 tušev, tako, da odslej ne bo več , gneče. V ponedeljek zjutraj pa-so bri- gadirji prve izmene že pričeli z delom na trasah v Cerkvenjaku v lenarški občini in pri vodohramu v Ptuju. Pred pričetkom del, so do- mačini na obeh trasah brigadirje toplo sprejeli in jim predstavili oWini ter kraje v katerih bodo delali. V Ptuju sta brigadirjem govorila Franc Fideršek, predse- dnik skupščine K S Boris Ziherl, in predsednik skupščine KS Franc Osojnik, Janez Drevenšek. Po tem, ko je varnostni inženir iz Komunale, gradbeništva in pro- meta v Ptuju opozoril na nevar- nosti in na delovno disciplino, pa so brigadirji hrabro zarili krampe in lopate v ilovnato zemljo pri vodohramu, od koder nadaljujejo z izkopom jarka za II. tlačno cono proti KS Boris Ziherl. Prvi dan jih je rahlo motil dež, vendar so drugi dan v lepem vremenu z delom hitro napredovali. Brigadirjem I. izmene, ki bodo 4 tedne naši ob- čani, želimo dobrodošlico in čim lepše počutje, pa seveda čimveč delovnih uspehov! M. Ozmec Slavnostni govornik na slovesnosti ob pričetku ZMDA Slovenske gorice 83 je bil Edo Zorko, predsednik SO Lenart. V ponedeljek so brigadiiji že pričeli z delom. Na sliki brigadi iz Titove Mitrovice in Viča ob pričetku izkopa jarka |vi vodohramu v Ptuju. Sbvo od Franca Leskoška-Luke V nedeljo, 5. junija zjutraj je v Kliničoem centru v Ljubljanf umri rtarodni heroj in junak soci- alističnega dela Franc Leskošek- Luka, sekretar CK KPS, izvoljen na ustanovnem kongresu na Ce- binah, prvi komandant slovenske partizanske vojske, dolgoletni .član republiške in zvezne vlade in od leta 1963 dalje član sveta fe- deracije. Franc Leskošek seje rodil 9.12. 1897 v delavski družini v Celju. Izučil seje za kovinostrugarja. Ze leta 1913 seje kot mlad delavec vključil v sindikalno gibanje. Po koncu prve svetovne vojne je bil med borci za severno mejo, po- zneje v več krajih organizator de- lavstva v boju proti izkoriščanj u in političnemu zatiranju. Član KPJ je postal že leta 1926. maja 1938 je postal član vodstva KPJ, ki gaje postavil tovariš Tito. Življenska pot Franca Lesko- ška-Luke je bila polna revoluci- onarnih dejanj in opravljanja na- jodgovornejših funkcij. Pogosto je prihajal tudi k nam, še pogosteje pa v TGA »Boris Kidrič« Kidri- čevo in je tudi častni član tega delovnega kolektiva.' V počastitev spomina na veh- kega revolucionarja Franca Le- skoška-Luke je bila v ponedeljek v skupščini SRS osrednja žalna slovesnost, na kateri je o liku po- kojnika govoril Andrtj Marine, predsednik CK ZK.S. Prav tako je bila v Beogradu žalna seja orga- nov in organizacij federacije, na njej je govoril Vidoje Žarkovič, podpredsednik predsedstva SFRJ. Žalne seje pa so bile tudi v številnih občinah in delovnih ko- lektivih tako v Sloveniji kot v Ju- goslaviji. Po žalni seji so odprli veliko dvorano slovenskega izvršnega sveta, kjer je stala krsta s pokoj- nikom. Ob krsti so se vrstile častne straže, izmenjalo se jihje okoli sto. zadnjo so sestavljali vodilni predstavniki SR Slovenije. V ti- hem mimohodu so se od narod- nega heroja in junaka socialistič- nega dela poslovili najvidnejši predstavniki družbenopolitične- ga življenja republike in sloven- skih občin, delegati, delavci v de- lovnih oblekah in številni drugi občani. Slovesnost je bila tudi zvečer na ljubljanskih Žalah pred upepelitvijo. V torek ob 10. uri so se žalne svečanosti začele na Trgu revolu- cije v Ljubljani, kamor so pripe- ljali žaro s posmrtnimi ostanki Franca Leskoška-Luke. Od njega so se poslovili Tina Tomlje, Ni- kola Stojanovič in Viktor Avbelj. Nato so žaro odpeljali v Celje, rojstni kraj pokojnika, kjer je od 12. ure dalje v Slovenskem na- rodnem gledališču bil mimohod delovnih ljudi in občanov Celja. Ob 17. uri so žaro položili v grobnico herojev pred Muzejem revolucije v Celju. Franc Lesko<^k-Luka Foto: M. Ozmec Tudi v ormoški občini so toplo in prisrčno sprejeli letošnje udele- žence vlaka bratstva in enotnosti, ki so 6. junija že odpotovali nazaj — v 32 srbskih mest, kamor so bili Slovenci izseljeni med vojno in s katerimi so slovenska mesta pobratena. Sprejem udeležencev je bil neponovljiv, prav tako je globoko od- jeknilo srečanje izgnancev, kije bilo v soboto, 4. junija v Domu kulture v Ormožu in na katerem je govoril Tone Luskovič, predsednik SO Ormož. Udeleženci slovesnosti so v parku, kjer že stoji drevo, ki so ga posadili ob priliki pobratenja med KS Ormož in KS Vrnjačko Banjo, posadili novo drevo prijateljstva, ki simbolizira vlak bratstva in enotnosti in bratstvo med narodoma v najširšem pomenu besede. Sledilo pa je družabno srečanje na kopališču. Nedeljo, 5. junija so srbski gostje preživeli pri svojih domačinih po krajevnih skupnostih. V ponedeljek, 6. junija so bili razgovori na nivoju občinskih delegacij, kjer je bila beseda o gospodarskem sodelovanju med obema občinama. Zaželjeno je bilo, da bi v gospodarskem sodelovanju upoštevali ekonomske učinke. Slovo od srbskih gostov pa je bilo pri gostišču Grivec ob 12.30 uri. • Skupaj so zaplesali ter se v objemu poslovili. Po licih je polzelo na tisoče solz — obljuba pa je, da se ponovno srečajo. MG 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 9. junij 1983 - TEDNIH Stanko Vrtič zmagal med slovenskimi orodjarji Stanko Vrtič iz Agisa — TOZD Orodjarna je ptujske kovinarje in tudi ostale prebivalce ptujske občine zelo razveselil. Osvojil je namreč prvo me- sto na nedavnem sedmem proizvodno-delovnem tekmovanju kovinarjev Slovenije. Tekmovanje je bilo zadnje dni maja na Jesenicah; Stanko Vrtič je zmagal med orodjarji. ,,Prvo mesto mi pomeni veliko predvsem zato, ker je uspeh prišel tako nepričakovano — niti v snu nisem pomislil, da bom najboljši," je na vpraša- nje, kaj mu pomeni ta zmaga, odgovoril Stanko Vrtič. Kako ste se pripravljali na tekmovanje? ,,Na tekmovanje se nisem posebej pripravljal. Za to ni bilo časa, pa tu- di tekmovalci nismo bili dovolj informirani." Odkod ljubezen do tega poklica? ,,Nekje sem moral začeti in sem pač začel v orodjarstvu. Začel sem kot vajenec v bivši Sigmi. Tri leta sem se učil, nato pa sem se zaposlil kot po- močnik. Zdaj sem že 10 let zaposlen kot orodjar." Kako pa je vaše delo? ,,Moje delo je precej težko — obremenjuje me psihično in tudi fizi- čno." Koliko pa dobite za svoje delo? ,,Za svoje delo dobim med 14.500 in 15.000 dinarjev." Kakšni so vaši bodoči načrti? ,,Trenutno zaključujem srednjo tehnično šolo; prepričan sem, da bom še nekaj časa delal kot proizvodni delavec." Prvo mesto je za Stanka Vrtiča velik uspeh. Vliva mu nove spodbude; stimulacijo za boljše delo na delovnem mestu in tudi v samoupravnih orga- nih temeljne organizacije. Stanko je namreč dejaven tudi v samoupravnem in družbeno-poHtičnem življenju. V delavnici so mu ob uspehu toplo stisnili roko; srečal pa se je tudi z zavistjo. Tudi doma so bili uspeha zelo veseli; Stanko Vrtič je doma v Dor- navi 56. Za njegov uspeh in sploh za uspešno udeležbo ptujskih kovinarjev na sedmem proizvodno-delovnem tekmovanju, je prišlo veliko čestitk. Zahvalo so mu izrekli tudi predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj. Sprejem za udeležence tekmovanja je bil v četrtek, 2. junija. Takrat so se tudi dogovorili, da seje za bodoča kovinarska tekmovanja potrebno bolje pripraviti. Dobro je potrebno štartati že na občinskem tekmovanju. Ptuj- ski kovinarji so močna družina — čez 5 tisoč jih je in v tej množici je potre- bno najti dobre tekmovalce, ki se bodo tudi na republiških tekmovanjih dobro odrezali. Pričakovati pa je, da bo drugo leto na občinskem tekmova- nju več udeležencev. Morda je ta uspeh nova, dodatna stimulacija za udele- žbo na prihodnjem tekmovanju. * Stanku V rtiču za njegov uspeh — tudi naše iskrene čestitke. Čestita- mo pa tudi ostalim udeležencem letošnjega sedmega proizvodnega-delov- nega tekmovanja. MG Naša sodelavka v pogovoru s Stankom Vrtičem S sprejema za letošnje udeležence republiškega tekmovanja kovi- narjev foto: LK POGOVOR Z ALOJZOM GOJCICEM SE ZAVEDAMO POMEMBNOSTI KADROVSKE POLITIKE? Centralni komite ZK Slovenije je 7. sejo namenil uresničevanju načel kadrovske politike in nalo- gam komunistov na tem področ- ju. Sklepe in stališča poznamo, Alojza Gojčiča pa smo vprašali, ali meni, da je vanje zajeta smer delovanja komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij na področju kadrovske politike: »Naloga komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij je prav gotovo v tem da ugotovimo, kako bo kdo v svojem okolju uresničeval zaključke 7. seje CK ZKS. Akcija bi zlasti morala imeti odmev pri šolanju, pri usmerjanju mladine v poklice, ki jih združeno delo v sedanji situaciji potrebuje in jih bo ptrebnih'je bilo 19 tehničnih sprememb, so vgradili pred dve- ma mesecema. Sedaj ugotavljajo, da se motor dobro obnaša in zato razmišljajo — upravičeno, da bi delo na tem področju nadaljevali. Največ zaslug za realizacijo te ideje, ki jo je dal Franc Hajduk, imata Slavko Kolarič, obrato- vodja obrata za vzdrževanje osnovnih« sredstev in Marjan He- rak, VKV mehanik. Slavko Kolarič je o tem pove- dal: »To je samo en prispevek za presekanje sedanjega težkega položaja. Lahko rečem, da sem ob tem, da nam je idejo uspelo re- alizirati, izredno navdušen. V kratkem pa bo koristen predlog v obravnavi tudi na samoupravnem organu in upam, da bomo za svoje delo ustrezno nagrajeni.« Marjan Herak je dodal: »Uspelo je, zelo sem zadovoljen. Več vozil je zaradi pomanjkanja rezervnih delov stalo, zato je uspeh tem večji. Pomembno pa je tudi, da se v tej prevozniški kon- kurenci tudi obdržimo.« Pri realizaciji vgradnje motorja je sodeloval tudi Stanko Marguč, VKV kovinostrugar. Ob tem je podal tudi več koristnih predlo- gov. Pomagal pa je tudi Milan Petek, kovinostrugar in sicer s strugarskimi deli. Izdelal je pri- pravo, ki služi kot pripomoček za izdelavo vrtin pri gradbeni me- hanizaciji. V DO Agrotransport imajo pripravljenih tudi več drugih predlogov. V dejavnosti javnega prevoza in zemeljskih gradbenih del je še kako pomembao, da se z domačim znanjem pride do re- zervnih delov, saj je splošno zna- no, da lahko prideš do rezervnih delov le s pomočjo devizne parti- cipacije — devize pa je danes težko ustvarjati. Pogum, predvsem ustvarjalni, ki ga je skupina delavcev iz te ptujske delovne organizacije do- kazala, je pohvale vreden. Na- mreč ena od zavor inovacijske dejavnosti je tudi pomanjkanje poguma in spodbude. Največkrat smo na delovnih mestih zado- voljni le s tem, da dobro delamo, da bi pa kaj več in bolje naredili, to pa je že pretežka naloga. Eden izmed uresničevalcev koristnega predloga Slavko Ko- larič seje tudi že pred leti izkazal. Organiziral je »reševanje« kom- presorške postaje v Agisu—takoje s svojo prisebnostjo rešil milijar- dno vrednost. Zato je tudi dobil ustrezno priznanje in nagrado od vodstva delovne organizacije Agis Ptuj. MG Slavko Kolarič Marjan Herak Foto: Ciani OPOZORILO PRIDELOVALCEM SLADKORNE PESE v severovzhodni Sloveniji so se na posevkih sladkorne pese v zadnjih dneh začele pojavljati listne uši. Zato pridelovalcem sladkorne pese priporočamo, da pregledajo pesišča — zlasti robove njiv in jih, če so ugotovili listne iiši, takoj poškropijo. Za večje površine zadostuje, če poškropimo le robne pasove pesišča (koliko širok bo pas, ki ga bomo poškropili, je odvisno od napada uši). Če uši ugotovimo na celotni površini je treba poškropiti vso površino. Manjše površine bo verjetno treba poškropiti v celoti. Proti listnim ušem na sladkorni pesi pripo- ročamo predvsem sistemične insekticide kot so metasystox, folimat, anthio, ekatin, decis, rip- cord itd. Poleg listnih uši je na sladkorni pesi tudi nevarnost pojava listnih sovk. Pridelovalcem sladkorne pese priporočamo, da temeljito pregledajo posevke sladkorne pese tudi zaradi pojava sovk. Ce le-te ugotovijo, je treba po- sevke poškropiti z enim naslednjih insektici- dov: decis EC 25, ripcord EC, sumicidin, dursban, ekalux 25 EC, monokrotofos. dipte- rex, uhracid, lanate 25 \VP itd. Proti listnim sovkam poškropimo peso le v primeru, če jih v posevku ugotovimo. OPOZORILO PREDELOVALCEM PŠE- NICE Pridelovalce pšenice ponovno opozarjamo na močan pojav listnih uši na pšenici. Za zati- ranje listnih uši na pšenici priporočamo: me- tasystox, folimat, ekatin, decis, ripcord in dr. Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana Administrativno vsiljena izguba Temeljna organizacija združenega dela Petovia v. delovni organizaciji Kmetij- ski kombinat Ptuj je poslovno leto 1982 zaključila z izgubo, negativni saldo so zabeležili tudi v prvem trimesečju le- tošnjega leta. 160-članski ko- lektiv se je po težavah pred leti, uspel postaviti »na svoje noge« iri z izkoriščanjem no- tranjih rezerv, predvsem v organizaciji dela in večji pro- duktivnosti, nekaj časa uspe- šno gospodaril. Stroški suro- vine — vrtnin za predelavo in vseh ostalih za proizvodnjo potrebnih elementov pa so iz dneva v dan rasU, na drugi strani pa so cene njihovih proizvodov ostale na admini- strativno določeni ravni in iz- gubi se ni bilo mogoče izma- kniti. Za primerjavo: cene podo- bnih izdelkov, mislimo na vložene vrtnine, so v nekaterih sosednjih republikah tudi do 40 odstotkov višje. Če bi lahko TOZD Petovia prodajala svoje proizvode po istih ce- nah. bi dosegli kar 38 milijo- nov več prihodka, medtem ko je lanska izguba znašala 18 niilijonov dinarjev. Komen-, tar tu ni potreben, morda le še razmišljanje članov kolektiva. Zakaj so pod nadzorstvom take cene, ki v veliki meri-ne Vplivajo na standard delovnih ljudi, oziroma zakaj na drugi strani nenehne podražitve re- produkcijskega materiala. V letošnji sezoni bodo v ptujski Petovii predelali okoh 2150 ton vrtnin. Od tega 900 ton kumaric, 175 ton zelja, okoli 400 ton paprike, 110 ton feferonov in 600 ton rdeče pese. Večino za predelavo po- trebnih surovin bodo dobili od domačega kmetijstva, torej zobmočja ptujske občine. Kar 80 odstotkov potrebnih suro- vin 'bodo pridelaU kmetje v največji oddaljenosti 20 kilo- metrov. Od leta 1980 je bil torej narejen na področju vrtni- narstva velik korak naprej. Od začetnih trideset ton, bomo doma pridelali v letošnjem letu že okoli 900 ton kumaric, vso potrebno količino rdeče pese in zelja. Pridelovanje vrtnin je torej zaživelo tako, kot so organizatorji želeli. Ob tem smo lahko zadovoljni. senco na to zadovoljstvo pa meče kriza predelovalne in- dustrije. Uspešnega pridelo- vanja vrtnin brez uspešne predelovalne industrije (in obratno) si seveda ne moreno predstavljati. Zato bo po- trebno temeljito razmišljati, ali bomo naše gospodarstvo reševali z administrativnimi odločitvami ali bomo končno dali prednost in moč eko- nomskim zakonitostim. JB B/SER/\//PAR IZ JERUZALEMSKIH GORIC Prejšnjo nedeljo, 29. maja sta na svojem domu v Mihalovcih št. 42, KS Ivanjkovci, v krogu svojih najbližjih skromno, a prisrčno proslavila biserno poroko zakon- ca IVAN in MATILDA ŠTAM- PAR. Malo je v bližnji in daljriji okolici tako trdnih in krepkih kmečkih grč kot sta zakonca Štampar. Po 60 letih srečnega ži- vljenja v trdni zakonski zvezi sta še vedno čila in zdrava, še vedno sta lastnika in vodita svoje vzorno vinogradniško posestvo. Štampa- ijeva kmetija že več kot pol sto- letja slovi predvsem po kakovos- tnem jeruzalemskem vinu, ki ga prideluje na 3 do 4 ha vzorno urejenih vinogradih. Kapljica iz njegovega vinograda spada med najboljša jeruzalemska vina in je bila vedno dobro ocenjena tako na radgonskem kot na drugih vinskih sejmih. V zakonu sta se Štamparjevima rodila dva sina, eden je ostal doma in s svojo družino staršema po- maga obdelovati posestvo, drugi sin pa vodi samostojno kmetijo. Imata 4 vnuke in že tudi 5 pra- vnukov. FF Pridelavi žlahtne vinske kapljice sta posvetila vse svoje življenje, s to kapljico, kot biseri se iskrečo, sta si tudi nazdravila ob60-letnici skupnega življenja. Foto: Kosi V Savcih začeli obirati jagode Spomladanska suša je, enako kot druge kraje na našem območju, precej prizadela tudi polja na območju občine Ormož. Po dežju pred dobrim tednom pa se je stanje precej izboljšalo. Tudi ^'adkoma pesa se je začela hitro razraščati, pšenica ■n druga žita so si opomogla in ponekod že priče- •^Jajo zoreti. Plantažnih nasadov jagod v Savcih pa suša ni posebno prizadela, ker so jih redno zalivali z vodo iz bližnjega zbirnega jezera. To bo pridelavo sicer nekoliko podražilo, vendar bo bogat in zgodnji pridelek povrnil stroške namakanja. Z obiranjem jagod so prejšnji teden že pričeli in tudi tržišče imajo zagotovljeno. -u Nadaljnji razvoj Srednje kmetijske šoie Ptuj v usmerjenem izobraževanju 2. nadaljevanje Ugotavljamo, da se v kmetijske programe vključujejo učenci s solidnim učnim uspehom, kar potrjuje tezo, da bomo pridobili vrsto sposobnih kadrov. Učenci 1. letnika VIP kmetijec po uspehu v 8. razredu OŠ v %: odlični prav dobri dobri zadostni 15% 37% 39% 9% V. MATERIALNO-TEHNICNI POGOJI Za izvajanje izobraževanja v kmetijstvu je potrebno zagotoviti optimalne materialne pogoje. Le tako bo možno uporabljati sodobne vrgojno-izobraževalne metode, ki bodo zadostile razvoju kmetijske stroke. Zato v SŠC Ptuj vlagamo veliko naporov za posodabljanje pouka in ostalih delovnih pogojey. Splošno izobraževalne in strokovno teoretične predmete izvajamo v moderno opremljenih učilnicah, laboratorijih in Kabinetih. Za pouk kmetijstva opremljamo učilnico za OTP z učnimi pripomočki s področ- ja agroživilstva, ter specializirane učilnice za pouk živalske in rastlin- ske proizvodnie. V okviru novogradnje specializiranih učilnic in delavnic za kovi- narski, metalurški in kmetijski program bomo v šolskem letu 1983/84 pridobili: — amfiteatralno učilnico v izmeri 118,30 m^ za pouk kmetijskega strojništva,' traktorske in.ostale tehnične tečaje, — kabinet za shranjevanje učil, modelov in pripravo eksponatov, — dve remizi za kmetijske stroje v izmeri 70 m^, kjer bodo shra- njeni kmetijski stroji za izvajanje praktičnega pouka na šolskem zemljišču in za pouk kmetijskega strojništva, — v sodelovanju s kovinarskim programom speciali2irane delav- nice za popravilo kmetijskih strojev, — prostor za shranjevanje gorjv, maziv in ostalega materiala za vzdrževanje kmetijske mehanizacije. Ob šolskem zemljišču, ki je v neposredni bližini centra bomo zgradiU manjši objekt za shranjevanje ročnega in drugega orodja ter reprodukcijskega materiala. Ob tem objektu bomo zgradili še manjši montažni rastlinjak v izmeri 30 m^ za praktični pouk v vrtnarski proizvodnji. Za pridobitev šolskega zemljišča je v teku postopek za najem 5 ha obdelovalne zemlje. Prav tako načrtujemo v sodelovanju s KK Ptuj ureditev plantažnega sadovnjaka in vinograda, kot tudi souporabo hlevov za pouk živalske proizvodnje. Za pouk kmetijskega programa smo nabavili naslednja osnovna sredstva in opremo: En traktor Ferguson — 35 s kabino, en traktor Torpedo — 4506, en Rex combi univerzal, en kosilni greben za rex 130 cm, eno prikolico 500 kg za rex, ena rotacijska freza za rex, ena škropilnica — komplet z napravo za nizko in visoko škropljenje, en rotacijski plug rex combi, en osipalni plug rex combi, en mehanizem za košnjo rex combi, ena snežna deska, en obračalnik za seno, gumi kolesa za rex combi, en plug obračalnik dvorezni 10 col Batuje, en predsetvenik — 2,50 Metalna, ena škropilnica 4401 z napravo za nizko škropljenje Metalna, ena kabina za traktor Torpedo 4i06, en Vikon traktorski za umetna gnoji- la, ena rotacijska kosilnica SIP — 135 cm, ena škropilnica Panonija, en molzni stroj Vetrex — VI X 2, ena garnitura ročnega poljedelskega orodja (4 garniture), ena garnitura vrtnarskega orodja Muta; ena sejalnica za koruzo 2 redna OLT, ena sejalnica za žito Gama 14, en rahljalnik traktorski dvoredni Metalna, en injektor Metalna, ena prikolica enoosna, en plug dvobrazdni,'ena brana trikrilna, en varilni aparat — električni, ena garnitura opreme za mehanično delavnico, ena učila za živalsko in rastlinsko proizvodnjo. VI. KADROVSKI POGOJI Splošno izobraževalne predmete v 1. in 2. letniku poučujejo učitelji, ki izpolnjujejo vse pogoje predpisane z zakonom o usmerje- nem izobraževanju in so na Srednješolskem centru v rednem delo- vnem razmerju. Strokovno teoretične predmete v kmetijstvu so v šolskem letu 1982/83 poučevali ustrezni strokovnjaki iz šole in zunanji sodelavci. Program kmetijskega strojništva in rastlinske proizvodnje sta izvajala dva dipl. ing. agronomije in en ing. agronomije, živalsko proizvodnjo dipl. ing. agronomije, gozdarstvo pa dipl. ing. gozdarstva. Praktični pouk in proizvodna dela izvajata ing. agronomije in ing. kmetijskega strojništva. V šolskem letu 1983/84 bomo zaradi povečanega obsega dejavno- sti zaposlili še dva dipl. ing. agronomije za rastlinsko in živalsko proizvodnjo in enega ing. agronomije za praktični pouk. Tako bodo zagotovljeni optimalni kadrovski pogoji za izvajanje strokovno teore- tičnih predmetov in praktičnega pouka v kmetijski usmeritvi. Konec prihodnjič Praktično delo učencev na polju — okopavanje Foto: I. Ciani Tudi v Ormožu odlok o kmečkem turizmu Ker je razvoj kmečkega turizma del splošnega turističnega gospodarstva, zahteva tudi celovito urejanje vasi in infrastrukturnih objektov v njej. Zaradi tega so se v okviru podravske regije dogovorili, da bo vsaka občinska skupščina sprejela svoj odlok, ki bo zajemal posebnosti oblik kmečkega turizma v skladu s programi posameznih občin. Tako so tudi zbori Skupščine občine Ormož že marca letos obravnavali osnutek tega odloka, dali precej pripomb in dopolnitev, ki jihje predlagatelj — občinski izvršni svet v glavnem tudi upošteval. Zaradi tega je pričakovati, da bo predlog na današnji seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela tudi sprejet. 