286. SteuIM DanaSnia številka stane Din 2 V LjuBljani, v nedeljo 16. decembra 19Z3. Leto LUl. Izfcafa vsak dan popoldae, lsvzeaasi aedeftje la praznike. _ __ratf : do 9 petft vrst i 1 D, od 10—15 netit mt i 1 D 50 o, večji inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav napre . — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloZi znamka za odgovor. pstavnlstva „SIot. Varoda" in ^Haredaa ttssaraa" Zaaflova ■lica it I, pritlična. — Telefon št. 304« Orsdal.it t a „$lav. Jfaro4?(' Knallova oJtca št. 5, I« aadstropie Tel* on ste*. 34. Dopisa sjrreje a* le iiiiim« is taiostao friakotane. *r Rokopisov se as vraža. -#f W*W Številka: v JugosMvlil vse dri* j9o Oin i-— v inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelje Dira 1*25 Poftnifta platanu v goloj'nS. „Slovenski Narod** velja 12 mesece/ 3 . i D;n Din 144 — . 72- . 345— . 12 - Din 3$4*— . Itd1 — ar— 72 -36 -12- Pri morebitnem povijanju *e m* saljia aereJalsa doplačati Sovi naročniki naj posTejo v prvič naročnino v*1no .-V.""* t>o iujUjlt« a. Ma -amo nlsmena naročila ;,re? pos'a'vc denarja ta n- ^nrc«** ->z»r*n. 0 notranjih razmerah v Italiji. Kaj se godi v Italiji, ne moremo fervedetl ker ima domači tisk zaprta nsta, poročila, namenjena za inozemstvo, pa morajo biti prikrojena v prid fašizmu, drugače ne pridejo preko meje. Na tuje novinarje pritiskajo fašisti in oblasti, da bi jim vcepili ugodne vti-ske o fašistovski dobi italijanskega kraljestva in res čestokrat čitamo Italiji klanjajoča se izvajanja v svetovnih listih, od katerih bi pričakovali objektivno sodbo o italijanskih razmerah. Italijanska vlada skrbi tudi v inozemstvu za to, da si dela dober glas in njeni zastopniki povdarjajo pri dotičnih vladah neprestano potrebo povoljnih odnošajev do Italije in so v rednih stikih z merodajnim tiskom. Tako se prikriva resnica o notranjem položaju v italijanski državi Tisto proti delavstvu izvajano nasilje, ko so fašisti zažigali njegove domove in pobijali ljudi, je bilo mnogo strašnejše, nego se je opisovalo takrat. Iz ustnih poročil donijo grozote o fašistovskem divjanju po mestih in po deželi katero še vedno ni ponehalo, dasi je sam Mussolini tako svečano zapovedoval, da mora biti njegova Italija očiščena vsakega nasilje vama. To je bila beseda, vržena radi lepšega v javnost, fašisti pa hodijo svo]o pot dalje in bati se je, da napoči čas najhujšega besnenja proti vsema, kar n? fašistovsko. Včasih se Mussolini na kakem velikem shodu sredi Italije zelo razšopiri in kdor bi verjel njegovemu govoru, bi moral meniti, da bo čez par dni dobesedno vsa Italija fašistovska. Samo koncem svojih blestečih zatrjevanj porohni preveč jezno proti nasprotnikom, kar na-oravi vtisk, da Itafija vendar nI In morda nikdar ne bo tako fašistovska, kakor si to namlšlja on In zvesta mu garda, Z nasiljem se ne vlada trajno. To je stara resnica, ki velja tudi za Mus-solinijcv fašizem. Nasilje pa ne ponehava. Sicer je bilo na primer po italijanskih sodiščih izrečenih precej ostrih obsodb radi na-livanja ricinovega olja in Mussolini je ponovno že ukazal zmerno nastopanje, ali vse to ne zaleže nič. Fašizem je v svojem jedru surov in ne pozna nobene prizanesljivosti do drugih strank m naj bo osebnost, ki se brezpogojno ne udaja fašistovskemu migljaju, še tako visoka, nikdar ni varna pred maščevalno roko fašistovskega ponočnjaka. Saj so hoteli naliti ricinovo olje v usta celo conte Sforzl menda radi Ba-roša in nedavno so barbarsko vdrli v Rimu v vilo bivšega ministrskega predsednika Nittija. moža evropskega slovesa in mu razbili vse. kar jim je prišlo pod roke. Stari državnik Nitti se je moral skriti in zakleniti v stransko sobo, da ga niso dobili. Ako bi bili prišli do njegov gorje bi mu bilo. Morda bi imel Mussolinijev fašizem na vesti njegovo smrt. In kaj je zagrešil Nitti? V svetovne časopise piše in krepko se bori za boljšo bodočnost svoje domovine, zavzemajoč se pri tem za splošen mir: ker pa dalekovidni mož ne dere slepo za fašisti, marveč podvrže ostri kritiki njihovo početje, zato pa »smrt Nittiju!« Njegov sm je bil v vojni kot častnik, hrabro se je boril in odlikovan je, sedaj pa pritulijo nad njega in njegovega očeta cestni pritepenci, vzra-stli tekom vojne, in divjajo nad njima kakor norci To najeklatantnejŠe priča o skrajno nezdravih razmerah v Italiji Mussolini je na kratko obžaloval dogodek v zbornici, ali njegovi fašisti lahko divjajo dalje in v Milanu so raz-tolkli delavsko tiskarno. Kdor bi mislil, da je oblast prijela krivce, bi se hudo varal. Nekaj pa je vendar storila in sicer to, da je prepovedala »iz motivov javnega reda« nadaljne publikacije listov »II Sindacato rosso«. »Pa-gine rosse«, »L'Avanguardia« itd.; vsa delavska glasila so zatrta. Mussolinijev govor k ruski trgovski pogodbi v parlamentu ie bil zasnovan tako, da je imel kolikortoliko delavstvo pritegniti na stran fašizma, ali učinek je bil baš obraten Delavski poslanci so govorili pogumno. Čeprav sta jih prekinjevala Mussolini in Giunta, in delavska masa je razumela, da se je veliki diktator za trenotek ponižal napram delavstvu, ki je pa odbilo njegov prst, ki je veleval pot v fašistovsko odvisnost. Pričakovati imamo novih bojev med fašisti in delavci, do ljute borbe in krvavih prizorov utegne priti ob pripravah za volitve in na volilne dneve. Mussolini bi se rad iznebil vsaj enega dela revolucionarnega delavstva, zato pa snuje načrte za emigracijo v južno Ameriko, v Rusijo, na Balkan. Tako bi se nižala fašizem ogrožajoča množica, katera bi po drugi strani v tujini štedila in z domov poslanim denarjem bi se krepila Mussolini-jeva strahovlada. So dobro premišljeni fašistovski načrti za emigracijo? Samo to je napaka, da vedo za nje tudi delavci! Resnica je, da je Mussolini na-sul na delavstvo mnogo pepela, ali pod tem pepelom tli vroča žerjavica, ki izbruhne na dan prejalislej in se razvije v plamen. Grozen je fašistovski teror. Priznavajo ga za potrebnega po sedaj se vršečih zborovanjih fašistovskih pokrajinskih organizacij. V Kremoni je vprašal poslanec Farinacci, deželni fašistovski tajnik, kaj bi bilo brez črnih srajc in brez njihovih bajonetov? »Pomota je misliti, da fašizem nima več sovražnikov. Nasprotne stranke so se strnile m vstvarfle enotno protlfašl-stovsko fronto. Sovražnik fašizmu nad Kome1 rtakusxynski: Nepristen položaj. CDalje). »A, da-a-a!« ie dejal čez nekaj časa. Spoštovani mladi gospod in ga. Ro~ bokszycka sta ga pogledala vsa v grozi in strahu. Ta »a, da-a-a!« je bil izgovorjen tako, da je lahko pomenil vse. Vrag vedi, kaj je hotel s tem reči Zopet je nastal dolg molk. Žena je dvignila nalahno trepalnico levega očesa in pogledala moža: nič . . . spuščal je po sobi oblake dima in imel bedasto zadovoljen obraz . . . Mladi gospod se je zopet boril sam s seboi.Hotel je reči nekaj in se napenjal kot na dirki. Nakrat je zardel, potem pobledel in spregovoril skrajno nesramno: »Že je minula ena ura!« .. . Robokszycki ga je pogledal blagohotno. »Ena ura? Ha! Kaj hočemo . . . Cac ne čaka vsak trenotek smo bjižie,« »Jezus-Marija!« je pomislila žena. »Znorel je!« je šepnil bojazljivo v duši prepadeni mladi gospod. Robokszycki je napravil važen obraz, zamižal m govoril ko sam s seboj: »Koliko ljudi umira ta hip . , , Smrt je ostudna stvar . . .« Lasje mladega Človeka so vstali kot na zapoved vsi hkratn pokonci; po telesu ga je obhajala zona . . srce mu je začelo biti vse hitreje. Ga. Robokszvcka Je pogledala moža z grozo. Pol življenja bi dala, da bi ne bilo sedaj tu tega mladega idiota. Njegova prisiljena navzočnost ji je trgala živce, kot trga Človek v naglici premočno zavoliane vrvice na čevljih, ki jih hoče sezuti. To je sicer bolj mizarska primera, toda v tem slučaju bi se pa še nekam prilegala. Gospod Robokszycki je sedel dolgo, zelo dolgo. Nato je kot pravi norec naglo skočil lahnih nog pokonci (kaj je mogoče, drusače misliti?) in se začel vsemi Je mussolinizem. Italija pravi, da je vsa sporazumna z Mussolinijem, AH kakor ie danes z Mitssolinijem, tako ie bila pisana masa z Giolittrjem, z Bono-nijem, z don Srurzem in morda bi bila še brez naših bajonetov In brez naših črnih srajc« Farinacci se je izrekel znova za fašistovsko politično in sindikalno intransigentnost Na zborovanjih se je z največjim povdarkom nasvetovala disciplina, ker se širi med fašistovskimi vrstami razdvojenost. Lokalni in strankarski interesi se križajo in do polne veljave ho- če priti element, ki ima za seboj požige in napade, proti elementu, ki išče zmernejše poti za utrjevanje fašistovske moči. Za volitve se obetaio grozni spori v fašistovskih organizacijah in kdo ve danes, kako se skoneajo državno-zborske volitve? Nagli preobrati v javnem mnenju dandanašnji niso nič kaj posebno nenavadnega. Gotovo je danes to. da fašizem ne bo trajal toliko časa. kolikor si namišlja Mussolini, in da se z nasiljem Italija ne preobrazi. Star pa za vedno veljaven je nas pregovor: Svaka sila do vremena. ODGOVORI. Včerajšnji »Slovenec« je sprožil celo vrsto zanimivih vprašanj. Zakaj bi na nje ne odgovarjali ako s tem prispevamo k splošni razjasnitvi glavnih naših nacijonalnih problemov? Izgleda, da avtonomizem, federalizem in drugo še marsikomu ni jasno, predvsem pa »Slovencu« samemu in tistim, ki mu sledijo. V tem prepričanju nas potrjuje tudi ostrina »SlovenČevega« pisanja, ki se sem in tja že preobrača v neodprost-Ijivo napadanje naših na »večjih nacionalnih svetinj. Primer takega natolcevanja prinašamo na koncu razgovora. »Slovenec«: Najboljše in naHepše je priznati to, kar sta ustvarila narava in zgodovinski razvoj. Mi: Na podlagi takega vašega in našega izhodišča vprašamo^ zakaj odkimate JtigosfavHo, zakaj se upirate nacijonafnl večini in ustavnim dejstvom, ki j"h je ta večina ustanovila na temeHu zgodovinsko In naravno podanega razvoja k ujed?nien? državnosti in skupni moč:? Po tisočletnem rohstvu dosežena enota, državnost in svoboda je vendar največia pridobitev baš naše narave in preteklega zgodovinskega razvoja! V smsilu taiste narave se je med nami uve!:avila sedania jugoslovenska večina, današnja ustava in že pet let delujoča sila gospodarskega, unravnega. vojaškega, duševnega in splošnega na-cijonalnega ujedinjevanja. »Slovenec«: Glejte blagostanje in moč federalističnih držav! Mi: Vidimo oboje! Poznamo pa tudi številne centralistične države, ki se ravno tako razvijajo kakor federaM-zirane. Tu ne moremo govoriti o boljših in slabših vzorcih. Na enem kraju potrebujeio federnlizirano stavbo, na drugem pa enotnejšo, trdne;šo, centrali-stičnejšo državo. To pač tako, kakor nanaša zgodovinski razvoj, volja naroda, ozir? na zunanjo varnost Pri enotni in močni Jugoslaviji upoštevamo siia neugodno zunanjepolitično situacijo naše nove domovine. Pazen tega poznamo anarhistično notranjost ter politično neizkušenost Slovencev in Hrvatov! Zato zagovarjamo močno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev! »Slovenec«: Naše kulturne, socijalne, gospodarske in vremenske razlike zahtevajo avtonomijo, večjo samostalnost in svobodo. Mi: Priznavamo razlike in svobodo dela. Vendar, zakaj se je ne poslužite v oblastni samoupravi? Kaj je pretesna, aH so njeni posii preozki, al? je šlevPo oblastnega prebivalstva premajhno, da se v njej izživijo vse resnične, nstvar-jajoče sHe naše dežele? Zakaj ne poizkušamo s sedanjo samoupravo, da šele no preteku izvestne dobe preidemo, če bo potreba, k širši obliki avtonomne.a življenja? V vprašanju samouprave naša država ne boluje od nstave in njenih samoupravnih č'ennv, .narveČ v prvi vrst? od federalistične demagog*V\ od brezvestnega podžrganja protidržavnlh sil, od splošne nedejavnosti, nesposobnost? m brezvoljnosti š'rokfe plasti našega naroda in razumnlštva. »Slovenec«: »Dosti je. da priblje-mo. da najbolj svetel in čist ter naroden značaj ni varen pred kepami blata. (Povodom napada na škofa Srebrniča.) Mi: Lepe besede, toda kdo greši najbolj? »Slovence«, ki v isti koloni, komaj par trenotkov po tej m;sli pade na nivo brezstidnega obrekovalca in škodljivca našega naciionalnega razvoja, pišoč: »Pri nas žive ministri kakor amerikanski petrol^iski kralji, so akci-jonarji raznih sindikatov, ropajo državno h!aga-'no, se vozi;o s posebnimi vlaki, zalnmpajo en večer par stotiso-čev in imaio toliko umazanih afer kakor romunski cigan uši Kaj boste hodili primerjat Pašičevo upravo s Seiplovo! Serpel je mož svetovnega slovesa, je svoio državo dvignil do nepričakovane višine, je pošten, svoie ljudi pošteno plačuje in še državi prištedi lepe milijarde — naša uprava v Beogradu pa dr/avi denar zaoravl?a, z mim redi jvo-ie liublience. goljufa in veriži, uradnike pa plačuje kakor tri ffti slanSe nc mogel naibolj umazani žid ?z Galicije.« — Ne pišemo radi o sosedni drravi, dasi bi »Slovencu« lahko opisali današnjo Avstrijo z Dunaiem na Čeln v vse dnigi luči. Zadostuje pog^d v dunajske ll^te »Die Borse«, »Dic Stundc« itd., da se prepričamo o nevcr;etni bankokrati^ni gmuVbl ki vlada v tej državi In Kjer odloča kapital ter umazana šoek.;!aciia prav do prelar«. Scipls in Bjegovla klerikalnih prijateljev. Pc?n?li mw »Sto-venčevt« stavke d? pokažemo na list. ki se o v^aki priliki bana da ;e naroden, da čuti za podjarmljene Korcic«. da bi jih rad osvobodil! Kaj si bode mislili Korošci, ko bodo čitali take laine opise naše dr?a^ne uprave, ko bt*4o nasedali klerikalnim klevetriTi in b rs as M d-nemu poveličevanji! dima i\ ra i»rrcinizma? Kaj ho z nain tevemo vraitlto, ako bomo tn~io*nie omahljlvee, preproste in nerazsodne selak? ohda^avaH s tako demagogijo in jim kazal! dunajiko luč ter domačo temo° Velika j«" rvako-da države, ki dopušča tako brcis*-' i pisavo, velika je naša nacijonr.lna strpnost, ki prenaša tako pokvarjen m nebrzdan tisk. Naj se te klerfkalei! Kaj je deistvice kle; V: r-era voda proti armadi jugoslovenskih državljane??, ki na krvi in rob«tvu tisočl*tne preteki -sti čuvajo Ideale svobodne nacuon*}-nofti in močne državnosti In prmravj;*-jo Jugoslavijo bodočnosti, jug slovenski narod, ki bo tlrial svoje samostalno i« enakopravno mesto v spiS noe v ropski družini Pcpor za klerikalce. Pazkol v klerllalno-komrmlsHCnl večini, ki je dolgo ča.