6 - IZ IMAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9. junij 1983 TEDNIK Obnovljeni dom kultu- re za krajevni praznik Tudi Destmik je bil minulo soboto in nedeljo slavnostno okrašen in v znamenju številnih prireditev, ki so jih pripravili za svoj 19. krajev- ni praznik. V soboto so imeli najprej športna srečanja in otvoritev dveh razstav.v osnovni šoli Bratov Reš, v nedeljo pa tovariško srečanje starejših krajanov in osrednje slovesnosti ob prazniku. Na slavnostni seji krajevne skupščine in vodstev družbenopolitič- nih organizacij je o razvoju in življenju v KS Destrnik govoril Ervin Štoger — predsednik skupščine, Milan Šteger — predsednik prosvet- nega društva pa pred otvoritvijo dograjenega in prenovljenega kultur- nega doma. Krajevna skupnost Destmik je kljub nerazvitemu območju Slovenskih goric v zadnjih nekaj letih pomembno napredovala, čeprav šs tudi v času stabilizacije še vedno ukvaija s številnimi komunalnimi in drugimi težavami. Sam krajevni center je močno spremenil podobo, veliko mladih ljudi se je vrnilo in si v njem zgradilo nove domove. In kurje še posebej razveseljivo — kljub svoji lepi legi Destrnik vendarle ni postal kraj vikendov, ampak prijetno domovanje ljudi, ki so v teh krajih pognali svoje korenine ali se tjakaj preselili. In prav mladi so listi, ki danes vlagajo vse svoje sile v napredek in razvoj kraja. Najprej gasilci, danes pa tudi prizadevni člani prosvetnega društva, ki so v dograditev in obnovitev kulturnega doma vložili prek 3000 delovnih ur. Mesece in mesece trdega dela je bilo končno kronano z uspe- hom. Nemogoči pogoji za delo sekcij prosvetnega društva so se v zelo kratkem obdobju spremenili v ene najboljših in to po zaslugi prizadevnih članov in njegovega predsednika Milana Stegerja. Si- cer je nekaj načrtov še ostalo in kot kaže tudi te ne bo težko realizirati. Morda bo priznanje, ki ga je krajevna skupnost podelila prosvetnemu društvu še dodatna spodbuda za delo in dovolj trden porok, da bo že skoraj končana akcija — v resnici zaključena v vseh njenih podrobnostih. Vod- stvu prosvetnega društva to tudi želimo. Na nedeljski slovesnosti v kra- jevni skupnosti Destrnik so tudi drugim zaslužnim posameznikom podehli krajevna priznanja, ob koncu pa se zavrteli še ob zvokih ansambla Mavrica in prijetno nasmejali ob domislicah popularnega Jaka Šraufcigerja. mš Ivanka Ogrinčeva, dolgoletna kulturna delavka v Destmiku je prerezala otvoritveno vrvico na obnovljenem kulturnem domu Kljub pravi poletni vročini je uradnemu delu slovesnosti pred kulturnim domom prisostvovalo veliko krajanov in gostov Foto: L Ciani BUNGALOVI ŽE POD STREHO Pred dnevi so delavci mariborskega Marlesa postavili ostrešje za tri montažne bungalove, ki stoje v Ptujskih toplicah. Skupaj s komunalno infrastrukturo bo investicija veljala 10 milijonov dinarjev; investitor pa so Ptujske toplice. Bungalovi so za toplice pomembna pridobitev — so prva stopnica k uveljavitvi Ptujskih toplic kot toplic zdraviliškega tipa. Vseljivi pa bodo že to kopalno sezono in sicer v mesecu avgustu. Se to poletje pa bo nared tudi avtocamp. Za zdravljenje in letovanje v Ptujskih toplicah je vedno več zanima- nja, tako obstaja tudi možnost, da bodo pričeli graditi še tri bungalove in sicer z združenimi sredstvi zainteresiranih organizacij. Bungalovi so sicer prehodna rešitev — edina trajna rešitev toplic pa je gradnja hotela. MG Bungalovi v Ptujskih toplicah foto: JOS Pred revijo šolskih folklornih skupin v Cirkovcah v Cirkovcah se skrbno pripravljajo na revijo šolskih folklornih skupin podravske in pomurske regije. Revija bo v nedeljo, 12. junija s pričetkom ob 15. uri v domu krajanov v Cirkovcah. -u Pogled na prireditveni prostor (foto OM) igra, sreča, mladost! Pod tem geslom je okrog 600 otrok iz 15 enot Vzgojnovarstve- ne organizacije Ptuj prejšnji četrtek izvedlo zaključni nastop na igrišču ob vrtcu Med vrti 2. Prireditev, ki si jo je ogledalo okrog 2000 gledalcev, so pričeli s finalnim tekmovanjem v spomla- danskem krosu. Med posamezni- ki je zmagal Mario Furjan iz male šole, drugi je bil Gorazd Ladinek iz enote Raičeva 12, tretji pa je bil Robert Krajnc iz enote Cirkulane. Med ekipami je bila najboljša ekipa enote Raiče- va 12, kije dosegla 18 točk, druga je bila ekipa male šole z 42 točkami, tretja pa ekipa Hajdine s 65 točkami. Diplome in pokale je zmago- valcem podelil Matjaž Pisar, zmagovalec lanskega spomla- danskega krosa VVO Ptuj. Finalnemu tekmovanju v kro- su je sledil prisrčen, razigran nastop otrok, ki so skoz igro in ples prikazali del spretnosti, pridobljenih v vzgojnovarstveni organizaciji. Ob glasbeni sprem- ljavi so plesali in telovadili, tudi nekaterim aerobičnim vajam se niso izognili. Vsi nastopajoči so bili deležni bučnega ploskanja gledalcev, posebno še ob zaključ- ni točki, ko so vsi skupaj zapeli pesem Ko si srečen. Treba je reči, da je bil letošnji nastop cicibanov, posvečen me- secu mladosti, precej drugačen od tradicionalnih zaključnih pri- reditev. izredno razgiban in zani- miv. N. Dobljekar Ekipe na zmagovalnem odru (foto OM) Umrla je dr. Bernarda Pere Prejšnji teden nas je zapustila dr. Bernarda Pere, dolgoletna us- lužbenka Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Rojena je bila 12. II. 1929 v Celju. Po končani gimnaziji je vpisala študij arheologije na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi seje leta 1954 zaposlila v Pokrajinskem muzeju Ptuj kot kustos arheolog, kjer je službovala vse do leta 1966. V tem obdobju je bila od leta 1962 do 1964 tudi ra- vnateljica muzeja. V tem času je več let (od 1956—1962) razisko- vala obsežno prazgodovinsko naselbino v Ormožu. To njeno delo je slovenski javnosti pred- stavilo zaključen stavbni kom- pleks iz časa kulture žarnih gro- bišč, kakršen v takšnem obsegu do takrat še ni bil poznan. Poleg tega je izkopavala še na Tumišču pri Ptuju, Pavlovskem vrhu pri Or- možu in drugih najdiščih v ptujski in ormoški občini. Drugo področje njenega zani- manja je bila kultura starega Egipta. Tako je že leta 1959 pre- jela štipendijo Združene arabske republike, študij egiptologije pa je nadaljevala v Miinchnu, kjer je doktorirala na temo o ostankih egiptovske kulture v rimskih pro- vincah Podonavja. Leta 1974 je pripravila zanimivo razstavo o izdelkih egipčanske kulture, kijih hranijo muzeji po Jugoslaviji. Ob tem je izšel tudi katalog, bogato ilustriran tako s fotografijami ek- sponatov, kot z izbranimi po- snetki visoke egipčanske kulture. Del svojega proučevanja je po- svetila tudi delu enega prvih egiptologov Vipavčanu Lavrinu. V zadnjem letu pa je imela v pripravi objavo egipčanskih zbirk IZ Slovenije za mednarodni kor- pus »Corpus antiquitatum ae- gyptiacarum« ter obdelavo egip- tovskega gradiva iz ptujskega Pokrajinskega muzeja, kar naj bi bilo publicirano v seriji Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zahrbtna bolezen je za vedno prekinila njeno delo. Delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj 96 priznanj ob 30-letnici krvodajalstva Občinska organizacija Rdečega križa v Ptuju je pripravila v soboto v srednješolskem centru proslavo ob 30-letnici prostovoljnega in anonimne- ga krvodajalstva s katero so obeležili tudi mednarodni dan Rdečega križa m podelili 96 priznanj — 26 diplom RK Slovenije, 17 srebrnih znakov, 13 zlatih znakov, 26 zlatih značk 30 let — zaslužen za krvodajalstvo, 9 plaket z diplomo za 50-kratno in več darovanje krvi in 5 spominskih plaket RKS ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva. Zbranim krvodajalcem, aktivistom Rdečega križa in gostom je uvodo- ma spregovoril predsednik OO RK v Ptuju dr. Lojze Arko, obširneje o krvodajalstvu pa "Janko Korpar, — predsednik krvodajalske komisije. V imenu mladih članov pa Mojca Bezjak iz 2. razreda OS Olga Meglič, ki se je s šopkom rdečih nageljnovih cvetov v imenu mladih zahvalila Antonu Lačnu iz Dragonje vasi, ki je doslej že 59-krat daroval svojo kri in za to tu- di prejel plaketo z diplomo. Krvodajalcem so na slovesnosti pripravili tudi prisrčen kulturni pro- gram z nastopom recitatorjev iz 0§ Olga Meglič in srednješolskega centra ter folkloristov iz OS Franc Osojnik in Moškega komornega zbora iz Ptuja. mš V ORMOŽU RIBIČI LETOS SLAVIJO Ribiška družina Ormož, ki ima 218 članov, slavi letos 30. obletnico dela, upravljanja in gospodarjenja z vodami ormoške občine. V poča- stitev tega jubileja nameravajo dokončno urediti ribnik v Savcih, očistiti Pušenski potok, vložiti večje količine raznovrstnih mladic, označiti in zaščititi varstvene vode in urediti okolje ribnika v Ormožu. Ob prazniku krajevne skupnosti Ormož, bodo 22. julija razvili svoj prapor in podpisali listino o pobratenju z ribiško družino Varaždin. N. Dobljekar Majski dogodki v naši šoli in krajevni skupnosti Nič novega ne bom zapisala, če povem, da je maj, ta najlepši mesec v letu, še poseljno bogat z mnogimi aktivnostmi v šolskem okolju in širšem kraju. To gotovo ne velja le za Markovce, marveč tudi drugod ugotavlja- te, da se praznovanje in spominski dogodki, kar vrstijo, pri čemer pa prav v delu z mladino skorajda ni predaha. Toda začne se pravzaprav že v aprilu: Kurirčkova pošta, pohod po poteh spominov, 27. april, spomladanski kros in morda še kaj. V.se to smo ludi leta s pionirji in mladino naše šole primerno počastili, saj so učenci 6., 7. in 8. razredov. 23. aprila odšli na pohod v Mostje, ostali učenci pa so v domačem kraju izvedli športni dan z obrambno vsebino. Šolsko proslavo 27. aprila in 1. maja smo imeli 29. aprila, po kulturnem programu pa smo izvedli tudi spomladanski kros. Po štirih prostih dneh. ki smo jih preživeli bolj ali manj praznično smo se vrnili v šolo prav v sredo, 4. maja 1983 na dan 3. obletnice smrti ljubljene- ga tovariša Tita; sveži šopek pred njegovo sliko v avlj šole. slike in zapis poti letošnje štafete mladosti pa nam je takoj dokazovalo, da smo že dolgo mislili na ta dan. Spominu na tovariša Tita smo posvetili 1. učno uro za obeh stopnjah, popoldan pa nas je jok siren spomnil na tragični dogodek in sploh ves dan je minil sicer delovno, a nekako umirjeno, sookojno. V petek. 6. maja 1983 smo sodelovali na proslavi praznika K S Markovci, v kinodvora- ni se je odvijal bogat kulturni program z recitatorji iz šole in vaškega aktiva ZM. šolski pevski zbor in MOP. pihalni orkester in šolska ritmična skupina. Slavnostni govornik je bil Ladislav Knuplež. Rado Plohi pa je podelil osvojene pokale in priznanje KS Markovci društvom, organizacijam in posameznikom. Že naslednji dan, 7. maja in v nedeljo, 8. maja, je bilo v naši lepi novi šoh spet živahno; v soboto so učitelji mentorji v raznih krožkih, pripravljali razstavo izdelkov učencev, v nedeljo pa so dežurali ob ogledu — predvsem staršev, te razstave v hodniku na predmetni stopnji. Posebno mesto ima stalna etnograf- ska zbirka, ki smo jo zdaj dopolnili s tremi značilnimi Uki iz našega okolja: ženska v naši ljudski noši, korant v naravni velikosti in rusa, na pogled kar »živa« poskočna; začetnik in »oskrbnik« te zbirke tovariš Berlič. Nadvse živahni pa so bili ti dnevi v 1. majskem tednu za naše pevce, člane otroške- ga in mladinskega pevskega zbora na osnovni šoli. V nedeljo. 