*a figurirala poe tnko dolgo Životarila. Za paktiranje obeli strank ie bilo neobhodno potrebni, dn ena kakor drugi zataji to. kar tvori bistvo njenega programa namreč1 svojo zahtevo glede preureditve družabnega reda. Tako klerikalci, kakor tudi komunisti so b'li pod pritiskom raimer prisiliem ugrizniti v kislo fabolko, za-taiiti poglavitno točko svojega političnega evang-lra in skleniti zvezo, ki bi jo lahko primerjan z sakonako rveso med skrahiranim arisl k a-om m preprostim kmetskim dekletom. Že uvoj-čas smo karakterizirali to dru*be_ kot nel"ai abnormalnega in s r>^n»irn?ga stališča nrzmiseln,,,ga kot prisil leno jed, ki je ne bo mogla dolgo prebavijatl niti ena niti dmga stranka Še manj pa ono izprehajati po sobi kot človek, ki pričakuje denarne pošiljke. Oba sta ga gledala s strahom in začudenjem. »Ne ozirajte se name, draga moja . . .« Nato je sedel . . . »Vi ste zelo simpatičen človek,« je dejal kot strela z jasnega. Mladi gospod se je nasmehnil nenavadno prijetno. »Ah. kaj bi zopet!« ... je bleknil. »Vsekakor, gospod, vsekakor. Vi ste zelo simpatičen človek . . .€ To je bilo vse. Mladi gospod je gledal vsaj bolj nemirno. Naposled se je usodil pripomniti ustaiajoč: »Ena in pol . . dovolite, da se poslovim . . .« Robokszycki se mu je približal, ga prijel za roko in posadil zopet v fotelj. Mlademu gospodu se je zabliskalo v upornih očeh, toda brž se je pomiril in sladko nasmehnil. Ga. Robokszycka je gledala vsa prestrašena in takoj je skočila, čini ji je rekel mož: »Draga moja, pripravi čaj.« Pogledala ga je obupno in pripomnila: Služkinja spi ... Že je ena in pol čez polnoči . . .« »Gospod bo tako dober, pa ti bo pomagal Prosim vas, gospod, pomagajte moji ženi pripraviti Čaj« Mlademu gospodu je udarila kri v glavo; stisnil je pesti. Toda ko sta se srečala z njegovim jasnim in veselim pogledom, se je nasmehnil, kot bi imel vse za šalo. »Z največjim veseljem.« je dejal. To veselie ga je motilo kot v grlu. Popolnoma banalen obup ga je začel daviti po prsih, po glavi pa ga je trgal obup nemožnosti se prilagoditi situaciji. Kaj naj pravzaprav stori? Kako naj se vede napram temu staremu lopovu? Ni mogel najti izhoda iz položaja, ker se ni še nikdar nahajal v taki situaciji in nihče drugi mu ni pravil o čem sličnem. »Zblaznim,« je pomislil in čakal, kaj bo napravila čednostna ga. Robokszvcka. On je čakal odrešenja od nje, ona pa od njega. Robokssyckj pa ju je gUdaJ z brezbrižnim nasmehom. Oa. Robokszvcka je tačas odHla sama. Ostala sta sama. Mladi gospod se je nasmehnil popolnoma neumno in si popravil binokl Robokszvcki ie molčal . . . »Že je telo pozno . . ..« j« spregovoril mladi gospod. Robokszycki je moHal »Danes ie precej mrzlo . . .« Nič. Tišina. »Zelo trudni ste vid-rl« je šepnil z veliko težavo mladi gospod. »Niti najmani,« je spregovoril naposled Robokszjrcki, »mene se s* utrudi tako lahko.* »Res?« je vprašal mladi gospod vznemirjeno. »Res. gosood. Dobro se varujem, močan sem. Nikogar se ne bojim. Nekoč me je napadel v t?mni ulici razbojnik, pa je slabo naletel; razbil sem mu glavo . . .« »S pestjo?« Mladi gospod je nehal dmsti »Ne, s tem le revolverjem.« Stran 2. •S L O V T N S K I NAROD«, dne 16. decembra i štev 286 goljufano ljubljansko občinstvo, ki jo le s svojuni krogljicami spravilo na mL Voditelji moskovske internacijona-» bi se lepo zahvalili za politične so-ctlljenike. ki meni nič tebi nič sežejo v roko izrazitim kapitalistom, četudi pod firmo zvestih zaščitnikov ljudskih Interesov. Ljerin bi s takimi komunisti napravil kratek proces. Izključil bi JSk iz stranke in poslal v črezvičajko, da jim pregleda obisti in dokaže, kaj je bistvena zahteva komunizma To, kar se je zvezalo slučaino, brez skupne po-Dtlčne platforme in brez najmanjšega idejnega sorodstva, mora naravnim potem prej ali slej znova narazen. Tako »e je rudi zgodilo in nam se zdi uprav smešno, da klerikalci nočejo priznati edino merodajnega faktorja, ki je to ahmžbo raznese! kakor eksplozija gnilo drevo. S tem, da so ?!! klerikalci in ko-Hronisti v občinskem svetu vsak sebi, pa seveda vsa stvar še ni likvidirana. Namišljeni prljate!*! so si skočili sedaj v lase in z veseljem iznašajo v jav-Bost to, kar so med volitvami previdno jsmolčaH. Klerikalci in krščanski soci-alei imajo seveda največ masla na glavi, zato pa tudi najmanj govore o žalostnem koncu »Zveze delovnega ljudstva«. Lemeževi komunisti, ki so imeli vsej toliko poguma in značajnosti, da as svfvim lažizaveznlkem obrnili hrbet, pa se da i prav nr:ćno perejo zamorca. V četrtkovem »Glasu Svobode« je priobčil M. Lemež članek »Obračun s krščanskimi sociaici«, v katerem karakterizira nedavne zaveznike kot prave politične netopirje. »Vi, Kristovi mazUjenei. pravi med drugim, ki sedite v uredništvu »Slovenca«, pišete, da vam ni ostal prikrit nedavni poset ne-ketra člana naše stranke pri dr. Žerjava in da se za hrbtom pripravlja izdajstvo. Pišete, da vam samo ni znano, za katero ceno so prodali »moji« pristaši ' »razredno-zavedni proletariat«. Varuhi katoliške morale, ven z imenom onega, o katerem veste, da je bil pri dr. Žerjava, da ga sodimo po našem strankinem pravu. Ven z dokazi, da smo kupljeni, da smo izstopili iz Zveze, ker smo se prodali. Vi, ki učite s priž-nic: »ne obrekuj!« imate sedaj besedo, da s podpisom javno razkrinkate pred celokupnim proletariatom one tt naših vrst, ki so bili pri dr. Žerjavu in izstopili iz »Zveze« radi tega, ker so bili kupljeni Ce tega ne storite, bo zopet en dokaz več, da ste navadne ljudske varalice.« Ko jim je povedal še nekaj bridke resnice v obraz, sklepa dr. Lemež svoj članek z besedami: »Ne po programih, po dejanjih vas vprašujemo. Za nas ni merodajno to, da se priznavate h Kristovem nauku, ki ni postavil spovedme, kjer se lahko izpoveste svojih grehov. Izvajajte Kristov nauk brez spovednic brez dvolične hinavščine! Spoznal sem vas sedaj rudi v vaši politični delavnici in to je morda edini useh zveze, za vas morda manj prijeten.« — Iz teh jedrnatih besed je jasno razvidno, kaj se dela za kulisami onih kriČačev. ki so med volilno kampanjo obljubljali ljubljanskemu občinstvu zlate gradove. Javnost naj sedai sodi in presodi, kdo ie imel takrat prav. Dr. Lemežu pa se samo čudimo, da je šele sedaj spoznal pristno obličje svojih nekdanjih pajdašev. Lahko se bo seveda še neštetokrat prepričal, da so klerikalci s krščanskimi socijalisti in vso črno gospodo vred navadne ljudske varalice. V blebetavo-sti in frazah so bogati, njihovi programi so tako sijajno prikrojeni, da preprosto liudstvo res ne more najti v njih ničesar, kar bi nasprotovalo njegovim interesom. Toda ako jih vprašate po dejanjih, pa se pokaže prava slika hinavščine in jezuitstva. Na ieziku eno. v srcu drugo, na licu dobrodušen smehl'ai in sočutie z nesrečnim trpinom, v mislih pa brezskrbno življenje na račun zapeljanega ljudstva. To je prava karakteristika gospode, ki se zbira okrog »Slovenca« in drugih klerikalnih listov. Dr. Lemež je to gospodo že spoznal in to je res velik uspeh skrahirane Zveze. Toda še veči bo uspeh takrat ko bo slovensko liudstvo kot en mož obrnilo tem dvoživkarjem hrbet in za vedno obračunalo z brezvestnimi hujskači. Ta trenotek ni več daleč in prva lastovka nove pomladi je že priletela v Slovenijo obenem z razpadom »Zveze delovnega ljudstva«. Sledile ;; bodo kmalu še druge in to nevarnost čutijo najbolj klerikalci sami. Dunajsko pismo. Milica Vukobrankovics zadnja potomka zgodovinskega Vuka Brankovića? — Stavka državnih uslužbencev. — 10 milijard za Nemčijo, — Inostranski kap; i al v dunajskih bankah, — Krematorij. Dunaj, 12. dec VČerai Je pričela porotna obravnava proti Milici Vukobrankovics, ki je obtožena, da je hotela zastrupiti celo rodbino knjigarja Ernesta Stfllpnagla (firma Konegen). Že med vojno je bila obtožena, da ie poskusila zastrupiti rodbino Piffl, ki je v sorodstvu s sedanjim kardinalom na Dunaju. Tedaj je bila oproščena radi pomanjkanja dokazov, a obsojena je bila radi obrekovanja, ker je obdolžila petnajstletnega dečka, da je on hudodelec. Pred par leti je bila pomiloščena in kmalu je našla službo v knf.garni SrClpnaglovi, kjer jo izborno služIla v kniigarni in tudi drugače svojemu šefu samemu. Po vzgoji je meščanska učiteljica in zelo nadarjena ženska. Priznava, da jo res ona mešala svinčeni struv v jedila, ali zagovarja se tako znamenito, da vzbuja neobičamo pozornost in celo občudovanje. Feliks Salten je po včerajšnji obravnavi napisal o njej cel feljton v »\Vr. Allg. Ztg.«, v katerem jo naravnost poveličuje nad nivo običajnih duhov, hvali njeno duhovitost in prisotnost duha, njeno preudarno govorjenje v formah izredne izobraženosti, sploh nravi, da je v celi dvorani najduhovitejša oseba. Prorokuje ji. da si bo znala priboriti še znamenito bodočnost Nas zanima incident, k! zbuja izredno pozornost in nekako nagnjenje do nje, za pp.s pa zaradi tega. ker se Ime-nuie zadnjo ©«tomko zgodovinskega Vuka Brankovića, zeta kneza Lazarja, s katerim se je funalki boril na Kosovem p^Hu, a ga ie srbski narodni epos preglasil za narodnega izdajalca in preklel ves niegov rod. — ergo da visi prokletstvo rudi na Milici Vukobranko-vičevt. Na abravnavj je prišla ta okol-nest takole na dan: Zagsvornik : Ker se ie že govorilo o nekakih VaSth naoorih, da bi si »-'"borila kneževske časti, bilo bi morda umestno, govoriti tudi o tem, da ste res kneževskega rodu. Obto ženka : Nisem ponosna v tem prglrdu. Mogla bi sicer izkopati stare listine fa imenovati se knegfnja za fcosr kardinala P*ffia ne potrebujem. Predsednik: Na rodu Vuko-brankovićev baje visi neko prokletstvo? Obfo?enka: M^ji predniki so bili kralji Medije in pozneje srbski Vojvode. Jeden Vukobrankovič se je oženil s h'erjo carja Lazarja in je hote! po*tati srbski kralj. Pred bitko na Kosovem polju je Srbe iedal Turkom, za kar je dobil pozneje pol Srbije v plačilo Srbski epos izreka radi tega prokletstvo nad rodom Vukobrankovi-£tv, ki glasi: »Bog pogubi Vuka Bran- kovima, nič naj ne vspeva Iz njegovih rok, ne pšenica bela na poljih, ne sočna trta v goricah, ne deca iz proklete hiše. Komaj je bilo prokletstvo to izrečeno, že je počilo srce Milici. (Zadnja dva verza v nemščini: Kaum war dieser Fluch gesproehen, War das Herz der Milica gebroehen.«) Moj oče je bil zadnji moški potomec tega rodu. Bil je zelo nesrečen. To je bil teatraličen nastop, ki je vzbudil v celi dvorani, med porotniki in sodniki nemalo presenečenje. Kakor pa vemo iz zgodovine, Vuk Branković ni bil izdajalec. On se je zvesto in hrabro boril ob strani svojega tasta Lazarja. Po njegovi nesrečni smrti je tudi Vuk dobil del srbske države od Sulejmana Bajazita v nekak fevd, ali ker ni bil dovolj zanesljiv, so ga pregnali in umrl je v turškem rob-stvu. Narodni epos je morda porabil dejanje njegovega sina Jurija Brankovića za veleizdajo, ker je ta ostal Su-lejmanu zvest, dočim je Štefan Laza-revič porabil notranje homatije v Turčiji in se hotel osvoboditi. Jurij je bil tepen na Kosovem polju leta 1402.. a dvajset let pozneje ga vidimo na stolu despota, ki je dobro vladal in iskal povsod med sosedi prijateljev. Svojo hčer Katarino je dal za ženo grofu Ul-riku Celjskemu. Prokletstvo nad Milico Brankovi-ćevo je torej historiška bajka, ki sicer ni brez zanimivosti, kakor ni vsakdanje vel lave zločin ženske, ki se imenuje — Milica Brankovics. Današnja razprava je Izpolnila edino presliševanje njenega šefa. ki jo je skušal na vse mogoče načine razbremeniti. Na tapet ie prišlo v polnem obsegu njiju intimno razmerje. Razprava vzbuja neobično zanimanje in daleč presega svoječasno afero Hofrichter-ievo. Druga velika zanimivost ie stavka poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev. Vsi ti nradi počivajo od ponedeljka jutra popolnoma. Od Jutri dalie morajo poiskati nova skladišča za došle poštne poš*l;atve. Časopisje, banke m velike trgovske hiše imajo urejeno kurirsko službo z Bratislavo, da nismo popolnoma odrezani od sveta. — Že včeraj je bila v parlamentu bučna razprava o tej stavki. Kancelar Seipe! )e kratko navajal razloge, ki so vodili vlado, da je odklonila nove horendne zahteve uredništva, ki je gotovo vsaj za polovico bolje plačano nego v Jugoslaviji. Socijalisti so vlado hudo napadali, a še huje komisarja Društva narodov dr. Zimmcrmanna, ki tako pso* depolno posega v notranje posle republike. — Se nikdar nisem videl te zbornice tako nabito napolnjene kakor včeraj in danes. Parlament si je nadel nalogo posredovalca med vlado in državnimi nameščenci, celo noč so se pogajali ali brez uspeha Vlada je še vedno trdna in zdi se, da je res zadaj dr. Zimmermann, ki je zato hikaj. da Avstrija varčuje in ne da razmetavati denarja, ki so ga končno tuje države zaupale v veri, da je mogoče ozdravljenje te države. Stavka je, zdi se. res le socijalnodemokratska demagogija in \ politiška intriga, zato se Seipl noče j udati Skoda je seveda velikanska, več- j ta nego bi znašal enoletni potrošek za po viške. — (Med tem je bila stavka že končana. Uredništvo.) Danes popoldne je bil v parlamentu drug vihar, ki je včeraiŠmega Še daleč prekašal, izzvali so ga sociialisti s predlogom, da se dovoli iz državnih sredstev — deset milijard za gladnjoče Nemce. Finančni odsek je predlagal, da se ta predlog odkloni, ker ne gre, da država daje take svote iz kreditov in ko je sama v finančnih težavah. Nemško ljudstvo v Avstriji itak vrši svojo dolžnost do gladnih bratov in parlament apeluje na narod, da dalje deluje v dosedanjem smislu. Za odklonitev so govorili tudi V s e n e m c i, kai je zbudilo pri soci-jalistih tak odpor, tako vpitje, toliko »Pfuj«-kl'cev, da dolgo ni hotelo biti miru. — Tudi pri tej priliki so si soci-jalistl privoščili dr. Zimmermanna. ki baje tiči tudi za tem sklepom finančnega odseka Fden izmed govornikov se je povspel celo to trditve, da je tu vmes francoski maščevalni vpliv, ki hoče, da vsai dvajset tisoč Nemcev pomre za lakoto, ker bi bila to več nego ena dobljena svetovna vojna. — Današnji vihar ie bil najhujši, kar sem jih videl v tej zbornici A. G. Telefons*** ?*i * Narodna Odgovor zunanjega ministra o in Radićeva — Beograd, 15. dec. (Izv.) Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je na včera'šnii seji naznanil zbornici, da je Nj. Vel. kralju poslal pozdrav parlamenta o priliki njegove krstne slave in da se je Ni. Vel kralj Aleksander !. brzojavno zahvalil za pozdrav. Skupščina je kralievo zahvalo sprejela z burnimi klici: »Živel kralj!