8. maja so namreč uspešno nastopili na tradicionalni reviji šolskih pev- skih zborov v Ptuju in s svojim lepim petjem nagradili predvsem prizadevno tovarišico Slavico Cvitanič. Od 9. do 14. maja so učitelji občine Ptuj delovno praznovali teden prosvet- nih delavcev in obeleževanje tega seje dotak- nilo tudi šole v Markovcih. saj smo v torek, 10. maja 1983 gostili učitelje nekaterih sosed- njih šol in vzgojiteljice VVZ. Po pozdravnem nagovoru so dobrodošlici, ki jo je gostom v imenu učencev in učiteljev izrekla osmošolka Janja, je zapel fantovski sekstet in zaigral ansambel, ki se je prav v tej pomladi začel uveljavljati. Nadaljevali smo z delovnim in družabnim srečanjem, ki nam je pomagalo k nredsebojnemu boljšemu poznavanju in reše- vanju mnogih problemov našega poklica. V dopoldnevu sončne majske nedelje, bilje že 15. dan tega meseca, pa smo se mladi in manj mladi zbrali pred zadružnim domom in v kinodvorani Markovci ter slovesno za nekaj skopih minut, postali nosilci zvezne štafete mladosti. Bilo je tako, kot je povedal verz neke pesmi:... in njegov 15 dan, je na srčne strune ubran, saj štafeta zdaj potuje in vse mlado se rokuje ... in kakor je skupina mladincev in osnovnošolcev spregovorila o Titu: Reci mi, reci, kdo je Tito? V polju klas, mamin glas, vsekakor košček, a človek cel za vsakogar nas, in Tito ni umrl, z nami on živi, Tito ni odšel, on v nas živi. V nadaljevanju letošnjega maja se je dogajalo še marsikaj npr.: 19. in 20. maja smo delavci šole odpotovali na strokovno ekskur- zijo v Goriška Brda, učenci so uspešno opravi- li občinsko tekmovanje Vesele šole in za Ingoličevo šolsko bralno značko. V sredo, 25. maja. smo tudi v naši šoli in KS slovesno proslavili letošnji dan mladosti ter 60 pionir- jev sprejeli v vrste ZSMS. Nekateri razredi so v teh majskih dneh že izvedli svoje enodnevne ali p<)ldnevne ekskurzije, skoraj vsi pa se poleg rednega šolskega dela ukvarjajo še s pripravami na telovadni nastop ob 50-obletni- ci TVD Partizan Markovci, pa za prireditve ob praznovanjih gasilskih društev, AMD in drugo. Verjetno sem kakšno stvar nehote izpustili- nevede prezrla, nikakor pa ne morem pozabi- ti še na dva dogodka: v nedeljo, 29. maja so ŠPZ in ostale glasbene dejavnosti izvedli koncert POJTE Z NAMI! — v ponedeljek, 30. maja pa smo na šoli proslavili zaključek tekmovanja za Ingoličevo bralno značko (osvojilo jo je 213 učencev). Do konca majajo ostal samo poslednji dan, ves mesec pa je bf na ta ali oni način px)vezan s tovarišem Titoni' Karolina Pičerko TEDNIK - 9. junij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Izdelovanje paprinatih rož - nekdaj močno razširjena hišna dejavnost v času med obema vojnama je {jilo izdelovanje papirnatih rož, ki jo jih ljudje rabili ob najrazličnej- ših priložnostih, zelo razširjena hi- šna dejavnost. Skoraj v vsaki hiši na ptujskem polju so jih izdelovali. V Bukovcih pri družini Vajda, po (jomače nri Kočekovih pa se je izdelovan je papirnatih rož razširilo že v neke vrste obrt, saj je bilo moč najti njihove izdelke vse do Cr.kovca, Ptuja, Maribora itd. Pri Kočekovih so začeli ,,ruže delati" po 1. sv. vojni in v večjem zamahu je ta hišna dejavnost (rokodelstvo) trajala do osvobo- ditve. Družina Vajda (pri Kočeko- vih) je bila številna. Štela je članov — 12 otrok, oče in mati. Z izdelovanjem papirnatih rož pa se je ukvarjalo 5 otrok, ki so ostali samski in doma (tri sestre in dva brata). Brat Jože seje vrnil s fronte (v 1. sv. vojni) invalid (imel je omrzline na nogah) in se začel prvi ukvarjati z izdelovanjem rož. Jože je hodil k nekomu v Apače, ki je že izdeloval rože. Njegov brat Janez je 5el na Dunaj okoli 1926—30 leta in prinesel potrebno orodje za izdelo- vanje papirnatih rož. Prinesel je „kotliče", ,,sekače" in ,,prešo". S tem so izdelavo posodobili. Ze pred tem so izrezovali cvetove iz papirja s škarjami. Rokodelstvo se jim je obneslo in razširilo. Prodajali so iz- delke (,,pušeljce", ,,krence", „rože" . . .) v Cakovec, Ormož, Ptuj, Maribor — v trgovine. S Hrvaške pa so prihajali kupovati tudi k njim na dom v Bukovce. Prihajali so tudi iz Slovenskih Go- ric, Haloz, z Vidma itd. Nekateri kmetje so prihajali kupovati le izrezane cvetove, ki pa so jih potem sami spletali v vence (,,krence"). Kočekovi (oz. Vajdovi) so hodili po papir v Cakovec in Ptuj. Potreben material (papir, žico) so kupovali sproti, ko so nosili izdelke v trgo- vine. (Npr. v Cakovec sta šla ponava- di dva tako, da sta šla peš do Moškanjcev in nesla velik zaboj poln izdelkov, od tam pa sta se odpeljala z vlakom do Cakovca. Vračala sta se po isti poti, le z zabojem polnim potrebnega materiala). Potreben material (pa- pir) pa so kupovali tudi pri trgovcu Ornigu na Ptuju, ah p« jim je material pripeljal tudi sam — po naročilu. Na sejme niso hodili prodajat, ker so vse prodali sproti. V času med obema vojnama je stal ,,venec za okoli bogeca" 10 din, 1 liter vina je takrat stal 3 din doma v kleti, v gostilni pa 5-8 din. ,,Venec za na glavo" pa je stal 20 din. Za to dejavnost (izdelovanje papirnatih rož) ni bilo mojstra, zaradi tega je tudi državne oblasti niso mogle obravnavati kot obrt (čeprav se je dejansko že reizvila v obrt, kljub temu, da je bila Kočekovim to še vedno le stranska gospodarska dejavnost; glavna jim je bilo kmetijstvo) in je bila neobdavčena. Kočekovi so bili po socialnem statusu ,,želarji", toda materialno dobro stoječi ,,želarji". V času pred 1. sv. vojno so v socialno razdelitev spadale naslednje skupi- ne: viničarji (brez vseh pravic in brez lastnine), bajtarji (kočarji) so imeli kakšno njivico, želarji so imeli pravico do zemlje (v Bukov- cih, ob Dravi je bila še v 19. stolet- ju skupna gmajna cele občine. Ker pa ni bilo več skupnega pastirja (v 19. st.) so to zemljo razdelili želar- jem iz Bukove). Bogatejši od želarja je bil kmet, ki je imel okoli 10 ha zemlje, poleg krav pa tudi konje. Kmetje pa so se delili na- prej na: gruntarje — ti so imeli okoli 20 ha zemlje, polovičarje z okoli 10 ha zemmlje in ,,firklce" — ti pa so imeli okoli 8 ha zemlje. Vendar pa se je količina zemlje razlikovala — eni so imeli več, drugi pa manj. Po 1. sv. vojni so kmete imenovali ,,kmet", brez nadrobnejše razdelitve. Največkrat je razliko v količini zemlje prinesla ženitev. Vse delo (izdelovanje rož) so imeli Kočekovi organizirano kot „po tekočem traku". Vsak je naredil nekaj. Pomagat so prihajala tudi sosedova dekleta. Največ jih je bi- lo pri delu zbranih skupaj 10. Zbrali so se v „hiši", kjer je pote- kal ves delovni proces. Ob delu pa se je razvila živahna družbanost s petjem, pripovedovanjem raznih zgodb itd. Navada okraševanja (,,ceranje") hiš je bila razširjena odkar pomni- jo. V zadnjih desetletjih (60-leta) pa je papirnate rože izpodrinila plastika ali pa tudi pravo cvetje. Izdelane rože, vence itd. so Kočekovi dali v posebne škatlje, ki so jih spravili na podstrešju. Tu so bile potem vse do prodaje. Z ,,kotliči" in ,,sekači" so delali fKJsnetke cvetov krompirja, jabla- ne itd. Listje pa je bilo imitacija lipovega, bršljanovega itd. Iz teh cvetov 'in listov so i/delovali ,,pUšelce", ,,venčke", ,,krence", ,,duhe", ,,krone" itd. Izdelovanje ,,pUšelcev", ,,venčkov" itd. se je po količini razlikovalo glede na letni čas. Z let- nim časom je bila namreč povezana tudi uporaba teh izdel- kov oz. okraševanje. Večinoma pa so Kočekovi pnazimi, ko je bilo več časa, izdelali več (zalogo), ki jim je prišla prav spomladi ob poveča- nem povpraševanju. Jeseni, do Božiča so izdelovah ,,krence" s katerimi so ljudje okraševali ,,bogeca" (Bogkov kot oz. Betle- hem), ,,dUhe" (v cimpranih hišah /od konca 19. in v začetku 20. stoletja/ so imeli obešenega ,,dUha", ki je simboliziral sv. du- ha v obliki goloba /za zaščito pred nevarnostmi — predmet apotropejskega značaja/; ogrodje je bilo narejeno iz lesa, nanj pa so bile nalepljene peruti. Oblika se je spreminjala in „dilh" v začetku 20. stoletja je bil narejen iz ogrod- ja, na sredi je visel lampionček, nad njim je bil pritrjen ,,pušelc", pod njim pa ,,batek" (cvetje mod- re barve). Vse to je bilo pritrjeno z žico. Obešanje ,,duha" se je prenašalo iz roda v rod. Iz nekda- njega verovanja v zaščitno moč ,,duha" se je obečanje le tega spremenilo v navado oz. običaj). To je viselo v hiši nekaj mesecev, potem pa so vsako jesen obesili jppet nove ,,krence", ,,dahe" itd. Po novem letu do „fašenka" — pusta je bil čas gostij oz. porok. Takrat so šli v promet ,,pUšelci" za svate, „bukeji" za „snehe" — neveste, ,,venčki za snehe", „venčki za svaterce" (male dekli- • ce, ki so spremljale nevesto — sne- ho in ženina). ,,Venčki" so se razlikovali po številu viter npr. na 3 vitre, na 1 vitro. Te venčke so nosile tudi deklice za k birmi. Za novomašnike so izdelovali krone. Od pusta do Velike noči pa so izdelovali ,,Nove vence" s katerimi so vsako leto na novo okrasili kapelo. Kočekovi so delali rože za kapelo še do leta 1970. Delali so tudi „pU- šelce" za regrute (do 2. sv. vojne so imeli regruti tako bogate ,,pUšelce", da so bili pritrjeni okoli celega klobuka). Za pogrebe pa so izdelovali pogrebne vence, a le do 2. sv. vojne. Za Veliko noč so okra- ševali tudi cerkve s šopki iz papirnatih rož. Na podeželju so vsako hišo kra- sili s papirnatimi rožami tja do 50- ih, 60-ih let, dokler se ni razširila plastika tako močno, da so plasti- čne rože zamenjale papirnate. Postopek izdelovanja papirnatih rož je sestavljena iz več faz. Naj- prej so s sekači izsekali v večji kup papirja vzorce rož, ki so bili raznih oblik, barv in velikosti. Skupaj so zložili pole svetlečega papirja in pole risalnih listov. Vsaka roža je imela svojo podlago iz tršega pa- pirja (risalni list). Pole so speli, da se niso premikale. Potem pa so udarili s kladivom po sekaču; papir se je prijel na sekač (vsak sekač pa ima po eno ali več luknjic), skozi luknjo v sekaču so potisnili pletilno iglo in s tem potisnili papirnate cve- tove. Le te so potem sestavljali skupaj poljubno glede na barvo, obliko in velikost. Vzeli so žico, naredili bunkico iz staniola (dobili so jo od čokolade) aH pa kar iz mo- ke in beljaka. Izrezane cvetove so vstavili v kotlič in to postavili v pre- šo, ki je kotlič ter papirnati cvet v njem stisnila in naredila reliefne vzorce. Take cvetove so potem nizali od manjšega do večjega itd. na že pripravljeno žico z bunkico (bobiko) na koncu. Ko je bilo to gotovo, so zapičili te rože v olupljeno repo, ki je stala na mizi. Za vsako vrsto rož so pripravili eno repo, v katerp so zatikali rože. Te gotove rože pa so potem spletli v venec, če so delali venec. Nekdo je vzel najprej tršo, debelejšo žico, ki je držala obliko in jo je zavil v zelen krep papir. Poiskal je sredino žice in vpletal na vsako stran (levo in desno) pripravljene rože. To je de- lal izmenično. Žice od rož je povil okoli glavne žice. Žice rožic pa so že prej povili z zelenim papirjem, tako da, ko je nekdo spletal venec, je bilo že vse povito z zelenim krep papirjem. Material za izdelavo rož je bil ve- dno papir — svetleč ali pa povos- kan. Dejavnost izdelovanja papirna- tih rož je bila zelo razširjena na Ptujskem in Dravskem polju, ven- dar je tako velik razmah dosegla le pri Kočekovih v Bukovcih, ki so postali prav po svojem izdelovanju papirnatih rož znani daleč naokrog. Ralf Ceplak Informatorji: Vajda Genovefa, Bukovci 107 KUrbiš Marta, Gerečja vas 40 F Pešec Marjeta, Stojnci 107 Rep Marija, Nova Vas 1 Fotografirano okrog leta 1948 na Ptuju. Ženin in nevesta okrašena s papirnatim cvetjem, izdelanim pri Kočekovih. Etnološka fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj. Fotografija je nastala okrog leta 1930 pred domačo hišo iKočekovih v Bukovcih. Na sliki je družina Kočekovih z izdelanim papirnatim cvetjem. Etnološka fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj. UTRIP, DOLG TRIDESET LET Predvsem gre za utrip, tisoč in en utrip zbora, za poskus odkriti neko ljubezen, ljubezen do petja ... Kot je navada ob jubilejih, najprej podatki iz osebne izkaznice. Komorni moški pevski zbor Ptuj nadaljuje tradicijo moškega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1953 v okviru Delav- sko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Dirigenta Jože GREGORC in Branko RAJSTER sta dala in zagoto- vila zboru umetniško rast. Svoj pečat so dali zboru tudi pcvci sami Amold PAVLINIČ, Tone HLUPiC, Miro križaj. Martin VINKLER in Lojze MLAKAR.. Danes šteje zbor 30 pevcev pod vodstvom Franca l.AC- NA. Posebej velja omenili soliste- tenorista Slavka BRGLEZA ter bari- tonLsta Marjana BRGLEZA in Felik- sa POLANCA. Tri desetletja pa dajo misliti tudi drugače. Kako opisati življenje, delo zbora, ki ga zavezuje preteklost in še Dolj sedanjost. Kako predstaviti pev- ce, dirigenta, ki svoj prosti čas posve- čajo petju. Vsakdo izmed njih ima svoj prostor. Vsakdo izmed njih skozi svoje čute. čustva in razum sprejema pesem. In vsakdo izmed nas, ko jih Poslu.ačna Foto: M. Ozmec IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Izdelki vrvarja.so se s časom spreminjali. Do uvedbe traktorjev je izdeloval vrvi in druge izdelke, ki so potrebni za živino — konje, krave. Tako npr. »štrange« (vrvi s katerimi konj vleče voz), »uzde« za konje, »uzde za živad« — za krave, teleta, »ovojke« (vajeti). V Slovenskih goricah so največ rabili »štrike za kravo dol prive- zal« — da ni mogla begat ali jesti jabolka in drugo sadje z drevja (en konec vrvi ji nataknejo na rog. drugi pa privežejo na sprednjo nogo), leh vrvi še danes do.sti izdela in proda. Izdeloval je dosti »vož« (to -.i. 8—10 m di»lge vrvi. ki jih-uporabljajo pri prevozu sena. Z njimi zvežejo ■ '•ni: na voz. .s--, pa za en prst debele), konjske naglavne mreže (konju je visela mrt ža čez DČi. uhlje pa je imel proste; mreža je bila za konjev U pši izgled, z nje viseli »cifli« (cofi)), krplje (mreža v kateri nosijo listje i/, gozda za stelje). Bolj redko je izdeloval --mreže podjemalke« za ribolov. Za potrebe ormoške bolnice za du.ševne bolnike je izdeloval mreže za postelje duševnih bolnikov. Lansko leto je izdeloval za mariborski Certus mrežice za prtljažnike (police) v avtobusih. Prav tako so vrvarski izdelki v novejšem času mreže za otroške posteljice, za komunalo mreže za kontejnerje, za ptujsko bolnico mreže za prekuha- vanje obvez, vrvi za tesnila za Elektrokovino — za kanalizacijo, za ga.silce (cevi za gašenje požarov |:wvijejo z vrvmi, da se ne obrabijo), vrvi za spuščanje krste v grob. Tesarji potrebujejo vrvi za »žnurat«. zidarji zagrezilo. za škripec. Vsa izdelava vrvi in vrvarskih izdelkov je ročna. Od leta 1975 kupuje že spredene klopke vrvi v zadrugi. Pa tudi iz Zagreba je že dobival spredene vrvi. Sedaj iz teh klopk smo te spredene vrvice »posukajo« in tako naredijo »štrik«. RalfČeplak Izdelovanje mreže za ribolov. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak. marec 1983. Laž(j)e bi ga nosil ko(t) poslušal »v na,šem ča.sonisju s^ pogosto pojavljata besedi laže in lažje, ki izražata isti pomen. Poznam tolmačenje Slovenskega pravopisa, da sta dopustna oba izraza, s čimer pa se ne strinjam. Beseda laže pomeni, da nekdo ne govori resnice. Be.seda lažje pa pomeni, da ima nekdo lažje delo. Zato me beseda laže, ki se uporablja za pomen lahkote, vznemir- ja in se mi gabi. Mar je vmesni j nesprejemljiv? Sodim, da bi jezikovno razsodišče moralo posredovati, da se pomen za navedena dva primera loči tako, da bo imela vsaka beseda svoj pomen.« Vprašanje našega dopisnika Rudija Rutarja iz Sežane se nanaša na stopnjevanje pridevnikov in prislovov ter na enakozvočnice (homo- nime) v jeziku. Pridevnik lahek -hka -o ima v primerniku oblike lažji -a, -e. Zato je tudi edino pravilno reči, da ima kdo lažje delo, kot piše' tovariš Rutar. Drugače pa je, kadar stopnjujemo prislove. Ti imajo namreč v primerniku večinoma po dve obliki: s š ali j pred končnim e ali pa brez njiju, če je spredaj še en trajni soglasnik. Tako lahko uporabljamo: hujše ali huje, čistejše ali čisteje, lažje ali laže, tišje ali tiše itd. Res pa je, da nam je oblika s š ali j bližja, saj je pogovorna, zato jo pri vsakdanjem sporazumevanju pogosteje uporabljamo. Prav zaradi tega jo verjetno tudi tovariš Rutar bolj ceni. Primerniška oblika prislova brez š ali j pa je bila do Slovenskega pravopisa 1962 edina predpisana za rabo v zbornem jeziku (poleg laglje). Bojazen našega dopisnika, da bi prislov laže zamenjavali z glagolsko obliko laže, pa je nepotrebna. Enakozvočnice so v jeziku pogost pojav (laže delam — fant laže, tam gori na gori, poljsko ljudstvo — poljsko cvetje ...). Tudi kadar so take besede blizu skupaj, bralec oz. poslušalec'iz sobesedila razbere njihov pomen, če je sicer sporočilo v celoti dobro oblikovano. Morebitne predloge, kritike in opozorila v jtvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7. KONCERT PEVSKEGA ZBORA POOJUNA v nedeljo, 12. junija, bo v zadružnem domu v Veliki Nedelji ob 19. uri gostoval pevski zbor Podjuna iz Pliberka. Prejšnjo nedeljo so se namreč vrnili z gostovanja v Pliberku člani dramske skupine prosvetnega društva Simon Gregorčič in se dogovorili, "da bo pevski zbor gostoval v^njihovem kraju. Kot so povedali predstavniki prosvetnega društva, so v Pliberku na- stopili pred polno dvorano občinstva, zaigrali pa so burko Trije vaški svet- niki. Dogovorili so se, da bodo srečanja postala stalna, kar dokazujejo z organizacijo omenjenega koncerta. Vabijo čim več občanov, saj se obeta prijeten večer ubranega zborovskega petja. N. D. 8 - NASI DOPISNIKI 9. junij 1983 - TEDNIK Prenovljeno kopališče v Kidričevem FGA Boris Kidrič Kidričevo, ki upravlja z letnim kopališčem v Kidričevem, je letos razširilo prostor pred kopališčem, zgradili prizidek, kjer bo točilnica. Olim- pijski bazen je tudi očiščen in prebarvan, zato občani, zlasti pa najmlajši komaj čakajo, da bo bazen odprt. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Na prostoru pred kopali^em se otroci najraje zadržujejo, saj je dovolj prostora tako na soncu kot v senci. PRIDNO BOMO SE UClU DOMOVINO UBRANILI... (KONCERT ŠRZ MARKOVCI) v nedeljo, 29. maja, bila je obenem zadnja v me- secu mladosti, se je v kinodvorani Markovci zbralo mnogo ljudi, ki so prišli predvsem z željo prisluhniti petju in instrumentalni glasbi markovskih osnovno- šolcev. Zelja se jim je tudi popolnoma uresničila, saj so po dobri poldrugi uri glasbenega programa odhajali veselih obrazov in sijočih oči ter izmenjavali pohvalne besede za vse nastopajoče in njihovo tovarišico. Program koncerta je bil tako bogat in raznolik, da ga bom v nadaljevanju le bežno predstavila, nekatere točke pa bom vendarle nekoliko poudarila. Uvodni nagovor je namenil poslušalcem Zoran - Knapič, učenec 6. razreda, ki je potem tudi spretno povezoval program, naslovne besede članka pa sem povzela po prvi pesmi — Pionirski zaprisegi Titu, s katero smo se ponovno spomnili svojega najljubšega tovariša. V nadaljevanju je mladinski pevski zbor (MPZ) zapel še vse 4 pesmi, s katerimi je sodeloval na 24. reviji mlad. in otr. pevskih zborov — 8. maja v Ptuju. To so: Moj očka, Ma hvezda. Na Jurijevo in Ta zima že zapušča nas. Takoj nato se je predstavil tudi otroški pevski zbor (OPZ), ki je tudi sodeloval na reviji, takrat je zapel 2 pesmi: V dolinci prijetni ter Miške in mavrica. Njihovo petje sta spremljala Dani (s kitaro) in Natalija (pri klavirju). Za popestritev programa je poskrbel fruličarski krožek, ki je svoje 2-letno delovanje izrazil v 2 točkah. Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Dere sem jaz mali bija. Takoj za njimi, najmanjšimi muzikanti, pa je nastopil šolski ansambel, ki je začel delovati ob ustanovitvi instrumentalnega krožka. Sestavlja ga 5 glasbenih navdušencev, 3 so še naši učenci in 2 ,,zuna- nja sodelavca". Čeprav je skupina zaenkrat še brez imena, so fantje imenitno zaigrali in zapeli, za začetek 2 trenutno najbolj aktualni — Džuli in Malo miru ter poželi mnogo ploskanja. Programa pa seveda še ni bilo konca, saj je nato nastopil polnoštevilni OPZ, ki je pripravil skladbici Trije korenjaki in Zabe svatbo so imele; sledil je nastop fantovskega seksteta, ki so \ prvem delu pred- stavili pesmi Lipa, Cigani in Uspavanka, pozneje pa še: Pastirc pa pase ovce tri. Luna sije, Pojdam u Rute (s solistoni Bojanom), presenetili pa so nas s ne^miio Ptičja svatba in njenim verzom: (ali čudo mora bit)". Da bi bil program čim bolj pisan, so spet zapeli člani MPZ, tokrat prikupno Pikopolonico s prav tako pri- kupno solistko Brigito ter mladostno in vedro Kolo mladosti; sledil je ponovni nastop fruhčarjev — Marko skače in Cuk se je oženil. Na melodijo Sontag (Nedelja) pa so člani ritmične skupine pripravili posre- čeno plesno točko. Nekaj učencev naše osnovne šole obiskuje tudi glasbeno šolo v Ptuju in na koncertu so predstavili po eno skladbo Natalija, Janja in Mitja na klavirju ter Danilo na trobenti. Za razvedritev oči so poskr- bele članice 2. ritmične skupine, ki so predstavile vajo s trakovi (v množični izvedbi jo bomo lahko videli na telovadnem nastopu, 12. junija v Markov- cih). Spored se je že prevesil v 2. polovico, saj je MPZ zapel še dve pesmi. Za domovino našo — tokrat je bila solistka Helena ter Djeca su, imeli pa smo tudi redko priložnost, videti in slišati operna pevca — sedmošolec Darko in osmošolec Bojan sta zapela duet Janka in Kecala iz opere Prodana nevesta — kdor jima je se- veda verjel (Moramo jima priznati smisel za igro, saj sta odpirala usta zelo prizadevno in požela mnogo sproščenega smeha). Mali pevci so potem zapeli še in ponazorili (z gibanjem) pesem Hodil sem: en, dva, tri po deželi Sloveniji, ansambel brez imena pa je pokazal, da enako dobro kot zabavne melodije, zaigrajo tudi narodnozabavne — Na Golici; nato so izvedli še skladbi: Liljana in Julijana (fantje pač obožujejo ženska imena!) Morda sem v pregledu koncertnega programa kako stvar prezrla, vsekakor nehote, zdaj pa naj sklenem svoj zapis o lepem nedeljskem popoldnevu v kinodvo- rani, kjer so se poslušalci na koncu odzvali povabilu, ,,spikerja" Zorana in geslu koncerta: Pojte z nami! ter skupaj z mladimi pevci zapeli lepo narodno Na planincah sončece sije. Razšli smo se v upanju, da bomo eno od nedelj v maju 1984 namenili podobnemu lepemu doživetju. Karolina Pičerko Srečali smo se s pisateljem • že vrsto let tekmujem za Ingoličevo bralno značko. Zaključek bralne značke je takšen: tiste knjige, ki smo jih prebrali, moramo v kratki obnovi povedati tovarišici. Na končni proslavi pa nas ob- ^čejo razni pisatelji. Našo šolo je letos obiskal Janez Svajncer. Najprej je ena učenka prebrala pozdravni govor, zatem so se pa vršile recitacije in glasbene točke. Ko je naš program končal, smo pisatelju izročili šopek in spominsko darilo. Sed^ pa smo prosili pisatelja, da nam pove kaj o sebi. Pisatelj pa je predlagal takole: vi bi mu postavili vprašanje in če bi znal odgovoriti, bi dobil točko. Začelo se je. Najprej je bilo vprašanje, kdaj je rojen. Povedal je tudi, da živi v Mariboru. Na vsa vprašanja v zvezi s knjigami je dobro odgovoril in si za vsak odgovor »prislužil« točko. Nekdo je pisatelja vprašal tudi, naj sam kaj pove o svoii družini. Tedaj pa je rekel: »Sedaj pa ste našli tudi mojo kritično točKo.