« Predsednik je nato naznanil, da bo zunanji minister dr. M. Ninčič dal odgovor na interpelacije raznih poslancev. Zunanil minister dr. M. NinčUć je nafprei odgovarjal ns interpelaciie socialističnega poslanca Nedel.ika Divca o demarši bivšega atenskega poslanika Živojina Balugdžića pri grški vladi. In-terpelant je zahteval od zunaniega ministra pojasnilo, iz kakega razloga se je naša vlada oziroma naš poslanik vmešaval v notranje zadeve sosedne države, čeprav je naš narod vedno visoko spoštoval staro tradicijo, da se ni vmešaval v tuje zadeve. Zunanji minister je k tej interpelaciji kratko odgovoril, da so bile vesti o demarši netočne in da ni res. da bi bil na* zastopnik interveniral proti republikanskemu pokretu pri grškem predsedniku, vsled česar izostane tudi odgovor na ostala vprašanja, ki so logična dedukciia iz glavnega vprašama o Intervenciji. Posl. Nedeljko Divac (soc.) je izjavil, da stvar v resnici ni taka kakor jo predstavlja zunanji minister ter je hkra-tu opozoril na poročilo Prcsbiroja. ki je javil, da je poslanik Balugdžlč posetil grškega ministrskega predsednika in imel z njim prijateljski razgovor. Ta vest ni bila demantirana. Ob tel priliki je posl. Divac omenil tudi ultimatum, ki ga je poslanik v Berlinu izročil nemški vladi v zadevi reparaciiskih dobav. Zunanji minister dr. Ninčič je tudi to govorico kategorično zavrnil kot neutemeljeno in neresnično. Fakturu je. da so vest o ultimatu prinesli nekateri inozemski naši državi nenaklonjeni listu — Zunanji minister dr. Ninčič je za tem odgovarial na interpelacijo nemškega poslanca dr. Štefana Krafta in tovarišev o razmejitvi z Romunsko oz. glede odstopa Žombolie Romunski. Zu-nam'i minister je izdavil, da je v resnici izvršen odstop Žombo1:e In nekaterih kraiev Romunski, a da dobi v kompenzacijo naša država nekatera druga mesta in vasi. Motivi, ki so bili mero-dajni pri rešitvi tega razmejitvenega vprašama, so bili pred vsem ti. da naša država pridobi čim več enotnega nac?ona*nega e'ementa. Pripomniti je treba, da je vlada vodila isto politiko kakor pri razmejitvi z Romunsko rudi napra^ Madžarski ko se je šlo. da se čim več slovenskega In hrvatskega elementa pritegne v našo državo. Glavno načelo le b11o povsod, da se nhra«* držav? 5?tn večje število nacionalnega elementa Posl. dr. Kraft fNemec) ie Izdavil, da absohitno nI radovoHen t ministrovim odgovorom. (Klici: opozfcfle: »Oho. oho!«) Nemški klub smatra, da z odstopom Žombolje Romunski ni naša država mnogo pridobila na nacllonal-nem elementu Navedel ie nekatere statistične podatke. V Žomhol'1 in v okolici ie bilo 2600 Nemcev. 600 Madžarov in 720 Bolgarov. V mestih, ki jih je odstopila Romunska naš! državi, pa je bilo 3127 Nemcev m 2069 Madžarov. Z odstopom Žombolie pa izgubimo 251* Srbov, a jih na drugem mestu dobimo 2624, torej je razlika okoli 100. Omeniti pa je treba, da je bilo mesto žombol^a važen trgovski in industrilski centrum severnega Banata. Produkcija industrije v tem mestu je donašala na leto 100 milijonov. Poleg treh paromllnov so bile tri nahnodemeiše opekarne, kakršnih nima niti Nemčija in je šel izvoz opeke celo v Malo Azijo. Ob zakliučku svoiega govora je smatral posl. dr. Kraft za umestno konsta^rati, da so bftl nemški podaniki v naši državi vedno od sKupscma. razmejitvi z Romunsko. — Vlada propaganda. početka države lojalni napram vladi in dinast'fl. Posl dr. rTinko Krizman (dem.) je za tem stavil na zunanjega ministra vprašanje o Radićevi propagandi v Londonu, če je res, da je angleška vlada naznanila našemu poslaništvu, da nima nikak'h. vezi z Radičem. če je res, da je Radića pozvala angleška vlada, da ne sme zlorabljati gostoljubja, ki ga ga je našel Padič v Londonu, in če je res. da je naša vlada zahtevala od angleške izgon Stjepana Radića. Interpe-lant je obenem zunanjega ministra opozoril na Radićeva pisma, objavljena v glavnem organu HRSS, »Slobodnem domu«. Zunanji minister dr. Ninčič je odgovoril : »Stjepan Padič je v svojih fantastičnih pismih iz Londona skušaj spraviti lahkoverni hrvatski svet v zmoto s poročili, da angleška vlada odobrava njegovo delovanje in da je po gotovih tretjih osebah v stikih z angleško vlado. Naše poslaništvo v Londonu je vsebino teh pisem sporočilo angleški vladi in tedaj je ta z znanim objavljenim brzojavom sporočila naši vladi, da »Foreign Office« vidi v teh Radiče-vih izjavah samo blebetanje In neresnico, da te izjave bazirajo na osebn!h kombinacijah in da je bil Radič pozvan, da naj ne zlorablja azila v Angliji in da ne sme delovati proti obstoječi viadi v kraljevini SI1S. S to izjavo smatra minister, da je podan tudi odgovor na ostale točke dr. Krizmanove interpelacije, s pripombo, da naša vlada ni zahtevala od angleške izgona Stjepana Radića, ker ne pripisuje RadTčevemu bivanju v Londonu uika-kega večjega pomena. Posl. dr. Krizman (dem.) je pripomnil h govoru zunaniega ministra, da je Radić pobegnil v Anglijo, ni pa prišel v skupščino, da bi tu branil interese hrvatskega dela našega naroda. Ni pobegnil zsradj preganianja od strani političnih oblasti, ki so mu dale popolno svobodo pri njegovi agitaciji, pobegnil je pred lastnimi pristaši, katerim je ob-Ijufcoval nevtralno človečansko republiko, ki to prinese hrvatskemu narodu iz Londona. Potekel je rok za rokom, a republike ni bilo. Radić je pobegnil v inozemstvo, da bi med svojimi somišljeniki in verniki povečal upanje za ustanovitev republike. Vsa pisma, ki jih prejemajo naši hrvatski kmetje od Radča Iz Londona, so same laž? in fan-tazT?e. Govornika ministrova izjava ne zadovoliuie popolnoma. Odgovor naše vlade, da Anglija odklanja vsake vezi z Radičem. bo pač med našim narodom povzročil, da pride Hrvatski kmet do drugega prepričanja o Radiću in da se utrdi med narodom prepričanie. kako Je Radć umef ljudske mase varati. Govornik ?e prepričan, da se bodo nezdrave razmere v Hrvatski izboljšale. Skoraj pride eas. ko se bodo znašli vsi s'novl našega naroda pri skupnem delu. (Zbornica je to iziavo vzela z viharnim odobravnniem na zname.) Radičevo dedovanje le za nas prava sramota, osobito za Hrvatsko in Hrvate. Vladi, ki iz-javl;a. da ne pripisuje velikega pomena Radičevemu bivanju v Londonu, pač boli konvenira Radićeva odsotnost, ker sedanja radikalna vlada živi le vsled tega. ko ni Radiča v parlamentu. Skupščinski predsednik Liuba Jo-vanovlč je za tem sejo zaklručil s predlogom, da pride na prihodnji seji na dnevni red zakonski načrt ministra financ o proračunskih dvanaistinah za prve tri mesece prihodnjega leta. Seja je bila ob 12.15 zaključena. Prihodnja je danes ob 10. dopoldne. POLJSKA IN RUSIJA. — Varšava, 14. decembra. (PTA.) Med Poljsko in vlado sovjetske Rusije so bile izmenjane note v zadevi prizna* nja zveze sovjetskih ruskih republik od strani Poljskem Grški ultimat Albaniji. Incident radi propagandne brošure. — Ukinjenje diplomati čilih stikov. — PaHz. 14. decemdbra. (Izv ) Albanski tiskovni urad jc pred kratkim izdal propa* gandno brošuro, ki vsebuje težke raržalitve grškega riroda in grške armade. Vsled tega je atenska vlada naročila grškemu ministru ▼ Draču, naj zahteva od albanske vlade preklic brošure potom uradnega komunikeja in kaznovanja vodie albanskega H^kovnega urada. Albanska vlada ni dala z.-ulovoljivega odgovora. Radi tega je grški minister obvestil albansko zunanje ministrstvo pismeno, da zapušča Drač, kjer je do bo d~- c £a opravljal tekoče posle konzularni tajnik. — Pariz, 14 decembra. ) OrOea vlada je dostavila albanski vladi diploma« tično noto, ki ie istovetna z {fttirnim uiti* matvmom Grški ministrski predsednik ge* neral Gonatas je včeraj odklonil poset al» ban^ketra r>°^lan;V-3 v Atrnah RAZVRSTITEV ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV. — Bengrad. 15. decembra. (lzv> Po» sebna komisiia je v prometnem m;?--'v--, stvu dokončala svoje delo o razvrstitvi Je* lezniSkih uradnikov in uslužbencev V prvo skupino I. kategorije je pomaknjen petnoe* nik promrfneca ministra, semkaj spada t 'di generalni direktor državnih železnic v R-o* g-adti. V II ■kupino spadajo vsi direktorji oblastnih pokrajinskih želemllklh direkcij v Beogradu. Za£rebu, Lj>ib!iani. 5v:-a icvu in Stibetici. Ostali uradniki in nameščenci so rarvrščeni po njih sbiž.benih letih in kva* lifikaciji v ostale skupine in kategorije. Vesti iz Italije. Pr\i znaki volilnega boja. — Obsojeni fašisti. — Ruski premog za Italijo. — Rim, 14. decembra (Irv.) Volilni boj med socijalisti in fašisti bo zelo hud. So že tu prvi maki za to. K »r so socijalisti poslali pozdrave labouristom v London radi zmage in ker zahtevajo svobodo pa državnorbor« ske volitve — sicer se jih vzdrze — so že vzrojili faSisti in zakričali na socijaliste. Faiisti se čutijo užaljene. Č>S da oni niso proti svobodi in provokacija je zanje brzo* javka v London poslana. 2e naprej prot©» stirajo proti inozemskemu vplivanju na no« tranje italiianske zadeve. Razpust parla* menta sledi najbrže v kratkem, ker za dobo med razpustom parlamenta in dnevom volitev določa Statut štiri mesece Na i verjet« nej§i dan za nove volitve je 6. april 1024 Do konca juniji pa mora biti sklic an par'a. ment Popolari se gibljejo zelo živahno, ri.isi dobro vedo. da pridejo v novo zbomiro no Mussolinijevem volilnem zakonu v mnogo manjšem števlu kakor je sedanje. Musso* ni napoveduje govore po raznih pokrajinah. — Bologna, 14. decembra (Izv.) Včeraj sc je izvršila porotna razprava proti aedmira fašistom, ki so se lani udeležili nanada na kolonsko hišo Jerneja Mezzettija. ki ie ob« ležal mrtev, neki drugi kolon pa je bil težko ranjen. Štirje fašisti so obsojeni ^suk na 7 in pol leta. ostali trije pa od 3 do r> '1et zapora. V fašistovskih krogih je zavladalo ogorčenje. — Rim. 14. decembra, (Tzv.) Mussolini zahteva pri vršečih sc poeaianjfh ra t^-g^v. sko pogodbo z Rusijo, da bi se dala Ita'lji koncesija za premogokopno cono ob frnera morju. Raje se R"si deloma strinjajo z Mussoliniievim predlogom, hočcio pa imeti itali jansko«ruski konzorcij, ki bi dobil v najem ta':o cono. Italija bi se udele/ila • kapitalom, tehniki in delavci, sovjrtska v1a» da pa bi dobivala določene odstotke pro* dukcijc in čistega dobička. MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V ŽENEVI. — Beograd, 15. decembra. (Izv.) Načelnik komercijelnega oddelka v prometnem ministrstvu Ante Panić se je včeraj vrnil iz Ženeve, kjer je zastopal našo državo na mednarodni železniški konferenci. Konference so se udeležili delecatje prometnih ministrstev vseh evropskih držav. Konferenca le razpravljala predvsem vprašanje ureditve direktnih tranzitov blaga, nekatera carinska in železniška vprašanja. Odobrene In podpisane so bil« razne konvencije Razpravljalo se je tudi vprašanje enotnega voznega reda za tekoče polletje. Naš delegat je sklenil s češkoslovaškim d:!- ratom konvencijo, na podlagi katere se ureja direktno pošiljanje med češkoslovaško in Jugoslavijo. Avstrijski del.gat je k tej konvencij] Izjavil, da ne bo Avstrija d.lala nikaklh ovir pri teh direktnih tranz'tnih pošillkah med Češkoslovaško ia Jugoslavijo. MADŽARSKO POSOJILO. — Budimpešta, 15. decembra. (Izv.) V kuloarjih narodne skupščine je bila včeraj razširjena vest. da so pogajanja radi dovolitve madžarskega posojila v Parizu položena do začetka meseca aprila prihodnjega leta. Vest Je vzbudila v parlamentarnih krogih konsternacijo. — Puna], 15. decembra. (Irv.) Po poročilih Mcrzngove korespondence uMavl devfzna centrala svoje delovanje. Natijo-nalna banka ustanovi po novem letu v vseh važnejših mestih in krajih svoje podružnice Mala antanta In mad. nos. — Pariz, 15. decembra. (Izv.) Po Informacijah iz dlplomatičnlh Jcro^ov so med člani Velike In Male antante Izmenjane misli o dovolitvi mednarodnega posojila Madžarski. Na temelju demarše Vel:ke antante v Reogradu. Pragi in Bukarešti je stavila Mala antanta dva glavna pogoja za dovolitev posojila: 1,1 20% dovoHenega poaoflla se Ima rezervirati za plačilne oV-eznost! Mrdiax» ske t smisla določil tri?nonske mirovne pogodbe. Teh 20% se ima rezervirati predvsem kot plačilo vojne odškodnine drža vam Male antante po določilih protokol•• sporazuma, sklenjenega v ?paa leta 102' 2.) V medzavczntškt kontrolni komi H', ki bo vodila nadzor o v por 2 bi r>osol:la. Ima biti tudi delegat držav Male antante. Danes, ▼ nedc-io 16. **c*-embra, ZABAVN1 VEČER šentjcikobske*:! tfosp. društva v KLazjpL t-; štev. 106. »SLOVENSKI NA ROP« dne 16. decembra 1923 Stran 3' Gibanje državnih uradnikov. — Beograd, 14. decembra. (Izv.) Deputacija glavnega odbora Saveza državnih uradnikov, obstoječa iz pred* sednika univ. prof. Andonoviča, podpredsednika dr. Miha Jovanovi* ć a. pomočnika direktorja d ržavnega računovodstva in predsednika organi« zacije poštnih nameščencev Toma J o* v an o v i ć a je včeraj dopoldne pose* tila finančnega ministra dr. Stojadino* vica, s prošnjo, da ji da končne sklepe vlade na spomenico, ki jo je bila prej* šnje dni predložila vladi delegacija dr* žavnih uradnikov. Finančni minister je tej deTegaciji najpreje izjavil, da ne more takoj objaviti sklepov, ker mora spomenico prej proučiti. Včeraj je fi* nančni minister deputaciji kratko od= govoril; odgovor pa deputacije ni po* poinoma zadovoljil. V krogih državnih uradnikov prevladuje splošno prepriča* nje, da bo vlada še naprej skušala za* vlačevati rešitev uradniškega vpraša« nja. Znano je, da je do danes vlada še vedno znala spraviti uradniško vpraša* nje in zahteve uradnikov na drug tir. Vlada še ni nikdar vpoštevala upravi* čenih zahtev, ki so bile od uradnikov predložene v raznih spomenicah na vlado. Med uradnistvom se tudi raz* motriva vprašanje proglasitve splošne stavke. — Način izvedbe je pa zelo težaven. — Beograd, 15. decembra. (Izv.) Današnji beogradski listi objavljajo vest, da je vlada na predlog finančnega ministra odločila, da se državnim urad* nikom vseh kategorij dne 1. januarja 1924. izplača predujem na račun reguli* ranih plač. Onim uradnikom, ki imajo sedaj več kakor 5000 dinarjev na leto. se izplača predujem v znesku 2000 d i* narjev, in onim, ki imajo manjšo od zgoraj navedene, pa 1500 dinarjev. Vladna kriza na Poljskem. Demisija poljske vlade. — Varšava, 14. decembra. (PTA.) — Pri posvetovan:ih poljske ljudske stranke Pijast o zakonskem načrtu gle* de kolonizacije in parcelacije je del po* slancev pod vodstvom p osi. Prylla za* pustil dvorano. Posledica tega koraka je bila, da je predsednik sejma Rataj iako j odložil svoje predsedniško mesto. Sejm je bil zaključen. Takoj na to je bila sklicana izredna seja ministrskega sveta, da se posvetuje o nastali parla* mentarni situaciji. — Varšava, 14. decembra. (CTK.) Na izredni sej; je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika WU iosa sklenil takoj podati predsedniku poljske republike demisijo celokupnega kabineta. TRAGIČNA SMRT. — Milan, 14. decembra. (Izv.) Direktor potresnega observatorija Gagliani Je danes padel s