« Povedal je, da ima dva otroka. Rekel le, da ga je zaradi nečesa zelo sram. V dvorani je nastala tišina m veselo pričakovale. »Zamenjam imena moje vnukinje, rečem ji Manja, v resnici pa je Maja m takrat me vpraša, če bi raje videl kakšno Manjo?« Torej SI je tudi ob raznih družinskih problemih zaslužil še več točk. N a žalost seje naš pogovor moral hitro končati, ker so klicali s sosednie šole, da ga že čakajo. Prisrčno seje poslovil od nas. Nesla sem mu knjigo, dobila sem njegov podpis. Vprašal meje, če rada berem. Odgovorila sem: »Da!« Odhitela sem. Spotoma sem prebrala, kaj je napisal: Polonci v pevskem zboru. Janez Svajncer, Markovci, 30. maja 1983. Odhitela sem v razred, kjer sem sošolkam pokazala podpis. Zdaj pa še nekaj o samem pisatelju. Rodil seje leta 1920. I^egov oče je bil čevljar, mama pa gospodinja. Imel je starejša brata, ki ga nista upoštevala. V šoh je večkrat nagajal, moral je v kot. V drugem letu šole je začel pisati. Njegova prva knjiga ni natiskana. "Natiskana je knjiga: Jun^ na kolcih. Prevedena je tudi v nemščino. Napisal je tudi mnogo romanov in knjig za starejše bralce. Spoznali smo enega pisatelja več. Poznamo že Branko Jurco, Antona Ingoliča ... Ugotovili smo, da se da s pisatelji dobro pogovarjati, kjer se hitro najde zanimiva tema za pogovor. Vedno nas nekako pntegnejo, da se začnemo pogovarjati z njirni. Torej — letos nas je Janez Svajncer zelo pritegnil z zani- mivim pripovedovanjem, zato smo bili še vse na- slednje ure dobre volje. Polonca Janžekovič, 7. r. OŠ bratov Štrafela, Markovci 25. maj - praznik mladih 25. maj — dan mladosti. In kako je bilo letos 25. maja v Beogradu, našem glavnem mestu Jugoslavije? Mladi iz cele Jugoslavije, smo se ta dan odpravili v Beograd, da svečano in z žalostjo v srcu proslavimo ta dan. Že zgodaj zjutraj se je nema reka ljudi IX)časi premikala na Dedinje, kjer počiva naš predsednik tov! Tito. Da se pokloni njegovemu spominu z besedami, ti si bil največji ^in naše svobodne Jugo- slavije. Nikoli, te ne bomo izbri- sali iz naših src. Pozno popoldne se je ta reka ljudi pričela zlivati na centralni proslavi. Stadion JLA, ki sprejme veliko ljudi, a ta dan resnično premali, je bil kaj kmalu pre- poln, mnogo jih je pstalo zunaj z željo, tudi mi se bi radi oridružili množici, ki Je na stadionu. Že ob 17. uri so se zlivali gledalci ter hitro polnili stadion, niti. mah naliv jih ni zmotil. Uro .pred svečano otvoritvijo je bil stadion že poln, in kaj kmalu se je ura pomaknila na dvajseto. Publika vsa na nogah in s pesmijo DRU- ŽE TITO, MI TI SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO, je praktično zače- la slovesnost. Na proslavi so nastopili mladi iz cele Jugoslavije, Slovenijo je zastopala mladina iz Murske Sobote, pripadniki JLA in narod- ne noše so resnično pokazah nekaj kar ni moč povedati. Iz vsega tega se resnično vidi, da delamo in živimo za tov. TITA. To je bil, državnik, prijatelj, tovariš človek, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ob zaključku proslave smo si zadah nalogo, hoditi po Titovi poti, po poti, ki nam jo je začrtal naš veliki prijatelj, učitelj in oče vseh narodov in narodnosti naše socialistične federativne republi- ke Jugoslavije. Na koncu se je množica oglasila z besedami MI MO TITOVI, TITO JE NAŠ Srečko Širovnik MALA UDELEŽANKA PROSLAVE Tudi tale mala deklica je vneto spremljala program, ki gaje, 22. maja pripravila OŠ Boris Kidrič Kidričevo ob srečanju prijatelj- stva osnovnih šol Jugoslavije. Besedilo in posnetek: - Konrad Zoreč Pridite na Grabšinski breg pod Gomilo Gasilsko društvo Grabšinski breg pripravlja za v soboto, 18. junija popoldne pri gasilskem domu v Gornjih Oblakih javno gasilsko prire- ditev z razvitjem novega gasilskega prapora. Predvidevajo, da bodo na novi prapor pripeli okoli 30 spominskih trakov ter vehko zlatih in srebrnih žebljičkov, kot prispevek drugih društev, organizacij in obča- nov. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom KS Juršinci. Na njej bodo predstavih 44-letno delo na področju požarnih akcij, s poudarkom na to, kako so nekoč gasilci okoli Grabšinskega brega in Gomile gasili pogoste požare, ki so nastajali na lesenih, s slamo kritih hišah in drugih zgradbah. Po slovenosti pa bo pri gasilskem domu še gasilska veselica s srečolovom. Dobiček od prireditve bodo namenih za prizidavo gasilske garaže. Zato pričakujejo, da bo prišlo na prireditev veliko ljubiteljev narave tudi od drugod. Franček Holc Sprejem novih mladincev v KS Budina-Brstje v soboto, 28. maja so se v domu krajanov zbrali mladinci, med njimi je bila precejšnja skupina mladih deklet in fantov, ki jih doslej nismo videli na naših sestajikih. Sestanek smo začeli s pozdravnim govorom predsednice Darje Letonja, ki je najprej prisrčno pozdravila vse prisotne. V svojem govoru je med drugim dejala: »V slogi je moč! Upam, da boste vestni in marljivi in da boste s svojim delom dokazali, da ste vredni članstva mladinske organizacije. Predsednica in tajnik Danilo Lenart sta potem novim članom podelila mla- dinske izkaznice in rdeče nageljne, podelitev pa je spremljalo bučno ploskanje starejših mladincev. Po končanem uradnem delu, so se v prostem pogovoru mladinci dolgo zadržali v prijetnem ambientu doma krajanov. , Manja Samec, Budma 63, Ptuj Dan mladosti na Donački gori Ob 8. uri zjutraj smo prišli pred pošto. Tam je bilo že nekaj planincev, ki so čakali na avtobus. Z m^noj sta šla tudi Matevž in mami. Ko je pripeljal avtobus, smo vstopili. Peljali smo se pol ure in izstopili v Stopercah. Vzpeli smo se na Donačko goro. Pot je bila zelo naporna. Blizu vrha smo že zaslišali glasbo. Potni smo prisopihali na vrh. Namalicali smo se. Ker so prireditelji imeli premalo programa, sem morala nastopati tudi jaz. Po končani proslavi smo se nekateri povzpeli na vrh Donačke gore. Z vrha je bil lep razgled. Videli smo sosednje vrhove. Boč, Pohorje, polja, vasi mesta . . . Ko smo se vrnili, smo utrujeni posedli na puloverje. Čez nekaj časa smo si opomogli in šli smo se igre potapljanja ladij. Potem smo se igrali z žogo. Cas iger je nitro minil in napotili smo se v Stopercc. Navzdol je šlo kar hitro in prišli smo do gostilne, kjer smo počakali na avtobus. Ko je prispel, smo se odpeljali proti Ptu[u^Ob 18. uri smo se vrnili domov. Takoj smo se umih in utrujeni zaspali. Izlet mi je bil zelo všeč in želim si še več podobnih. Mateja Golob 3. a Osnovna šola Tone Znidarič Prijateljsko ribiško tekmovanje Enako kot prejšnja leta, so se tudi letos pomerili delavci iz delovnih organizacij Emona Merkur in Hiko Olga Meglič v prijateljskem ribi- škem tekmovanju. Ta srečanja so postala že tradicija. Letos je tudi vreme prispevalo, daje lahko tekmovanje potekalo nemoteno in v prijetnem okolju. Med posamezniki je zmagal predstavnik DO Emona Merkur Vilko Pešec, drugi po številu ulovljenih rib pa je bil Dušan Orešek iz DO Olea Besedilo in posnetek: Preac Tekmovalci Iz obeh kolektivov. Prehodni pokal, na posnetku v rokah Vilka Pešca, bo za eno leto ostal v vitrini Merkurja. TEDNIK — 9. jiinij 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 50 LET ORGANIZIRANE TELESNE KULTURE V MARKOVCIH v soboto so v Markovcih izvedli prvi del prireditev ob 50-letnici organizirane telesne kulture na tem območju. Namreč, novembra 1933 so ustanovili sokolsko četo, pred drugo svetovno vojno sta na tem območju delovali kar dve telesno- Iculturni organizaciji, po vojni pa je uspešno tradicijo nadaljevalo TVD partizan. Sobotno slovesnost so začeli no- gometaši. V prijateljskem srečanju so veterani Aluminija, ki so svoj čas igrali v II. ZNL, z 9:2 premagali domače nogometaše. Za tem pa so v osnovni šoli odprli razstavo, ki prikazuje razvoj telesne kulture, uspehe in folklorno dejavnost, ki je tesno povezana s telesnokulturno. Osrednji del pa je bila slavnostna akademija v markovški prosvetni dvorani. Po izvolitvi delovnega predsedstva so posebne delegacije ponesle vence k spominskim obele- žjem iz NOB. Kroniko razvoja in dela na telesnokulturnem podro- čju, izredno skrbno pripravljeno, je podal častni predsednik TVD Parti- zan Jože Strafela. V začetku so naj- več pozornosti namenjali splošni telesni vzgoji, gimnastiki in lahki atletiki, prostim vajam, nato tudi kolesarjenju, plavanju, smučanju, velike uspehe so dosegli v atletiki, zlasti v tekih na daljše proge, danes pa največ pozornosti namenjajo igram z žogo, zlasti nogometu. Ob redni vadbi so člani in članice obli- kovali tudi osebnost, uveljavljali napredne ideje, kar 18 članov pa je za našo svobodo darovalo življe- nja. Svetla tradicija, ki mora spod- buditi mlajše k še boljšemu delu. Zbrane na akademiji, med njimi so bili Franček Simonič, Milan Kneže- vič, predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopoliti- čnih organizacij ptujske občine, udeleženci Vlaka bratstva in enot- nosti, ustanovni člani, gostje iz so- sednjih društev in domačini, sta na- govorila tudi ustanovna člana so- kolske čete Franček Simonič in Bo- gomir Kostanjevec. Častni predsednik društva Jože Strafela je posebna priznanja za častne člane izročil Frančeku Simo- niču, Bogomiru Kostanjevcu, Elici Dolenc, Martinu Horvatu in Juriju Simoniču. Društvena priznanja, izročil jih je sedanji predsednik Franc Kodrič, so prejeli: Jože Bez- jak, Vlado Horvat, Janez Janžeko- vič, Martin Kostanjevec, Ivan Kunčnik, Stanka Knapič, Anton Lesjak, Ivan Lesjak, Terezija Ma- roh, Marjan Muršec, Milan Obran, Janko Strelec, Janez Zemljarič, Konrad Bezjak, Silvestra Kolarič, TKS, ZTKO, KS Markovci in 0§ Bratov Strafela. Robert Muhič pa je posebna darila ZTKO izročil Jožetu Strafeli, Alojzu Solini, Ja- nezu Horvatu in Francu Kolariču. S krajšim nagovorom je članom društva in domačinom prisrčno če- stitko Skupščine občine in družbe- nopolitičnih organizacij občine iz- rekel predsednik skupščine Franc Tetičkovič. V priložnostnem programu so sodelovali godba na pihala PD Bu- kovci, moški pevski zbor PD Alojz Strafela, učenci osnovne šole in do- mača pionirska folklorna skupina. Drugi del prireditev bodo v Mar- kovcih izvedli v nedeljo, 12. junija popoldan in sicer bo to veliki javni telovadni nastop, ki ga bodo izvedli člani društva, učenci osnovne šole in odlična gimnastična vrsta iz Ma- ribora, med njimi državni prvak Bane Tripkovič. Prireditev se bo začela ob 15. uri. Tekst in foto: I. kotar Skrbno pripravljeno kroniko Je po- dal Jože Strafela S svečane akademije Šešerkova 4. v državi Na državnem prvenstvu v mnogobojih je Marija Šešerko, članica AK Ptuj v sedmeroboju pri članicah osvojila četrto