četrtega nadstropja svoje še nedograjene hiše ter na mestu obležal mrtev. Ni še znano ali Je tragični slučaj bil nesreča ali prostovoljna smrt Obnova pogajanj med Francijo itd. — Pariz, 14 .decembra. (Izv.) Diplomatom urednik »Agence Havas« piše o obnovi podajanj med Francijo in Nemčijo: Veli, da je francoska vlada pripravij.na obnoviti pogajanja z nemško vlado, ker le popolnoma ustavljena pasivna reslstenca v ruhrskeni ozemlju. Razgovori se bodo vodili med cbema vladama po posredovanju nemškega poslovnega odpravnika rioescha. Politične vesti, = Politična situacija in klerikalci. Iz Beograda nam poročajo: V parla* mentarnih krogih se živahno komentira dejstvo, da nastopajo klerikalni poslan* ci v zadnjem času izredno konciljantno napram vladi. Zdi se, kakor da bi se spletle med klerikalci in vlado tajne niti, ki naj vodijo ao popolnega spo* razuma. Ni se potem čuditi da so bile • parlametarnih krogih že razširjene kombinacije o radikalno^klerikalni ko* aliciji. Klerikalci so te vesti sicer de« mantirali, vendar v takšnem tonu, da se je lahko opažalo, kako je klerikalnim poslancem V bistvu simpatična ta misel. Na zadnji seji klerikalnega kluba so poslanci razpravljali o politični situaciji m so za enkrat sklenili, da za sedaj še pridrži svojo dosedanjo politično tak* tiko. Nekateri govorniki so nag^ašali, da bi klerikalni klub pač rad stopil z vlado v podajanja, vendar pa je potre* ba, da vlada preje z dejanji pokaže, da je vredna zaupanja. Doslej so bili kle* rikalci že tolikokrat prevarjeni, da se nihče ~c more čuditi, ako nimajo nobe* nega pravega zaupn-js ne v vlado in ne v radikalno stranko. Na drugi strani pa so napravile na klerikalce prav dober vtis gotove koncesr ki jih je vlada baje či« o po svoji inicijativi dala kle* ri'-alt^m. — /2 zunanjega ministrstva. Če* škoslovaški poslanik Jan Seba je včeraj obiskal ministrskega predsednika. Raz* govor je bil o sestanku držav male antante. — BlagbdaH agrarne reforme. O tem je začelo pisati tudi glavno glasilo Hrvatske stranke prava. »Pravaš«. Po» trditi moramo tej najbolj separatistih ni stranki nase dri a ve, d a se približuje vsakdanjim, realnim potrebam, in da opušča svoja meglena stališča hrvat* skega državnega prava, hrvatskega se* paratizma. Le tako naprej, čimveč po* seganja v naša aktualna gospodarska in javna vprašanja. = Radić je prijatelj vseh, samo ne rodnih bratov Srbov/ V svojem glasilu »Slobodni dom« priobčuje Stjepan Ra* dić novo pismo iz Londona, v katerem pravi med drugim: »Neresnično je, da bi si Hrvatje in Srbi želeli eno državo zaradi tega, ker imajo skupne sovraž* nike. Na svojo srečo so Hrvati prija* telji Bolgarov in Arnavtov. Oni so pri* ja tel ji tudi madžar. '~ega in italijanske* ga naroda, pa tudi prijatelji avstrijske republike. In sicer so takšni prijatelji teh narodov in držav, da se ne more izvršiti nobeden napad na enega izmed teh narodov s sodelovanjem Hrvatov, to temmanj. ker nobena izmed teh dr* žav nima namena, da napade Hrvat* sko.« — Torej Hrvati so prijatelji Itali* janov, ki v Istri na najkrutejši način zatirajo Hrvate in iztrebMajo hrvatski živelj, Hrvati so rudi prijatelji Mad* žarov, proti katerim so se borili skoraj tisoč let. nepomirljivi sovražniki so sa* mo in edino svojih rodnih bratov, ki govore in pišejo isti jezik in po čijih žilah se pretaka ista slovanska kri. ciialtstično glasilo »Avanti« piše o predstojeći konferenci Male antante, ki se vrši začetkom prihodnjega leta v Beogradu. List naglasa, da bo glavni predmet razprave na tem sestanku državnikov Male antante vprašanje glede di-plomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo. »Avanti «trdi. da vse politične stranke SHS vplivajo na beogradsko vlado, naj stopi v diplomatlčne stike s sovjeti. Isto naziranje prevladuje tudi v češkoslovaški javnosti. Tretji zaveznik Pomunija izjavlja v svojem tisku, da sedaj, ko je dosežen sporazum glede Besarabije, ni nobene ovire za priznane sovjetske vlade. Na konferenci v Beogradu bo navzoč tudi delegat Poljske in bržkone bo definitivno rešeno vprašanje glede vstopa Poljske v Malo antanto. Po teh konstatacijah list nadaljuje: Zakaj b! se sedaj, ko so se sporazumele anglo-sak-sonske in latinske rase (španska in Italija), ne sporazumeli tudi Slovani? Da, priznati je treba, da bi bila največja nevarnost, ako bi se jugozapadni Slovan! sporazumeli In sklenili nekakšno zvezo s prejšnjo mogočno Rusijo. Toda ml, ki smo se veselili, da je padel earizem in z n;Im tudi absolutizem, smatramo, da je sedanja velika Rusija najboliša garancija za evropski mir. ker po svojem režimu ni osvaialna, nego hoče Živeti v mirnih odnošajih z vsemi državami. Uprav zato pa je treba pozdraviti vsako zbližanje z sovjetsko Rusijo. = Preganjanje hrvatsko-katofiške cerkve. Pokrajinska uprava v Zagrebu je izdala naredbo, ki se glasi: Ze večkrat je tu ministrstvo izdalo nalog, da se prepreči delovanje takozvane hrvat-sko-katoliške cerkve. Navzlic temu pa svečeniki-pristaši reformistienega gibanja izvršujejo javno bognslužna dela, darujejo »hrvatske maše«, snujejo »hrv. katoliške župe« itd., vse to proti odredbam naše ustave in navzlic zabrani obstoječih državnih zakonov. Vse to se dogaja pred očmi upravnih oblasti. Za to se po naredbi ministrstva ver v Beogradu z dne 12. oktobra 1923. V. K. št. 2570 vse podrejene oblasti pozivajo, da energično store vse potrebne korake, da se takozv. reformistični pokret odpadlih katoliških duhovnikov obdrži v mejah, ki so mu določene z državno ustavo in zakoni. Reformistično gibanje Hrvatske narodne cerkve je s to naredbo popolnoma udušeno in omejeno samo na takozvano hišno bogoslužje. V zvezi z izdanjem te naredbe je zagrebška policija obsodila hrvatsko-katoli-škega župnika TOletnega Tvana Cerov-skega na 6 dni ječe, odnosno na 150 pin globe, ker je na željo rodbine brez cerkvenega odela izvršil pogreb pristaša reformističnega gibanja. Zanimivo je, da je bil župnik Cerovski od policije razrešen vsake kazni, a ie končno po nalogu ministrstva ver bil ponovno obsojen. = Kp! bi se zsrodHo. ako bi Radič prišel v Beograd?... Na to vprašanje odgovarja Radić sam v svojem »SIo-bodnem domu« takole: »Moj prihod v Beograd bi imel za posledico ničesar drugega, kakor vojaško diktaturo, kar bi izzvalo v Hrvatski in Makedoniji revolucijo, potem pa bolgarsko in madžarsko intervencijo in nazadnje neizogibno evropsko vojno.