mesto v SFRJ s 4264 točkami. Posamezne discipline: 100 m ovire 16,8; višina 153; krogla 7,72; 200 m 26,8; daljina 542 cm; kopje 28,40 m in 800 m 2:35,8. V deset^boju sta tekmovala Oliver Širec (mladinci), kije po prvih petih disciplinah (prvi dan) vodil, v nadaljevanju pa je v teku na 110 m ovire napravil hudo napako in odstopil; in Dušan Koren, ki tekmovanja ni končal zaradi poškodbe. ■ L. C. Finale atletsicega pokala Slovenije Pravico nastopa med najboljšimi dvanajstimi v SRS sije iz Ptuja zagotovilo 16 atletov in sicer: Mirko Vindiš, Prstec, Širec, Koren, Krošl, Krabonja, Zebec in M. Horvat pri moških in Marija Vidniš, Sonja Pajek, Marija Šešerko, Kristina Vindiš, Ivančičeva, Kekčeva, Krambergerjeva in Korošakova pri ženskah. Najboljši med Ptujčani so bili: Mirko Vindiš, drugi v teku na 10 km, Sonja Pajenk. četrta v skoku v višino. Marija Vindiš, tretja v teku na 3 km in peta na 1500 ter Širec v skoku v daljino sedmo mesto. Nekateri atleti, ki so imeli pravico nastopa v finalu, zaradi poškodb in šolskih obveznosti pa niso nastopili. l C. REKREATIVNA IN ŠPORTNA DEJAVNOST PARAPLEGIKOV VELIKO JIM POMENI IN KORISTI V Društvu paraplegikov mariborske regije je 90 občanov^ ki sta jih bolezen" ali nezgoda priklenila na invalidski voziček. Območje delovanja društva je zelo široko, saj so vanj vključeni paraplegiki s Koroške in Podravja. Pomembno področje njihovega dela so aktivnosti na rekreativnem in športnem področju. O tem smo se ob enem njihovih rednih srečanj v Ptuju pogovarjali s pred- sednikom društva Francem Ziberno. ,,V redne telesnokulturne aktivnosti se vključuje približno polovica naših članov. Ukvarjamo se s tistimi panogami, ki so nam najbolj dostopne. To so kolektivni športi, košarka, borbeno kegljanje ter rekreativne kot so ribolov, ukvarjamo pa se tudi z atletiko, streljanjem, namiznim tenisom, veliko in zelo radi pa naši člani igrajo šah. Vaditelji smo kar sami, saj strokovnjakov za to področje zaenkrat še ni, sami pa pripravljamo in izvedemo naše prireditve ter ob tem v to vključujemo mlajše, ki s tem šele začenjajo. S pogoji je težko, predvsem prostorom, saj je zasedenost telovadnic zelo velika. Zato moramo včasih prevoziti velike razdalje, da se lahko sestajamo in izvajamo športno- rekreativno dejavnost, ki jo imenujemo ohranjevanje zdravja paraplegikov. Namreč, tisti, ki se ukvarjajo s kakšno športno panogo, ostajajo aktivni, pridobivajo psihofizično kondicijo in veliko manj zasedajo posteljne zmogljivosti v bolnišnicah. Gre torej za veliko prednost." Kje se največkrat dobite? ,,S športno in rekreativno dejavnostjo smo najprej začeli v Ptuju, kjer se /bere največ članov zainteresiranih za športne panoge. Dobimo se v dvorani Mladika, prek zime pa smo vadili tudi v telovadnici osnovne šole v Markovcih." Paraplegiki tudi tekmujete, kajne? ,,Tako je. Tekmovanja imamo razdeljena v skupine. V prvi je republiški program, kot je bilo na primer tekmovanje v streljanju in namiznem tenisu v Ptuju, sem pa sodijo tudi košarkarski turnirji. Regijska društva pa imajo tudi svoje programe, predvsem rekreativne dejavnosti, kjer tekmujejo tudi težje, prizadeti člani. Pri tem ne gledamo na uspehe, zadovoljni smo že z najmanjšo aktivnostjo in vsakega za to tudi nagradimo." Kako pridobite člane za to dejavnost? ,,Za aktivnejše delo je pri nas potrebno dalj časa. Namreč, ko se naš član pojavi iz Zavoda za rehabilitacijo mu je prvi stik z življenjskim okoljem zelo težak. Zato mora najprej urediti odnose v družini, v delovni organizaciji, če se zaposli, s sosesko. Pri tem mu tudi poskušamo pomagati z osebnimi stiki, obiski, z reševanjem tistih drobnih, vendar zanj zelo bistvenih stvari, da se p>očuti bolj samostojnega, varnega, da se ob druženju s sebi enakimi lažje vključuje v vsakdanje življenje. Šele nato sam ugotovi, da je z aktivnejšim delom predvsem s športnimi aktivnostmi lažje vse te življenjske dnevne težave premagati, enostavno preboleti." Kaj so vam pokazale aktivnosti na športnem in rekreativnem področju? ,,Na republiškem nivoju smo statistično ugotovili, da člani, ki so aktivni na tem področju, ohranjajo zatečeno stanje in- validnosti in pri njih hitro ne pride do spremljajočih bolezenskih pojavov in ne iščejo toliko pomoči in zdravljenja v bolnišnici." V takšno dejavnost ste uspeli vključiti polovico članov. Torej naloga pridobivanja tudi ostalih ostaja? ,,To je naša stalna naloga. Tako kot je to odprava arhitektonskih grajenih ovir v življenjskem okolju. Zato poskušamo na naše prireditve privabiti čimveč članov in to prav na športno-rekreativne, kjer pač mora nekaj svojega prostega časa in nekaj svojih materialnih sredstev, društvenih namreč ni dovolj, nameniti za to. Lahko rečem, da imamo v zadnjih letih vedno več uspehov, prej se je to skoraj zanemarjalo. Posebej imamo pri- pravljene tudi socialne programe, uspehe pa vidimo ravno na trimskih oziroma družabnih srečanjih, kjer imamo zraven iger, prostega pogovora med člani tudi kulturni program, zabavni del, v glavnem poskušamo takšno srečanje narediti čimbolj pestro in raznoliko." Med največjimi težavami so gotovo prevozi na trimska srečanja, zaradi velikih razdalj, saj se dobivajo v različnih krajih. Namreč, vezani so na osebna prevozna sredstva (avtomobil), saj javnega prevoza ne morejo uporabljati. Za bencinske bone so poskrbeli, člani pa privarčujejo tudi svoje, saj so o akcijah ob- veščeni pravočasno, torej veliko prej. Kljub temu pa so stroški precejšnji, saj se dobivajo skoraj vsako soboto in nedeljo. Pa vendar, ne glede na težave so spoznali koristnost takšnih aktivnosti, zato je prav, da jim zdravi pomagamo na vsakem koraku! 1. kotar republiškem tekmovanju v Ptuju (28. maja) so ob dobri udeležbi in ^rganizacui imeli največ uspeha organizatorji — Društvo paraplegikov •»ariborske regije. Trenutek s tekmovanja v namiznem tenisu, (foto J. Bračič) Streljanje je primerna priljubljena športna in rekreativna panoga paraplegikov (foto J. Bračič) ROKOMET Drava in Velika Nedelja na devetem mestu v zadnjem kolu tekmovanja v republiških rokometnih ligah oba ligaša nista bila uspešna. Tako so oboji ob koncu pristali na devetem mestu med dvanajstimi ekipami. Drava-Burja 23:30 (12:13) v prvem polčasu so se domačinke zelo dobro upirale drugouvrSčeni ekipi lige, večkrat rezultat izenačile in enkrat celo vodile. V drugem poičasu pa jim ni več šlo in gostje iz Škofij so zanesljivo in zasluženo zmagale. Drava: Farič, Hentak, Rimele 2, Vičar9', Vraber2,Galun 7,Zupane 1. Radanovič 1, Korošak 1, Vtič, Bezjak, Sitsenfraj. Velika Nedelja-Peko 18:27 Velika Nedelja: Lah, Sok, M. Cvetko 3, Zorli L Zorko 2, Bezjak 4, F. Cvetko, Rajšp 4, Sabo, Majcen 4, Mesarec, 2^rec. NOGOMET Zmaga Aluminija, remi Drave v zadnjem kolu v vzhodni območni republiški ligi so nogometaSi Aluminija s 4:3 v gosteh premagali Ojstrico in tako zanesljivo osvojili tretje mesto. Zadetke za Kidričane so dosegli Pignar (2), Spehonja in Koren. Nogometaši Drave pa so doma igrali 3:3 (2:0) s Proletarcem iz Zagoija. Domači so v začetku drugega i^lčasa pjovedli že s 3:0. Prvi zadetek je dosegel Goričan, drugega in tretjega pa Simič. Vendarje prišlo do velikega preobrata. Borbeni gostje so v pičlih petih minutah rezultat izenačili. 01wji so se do konca trudili za zmago, vendar brez uspeha. L kotar Šoštanj-Ormož 37:37 (15:19) Igrišče Šoštanja, gledalcev okrog 100. Sodnika Vogme, Albreht, oba Maril^r. Šoštanj: Žerdoner, Puc 19, Plaskans, Požun 5, Ocvirk 1, Lesjak 7, Medved 1, Podgoršek 3. Ormož: Gaberc, Krstič, Šalamon, Žižek 5, Vukan 5, Hebar 10, Polak 5, Žemljic, Fridrih, Zabavnik 9, Hedžet 3, Bedrač. Po prikazani igri je rezulta realen. Gostje so bili boljS v prvem polčasu, domačini pa ojačani s Pucom, Lesjakom ter Požunom (igralci prve ekipe Šoštanja), v drugem delu igre. V obrambi sta obe ekipi igrali precej slabše, saj je bilo kar 74 zadetkov. Pri domačinih so bili najboljši Puc, Lesjak ter Požun, pri gostih pa danes izredno razpoloženi Hebar in Zabavnik. TM Slavko Ivanovič letos najboljši pištoljaš v občini Minulo nedeljo je bilo na ptujskem M K strelišču izvedeno prven- stvo občine Ptuj v pištolskih disciplinah in to z MK (malokaHbrsko) pištolo DRULOV in M K pištolo proste izbire (standard). S prvo i drugo je največ krogov nastreljal naš znani rutinirani strelec ^avko Ivanovič, član strelske družine Jože Lacko in tako dvakrat osvojil naslov prvaka občine za leto 1983. Rezultati: MKpištoIa »Drulov«: Slavko Ivanovič 249 krogov (Jože Lacko)od300 MOŽNIH;StankoPulko,240krogTumišče;JurijLamut 236 krogov, Kidričevo; Slavko Gole, 233 krogov, Tumišče; Branko Babusek, 221 krogov. Železničar itd. Ekipno: Tumišče 674 krogov; Kidričevo 634 krogov; Jože Lacko 541 krogov; Agis 454 krogov itd. M K pištola »proste izbire«: Slavko Ivanovič 253 krogov (Jože Lacko); Zvonko Hadjduk 251 (Agis); Franc Bedrač 245 krogov (Agis); Stanko Pulko 243 (Tumišče); Slavko Gole, 240 Tumišče) itd. Ekipno: Agis 731 krogov; Jože Lacko 617 krogov. Med mladinci je bil najuspešnejši Gorazd Maloič iz Kidričevega. Republiško normo je doseglo 8. pištoljašev, ki jim želimo na prvenstvu Slovenije v Ljubljani, 26. junija 83 dober pogl^ in veliko uspeha. A. K. USPEH MLADIH GORIŠNIŠKIH ŠAHISTOV Sahisti OS ,,Franc Belšak" Gorišnica so 23. maja odigrali dvoboj z OS Strahoninec pri Cakovcu. Igrali so dvokrožno na 24 deskah. Končni rezultat je bil 31,5:16,5 za OS Gorišnica. Ta zmaga pomeni lep uspeh, saj so šahisti OS Strahoninec že vrsto let stalni udeleženci republiških prvenstev Hrvatske, tako v ekipni kot posamični konkurenci. Letos igrajo trije njihovi šahisti na republiškem pionirskem prvenstvu Hrvatske. Dvoboj so gorišniški šahisti izkoristili tudi za ogfcd Cakovca in za navezavo prijateljskih stikov z vrstniki OS Strahoninec. Po dvoboju so se dogovorili, da naslednje leto razširijo sodelovanje še na ostala športna področja. L V. PTUJSKI KARATEISTI ZMAGUJEJO Čeprav se je spomlad že skorajda nagnila v poletru čas, ptujski karateisti ne mirujejo. Se vedno imajo redno svoje treninge, brez katerih si dobrih športnikov pravzaprav ne moremo niti zamisliti, udeležujejo pa se tudi tekmovanj. Zadnje tekmovanje je bilo na Polzeli in sicer je TVD Partizan organiziral 2. turnir v semi contactu, ki se ga je udeležilo kar deset Ptujčanov. Oglejmo si izide tekmovanj: V muha kateeoriii ie Stanko Satler sicer do lepi borbi i^ubil že v prvem kolu. Nastopil je prvič. V pero kategoriji sta Branko Breg in Vili Mar izgubila v prvem kolu, medtem ko je Alojz Vkiovič z odBčnimi borbami dosegel prvo mesto in si tako še povečal prednost na rang listi. V lahki kategoriji je tudi tokrat blestd Gorazd Stumberger, ko je premagal vse svoje nasprotnike. V polsrednji je Janko Golob izgubil, prav tako ludi Milan Segula v srednji kategoriji. V pokežki je Edi Stegar v prvem kolu zmagal, zgubil pa borbo od klubskega kolega Martina Goloba, ki je na koncu osvojil prvo mesto. V težki kategoriji je Davorin Folanec svoj prvi nastop krstil z lepo borbo in pristal na častnem četrtem mestu. Iz navedenih rezultatov je razvidno, da naši fantje pod vodstvom Vladimirja Sitarja vidno napr^ujejo in dose^^o že kar zavidljive dosežke v karate športu. Zato veljajo vsem nastopajočim, zlasti pa Vidoviču. Golobu in Štumbergerju tudi naše čestitke! Pri tem še naj zapišemo, da je organizator turnirja TVD Partizan na Polzeli podelil Gorazdu Štumbergerju posebno priznanje za dosežene uspehe. franjo hovnik 10 - ZA RAZVEDRILO 9. junij 1983 — TEDNIK TEDNIK - 9- junij 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 Novo slavje Mipovcev Blizu 1500 delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator seje v joboto v Ptuju udeležilo tradicionalnega srečanja v enajstih športnih in fgkreativnih disciplinah. Prišli iz vseh krajev Slovenije in tudi sosednjih republik. Nasvečaniotvoritvinastadionu Dravaje udeležence pozdravil predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič, igre pa je odprl predsednik organizacijskega odbora Franc Zadravec. Delavci MlP-a iz Ptuja so se p<.)trudili in igre ob pomo,či ptujskih športnih delavcev zelo dobro izpe- ljali- Med 32 ekipami je prepričljivo zmagala ekipa organizatorjev letošnjih iger — MIP iz Ptuja, pred DO Rožnik iz Ljubljane in K K Sevnica. Tekst in foto: 1. kotar Udeleženci, ki so v Ptuj prispeli tudi s posebnim vlakom, so v sprevodu krenili na stadion Drava Pred začetkom iger — predstavitev ekip in otvoritev Igre so potekale na športnih igriščih na celem območju Ptuja in tudi v Mercatoriada je tudi priložnost za nova prijateljstva, spoznavanje in utrjevanje vezi velike družine — Mercator Sanacija mostu čez Studenčnico v Ptuju je sprožila veliko negodovanja med uporabniki cest, zato smo se tudi čutili dolžni objaviti kratek odgovor na nekatere nepravilne prej objavljene informacije. Kot izvajalci vzdrževanja in varstva cest smo bili postavljeni pred dejstvo, da moramo dela nujno izvesti, zaradi zaščite objekta pred nadaljnjim propadanjem. Dela smo morali izvesti v čim krajšem možnem roku. zaradi oviranja prometa pri tem pa nismo smeli okrniti kvalitete izvedenih del. Cas izvajanja del je bil pogojen s tehnologijo in ne obratno, kot je bilo mnenje mnogih občanov. Sanacija mostu je v glavnem zajemala sledeča dela: rušenje obstoječega asfalta in robnikov, vgraditev novih dilatacij, izdelavo badroizolacije, robnikov, asf. plasti na vozišču ter metličnega betona na hodnikih za pešce. Dela smo pričeli izvajati takoj, ko so to dovoljevale dnevne temp., ki so potrebne za polaganje hidroizolacijskih trakov. Tudi pro- met v tem 4asu ni bil povečan, kot je to v turistični sezoni. Za izvedbo del smo pridobili ustrezno soglasje Republiškega komiteja' za promet in zveze — za polovično zaporo ceste. Razmišljanje o izvajanju del v treh fazah s čemer bi bil omogočen dvosmeren promet med gradnjo, smo morali opustiti zaradi obstoječega strešnega naklona vozišča, ki je pogojeval izvedbo projekta in dilatacij v dveh delih — torej polovično zaporo ceste. Operativno smo pričeli z izvajai jem del 11/5-1983, končali pa 3/6-1983. Polovično zaporo pa smo'odstranili 30/5-1983. kar je štiri dni prej od že tako tesno zastavljenega roka. Pojavila so se tudi nepredvidena dela, kot so: pri odstranjevanju starega asfalta smo naleteli na liti asfalt, ki je bil močno sprijet z bet. ix>vršino in je odstranitev traja dlje, kot je to običajno (asfalt je potrebno popolnoma odstraniti, ne da bi pri tem poškodovali bet. površino, ki mora biti gladka- za polaganje izolacijskih trakov, — v opornikih ni bilo ustrezne armature, zato smo morali vgraditi dodatno armaturo, da smo lahko nanjo privarili nove dilatacije, — zraven naštetih nepredvidenih del nam je nagajal tudi dež, pa čeprav je bil včasih samo v obliki plohe. Na čisto bet. površino lahko polagamo hidtoizolacijo šele, ko je ta popolnoma suha (običajno to traja mm. 3 dni). Na delovišču je izvajala delo ojačana skupina. V dopustnosti od tehnologije dela je dela izvajala tudi do večera in ponoči, prav tako pa tudi v soboto in nedeljo. V organizaci- ji dela smo pri tem bili pozorni tudi pri dobavi materiala in izvedbi del pod posebnimi pogoji kot so: -- v soboto 21/5-1983 nam je uspelo po posebnem dogovoru dobiti od Gradisa iz Maribora beton, da smo lahko zabetonirali dilatacije (nobena betonarna namreč ni delala to soboto, v Ptuju pa ni bilo možno dobiti tako visoke marke betona kot smo jo mi pt^trebovali), — v nedeljo, 29/5-1983 smo polagali bidroizolacijo od 7. ure zjutraj, pa vse tja do 01.00 ure zjutraj v ponedeljek, da smo lahko potem v ponedeljek asfaltirali in tako lahko že v večernih urah odstranili zaporo. — postavili smo si tudi platno, da smo labJco delah ob dežju (montaža dilatacij). Ne bi več naštevali takšnih primerov, saj ni naš cilj, da bi razlagali kronologijo dela. Prikazati hočemo, da nismo delali le nekaj ur na dan, kot so nam nekateri občitali. • Skupaj z zavodom za raziskavo materiala iz Ljubljane in strokovno službo skupnosti za ceste Slovenije smo tudi določili tehnologijo po kateri je bil določen minimalni čas izvedbe del, da se doseže kvaliteta vgrajenih materia- lov in konstrukcij. Upamo, da smo vsaj malo razjasnili sliko okoli sanacije mostu čez Studenčnico v Ptuju. Pravgotovo si vsi želimo čimboljše stanje cest ter objektov na njih, zato pa je potrebno operativno izvajanje del na terenu, kar pa se včasih ne da brez začasno spremenjenega prometnega režima in v sodelovanju z upo- rabniki cest. Cestno podj. Maribor TOZD za v. v. c. Ptuj Savo Ivančevič iz Begeja (levo) ter Alojz Gojčič iz Perutnine ob podpisu pomembnega samoupravnega sporazuma o vlaganju v vojvodinsko zem- Ijo Podpisan prvi sporazum med Perutnino in Begejem iz Vojvodine v torek, 7. junija zjutraj je bil v upravni zgradbi Mesokombinata Perutnina Ptuj podpisan prvi samoupravni sporazum v Sloveniji o sodelovanju med Perutnino in kmetijsko delovno organizacijo Begej žitište v sestavi IPK Servo Mihajl iz Zrenjanina. Samoupravni sporazum sta slovesno podpisala direktorja obeh organizacij Savo Ivančevič in Alojz Gojčič. Ptujska Perutnina se z omenjenim sporazumom obvezuje, da bo v tem in naslednjem letu vložila v hidro in agromelioracije zemlje v Vojvodini skupaj 120 milijonov din. Dela bodo izvedli na 200 hektarjih zemljišč. Begej iz Zitišta pa bo zagotovil Perutnini letno Ib.UUU ton koruze, ki jo bodo posejali na teh površinah. Letošnja dobava pa bo znašala le 8.000 ton. Sporazum je sklenjen za dobo 15 let, skupni cilj podpisnikov paje, da bi v tem času prešli na proizvodnjo koruze na 5.000 hektaijih. To je prvi sporazum med slovensko in vojvodinsko delovno organizacijo in vsi pričakujemo, da bo imela od njega koristi vsa družba. M. Ozmec Srečanje pevskih zborov bratskih občin v okviru XXIL delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, letošiiji gostitelj je občina Pregrada v SR Hrvatski, so se v soboto srečah v Ptuju mladinski pevski zbori iz devetih bratskih občin. Nekaj prek 600 se jih je predstavilo v želji, da nadaljujejo tradicijo, ki seje začela pred 13. leti na pobudo OS ZSS Slovenska Bistrica kot ena izmed prireditev bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije in v okviru delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. S skrbno izbranim in lepo izvedenim programom smo v trdno stkano bratsko vez med dvema jugoslovanskima narodoma dodali še en šopek svežih, mladih cvetov, ki naj trajno nadaljujejo sodelovanje, začeto pred 23. leti. Sobotni nastop — eden najprisrčnejših — saj so v njem sodelovali mladi, je ta naš most bratstva in prijateljstva še bolj utrdil. Za še plemenitejše odnose med ljudmi, take kot smo jih doslej razvili občani enajstih bratskih občin, so nam peli naši dragi gostje iz šol v Murskem Središču, I. OŠ iz Koprivnice, Avgust Cesarec Krapina, Josip Debeljak iz Huma na Sotli, Ratimir Herceg Varaždin, Dušan Flis iz Hoč, Jože Kerenčič od Miklavža, Pohorski odred Sloven-ska Bistrica in Olga Meglič Ptuj. mš Mladinski pevski zbor osnovne šole Josip Debeljak iz Huma na Sotli se je predstavil pod vodstvom Ivana Šlogaija Foto: S. Kosi TRADICIONALNI OBHOD PO PTUJSKIH ULICAH Učenci četrtih letnikov vseh usmeritev srednjega usmerjenega ii,^, braževanja iz SŠC v Ptuju so v prejšnjem tednu opravili tradiciona^ obhode po ptujskih ulicah in opravili ceremoniale predaje klju(ey učencem iz tretjih letnikov. Maturanti 4. b ekonomske šole so bili še posebno živahni Foto: M. Ozmec V soboto, 4. junija sta v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata Skupščine občine Ptuj zakonca FRANC in ELIZABETA LAH, kmetovalca iz Nove vasi pri Markovcih 14. Petdesetletnico skupnega življenja v trdni za- konski zvezi sta svečano obnovila. Franc je bil rojen leta 1910, Elizabeta pa 1907. V zakonu sta imela 6 otrok, danes pa sta ponosna na 16 vnukov in tudi že 3 pravnuke. Franc in Elizabeta Lah med svojimi številnimi svojci, znanci in prijatelji oh razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Rodile so: Nada Petrovič, Spuhlja 107 — deklico; Marta Možina, Velika Nedelja 8 — Damjana; Štefka Ribič, Zg. Pristava 53 — deklico; Terezija Feguš, Mejna cesta 4 — deklico; Anica Lazar, Turški vrh 106 — Aleksandro; Marija Perko, Lahovci 64 — Mihaelo; Slavica Kosec, Mali Bfebrovnik 58 — Boštjana; Nada Horvat, Apače 213 ~ Patricijo; Slavica Jelen, B. Kraigherja 38 — Simono; Zinka Bocar, Spuhlje 99 — dečka; Ma- rija Štumberger, Dravci 7 —' de- klico; Marija Muhič, Moškanjci 14 — deklico; Ana Vojsk, Stojnci 123 — Dejana; Štefka Kirbiš, Nova vas 29 — dečka; Hermina Zaje, Mihovci 54/a — deklico; Danica Škorjanec, Krčevina 3 — Boštjana; "Zdenka Munda, So- dinci9— Bojana; Marija Jesenik, Mali Brebrovnik 17 — dečka; Justina Toš, Kukava 66 — dekli- co; Milena Vinkler, Stanečka vas 13 — dečka; Ana Bec, Senčak 25 deklico; Kristina Vindiš, Go- rišnica 81 — deklico; Slavica Mi- količ, Potrčeva 46 — Katarino; Marija Holc. Senčak 19 — dekli- co; Jasna Prigl, Kidričevo 6 — Roka; Helena Korbar, Gregorči- čevev dr. 2 — Aljaža; Nada Ve- selko. Bučkovci 20/a — deklico; Irena Gomjec, Barislovci 55 — dečka; Jožefa Cavničar, Grabe 9 — Danijela. Poroke: Borut Košar, Osojnikova 5 in Melanija Blaž, Šovretova 4; Dar- ko Emeršič, Kidričevo, Tovarni- ška 5 in Andreja Eigner, Kidriče-' vo. Tovarniška 5; Janko Mesarec, Krčevina pri Vurberku 81 in He- lena Fras, Grajenščak 80; Janko Kosovel, Čmiče 46 in Katarina Copak, Stanošina 24; Vinko Jelen, Zreče 36 in Jožefa Pernek, Se- dlašek 86. Umrli so: Janez Topo lovec. Velika Var- nica 3, roj. 1918; umrl 29. maja 1983; Franc Rajh, Dobrovščak 4, roj. 1903, umrl 29. maja 1983; Jožef Škrinjar. Turški vrh 104, roj. 1903, umrl 31. maja 1983; Danica Škorjanec, Krčevina 3, Ormož, roj. 1956, umrla 2. junija 1983; Ana Bezjak, Strmec 15 pri Po- lenšaku, roj. 1906, umrla 2. junija 1983; Antonija Rihtarič, Ptujska c. 2, Ormož, roj. 1909, umrla 5. ju- nija 1983; Stanko Petek, Dornva 139, roj. 1914, umrl 2. junija 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Geloletoa oaročnJoa ^oaša 45D mli- narjev, za tujino 1.125 dinar- lev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČOP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen iTied proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa oroizvodov.