« — Strašno! Kakšne katastrofalne posledice bi imel prihod Stjepana Radića In njegovih poslancev v narodno skupščino v Beograd! Potem ima Radić popolnoma prav. ako ostane š*e nadalje v Londonu in se ne vrne v domovino! Sicer se pa tem strašnim prorokovanjem na prvi pogled vidi, da so izvarjena z gotovim namenom. Hrvatske mase so že jele uvidevati. kako brezglava je Radićeva politika, zato jim mora Radić nametati v oč| nekaj novega peska in zato Hm slika strašne posledice, ki bi jih imel baje njegov odhod v Beograd. Vprašanje pa je, ako bo to strašilo kaj zaleglo. = Izjava ministra dr. Peleia. Napram dopisniku »Jutra« je minister za socijalno politiko dr. Peleš podal to le izjavo glede afere o prehrani pasivnih krajev: »Dosledno mojim včerajšnjim besedam moram povdarjati, da ne smatram dr. Žerjava v nobenem oziru za krivega. Kar se posebej tiče prehrambene akcije v Hercegovini, je stvar taka: Minister dr. Žerjav je izdal nalog, da se za prehrano Hercegovine določeni znesek 6 milijonov dinarjev pre-odkaže od Narodne banke zagrebškemu Gospodarskemu društvu, ki je prevzel preskrbo Hercegovine. Zastopniki Potrošačke zadruge iz Mostara pravijo sedaj, da od tega kredita niso dobili ničesar. Ravnatelj Gospodarskega društva dr. Poljak pa zatrjuje, da se je ves kredit porabil za prehrano Bosne in Hercegovine. Posebna anketa pokaže, v čem obstoji nesporazum med dr. Poljakom in mostarsko Potrošačko zadrugo. Ako je pri tem kakšna krivda. Je vendar gotovo, da niti najmanj ne pada na dr. Žerjava«. — Ta dr. Peleševa izjava bo pač* napravila konec znani kampanji, ki je bila od gotove strani uprizorjena proti dr. Žerjavu. = Rusija prepušča donske premo* govne revirje Italiji? Glasom rimskih vesti potekajo trgovinska pogajanja med Italijo in Rusijo zelo ugodno. Vsak dan se vrše večkratne seje. Rusko de* legactjo vodi dr. Sergij Gorčakov, ki je iz bollševiškega prepričanja odložil plemiški naslov. Dr. Gorčakov je vnuk proslulega kneza Gorčakova, kanclerja in zunanjega ministra carja Aleksandra II., in spada med najboljše ruske eko* nomiste. Njemu pripisujejo velik uspeh italijanskih industrijalcev na nedavni moskovski razstavi. Dr. Gorčakov je rudi zastavil vse sile, da omogoči redne prometne zveze med Italijo in Rusijo. Oktobra meseca je najel v napoljskem, genovskem in tržaškem pristanišču na račun sovjetske vlade 12 pamikov s 100.000 tonami, ki bodo vezali sredo* zemska pristanišča s Črnim morjem. — Italijanski delegati zahtevajo oddajo in koncesijo kakega ruskega premogovne* ga revirja. Gre za donski premogovni bazen. Rusi so pripravljeni ugoditi ita« lijanski zahtevi, vendar predlagajo, da se ustanovi mešana italijansko * ruska družba, ki bo ozemlje za gotovo število let le najemala in izrabljala. Pri pod* jetju naj na eni strani sodelujejo itali* janski kapitalisti s stroji, inženjerji in strokovnimi delavci, na drugi strani pa sovjetska vlada, kateri naj se prepusti del proizvodov, ali pa delež čistega do* bička. Izgleda, da bo storila Italija vse, da se čimprej reši ang!eško*amerikan» ske premogovne in železno*industrijske odvisnosti. Odtod zanimanje, ki vlada v Parizu, Londonu in Newyorku za ta pc ja janja. — Marša! Foch v Londonu. Tekom volilne borbe, ki se je pravkar vršila v Angliii, je opoziciionalno angleško časnpiste ostro napadalo vladno zunanjo politiko in njeno razmerje do Francije. Očitalo je. da je londonska vlada dala Franciji prosto roko v Po-ruhrju in s tem podaljševala splošno evropsko gospodarsko krizo in na ta način ta del sveta odiemafa angleški trgovinski in industrijski ekspanziji. Na ta način je mogla rasti nezaposlenost in draginja v sami Angliji, koje industrija in trgovina ne more več izvažati in odlagati angleške proizvode na opustošenem evropskem gospodarskem kontinentu. Tekom volitev je torej Frnncra morala poslušati marsikatero trpko besedo. Da ublaži vpliv te časopisne gonje in da onemogoči povratek Lloyd Oenrgca na vlado in tudi vladno kombinacijo z angleškim delavskim voditeljem Mac Donaldom, ki je zagrizeno protifrancoski, je francoska vlada odposlala v London maršala Foch a. ki uživa v angleški javnosti velike simpatile. Pariška diplomacija upa, da bosta Foch in še več predlagani fran-coskoanglcški sindikat za izkoriščanje poruhrske nemške industrije in premogovne produkcije prnv kmalu potolažila razžalieno oziroma interesno usmerjeno Anglijo. = Volitve na Oršketn. Po poročilih iz Aten se vrše volitve v grško narodno skupščino nepreklicno 16. decembra. «= Francoska politika napram An* gliii po vol>t\>ah. Francoska diploma* ciia ie v Poru Viriti zmagala na c-eli črti. Nemčijo je prisilila h kapitulaciji, An* gliio pa tako premeteno prevarila, da jo je izrinila iz Poruhria in s tem seveda od vseh dobrot in posTedic nemške ka* pitulacije. Izid angleških volitev je pa* riške kroge presenetil, ker se boje od* ločneišega nastopa Anglije za Nemčijo, oziroma za nemško politiko proti Franciji. Zato je pariška vlada odpo* slala v London zaupnika, ki naj posrc* duje v tamošnjih industrijskih in poli* tičnih krogih za stalnejšo angleško pri* jateljstvo napram Franciji, in sicer na ta način, da predlagajo skupen franco* sko*angleški sindikat, ki bi izkoriščal nemško kapitulacijo v Poruhrju, to se pravi, skupno prevzel kupčijski in po« slovni obrat s poruhrsko železno in premogovno industrijo. Francozi se pač zavedajo, da so interesi najboljši ga* ranti skupnosti in prijateljstva! Gospodarstvo* VPRAŠANJE TUJEGA KAPITALA IN TUJEGA DELA V NAŠI DOMOVINI. Vprašanje o sodelovanju in udelž-bi tujega kapitala v naših kupčijskih in obrtnih podjetjih je velike praktične vainosti za naše gospodarstvo. Zdi se nam. da se temu osnovnemu vprašanju ne posveča pri nas tiste sistematične pozornosti, ki jo zasluži spričo svoje odločilne važnosti v nacijonalno političnem in gospodarsko političnem pogledu v mladi državi. Osobito v naši Sloveniji je to vprašanje trde praktične važnosti spričo naše eksponirane severne lege in spričo naših mogočnih političnih sosedov, ki so tako ekonomsko kakor politično radi razpoloženi ekspanzivno. Ne manjše važnosti nego vprašanje pripustitve tujega kapitala je vprašanje uporabljanja tuuh delojemalcev vseh vrst od glavnih ravnateljev in inženirjev pa do takozvanih strokovnih delavcev. Nacijonalno politično je glede dopuščanja tujih nameščencev treba še večje previdnosti in še finei-šega cedilnika. V srbijanskih krogih se vodi o tem kardinalnem gospodarskem problemu stalen račun. Ponovno je že izpregovoril o tem vprašanju odlični strokovnjak g. dr. Milan Todorović v Beogradu. V poslednji številki lepega mesečnika »Revue economioiie et fl-nanclere do Belgrade* objavlja imenovani avtor o tem predmetu zanrrniv spis: »Immlgratlon ćtrangčre et capl-tal etranger dans le rovaume SCS«V v katerem izvaja: »Naše kraljevstvo vživa sloves drŽave, ki je slabo razpoložena v pogledu tujega kapitala in elementov, ki prihajajo iz tujine. To mnenje bazira na dejstvu, da naša oblastva osobito po-slednii Čas negativno odgovarjajo na prošnje tujcev za naselitev pri nas ter za ustanavljanje kupčijskih in drugih naprav v naši državi. Pravilna je sicer ugotovitev, da naši kompetentni krogi često zavračajo slične zahteve, ali kar se sklepa iz tega zavračanja, da je namreč razpoloženje našega kraljestva napram tujemu kapitalu in tujemu delu slabo, je sigurno pretirano in pristransko. Iz dejstva, katero se na nas graja, se more samo sklepati, da kraljestvo SHS pretresa vsak konkretni primer ter da pretehta izvor In namene tujcev, potem pa da, oprto na tak preudarek, zavrača take ponudbe dela in kapitala, ki jih smatra za škodljive interesom naše zemlje, V nadaljni razpravi skušamo pokazati, da je tak pretres ne le koristen, ampak absolutno nepogrešen. Po vojni je naša kraljevina velika privlačnost za tujca. Tujci tudi stalno dobivajo dovoljenja za naselitev in za trgovanje. Ako se pa njih namene in njih izvor Študira točnefše, se vidi. da res treba posebne čuječnosti. predno pade končna odločitev pri takih prošnjah. Znaten odstotek tujcev prihaia v našo državo s političnimi interesi, glede katerih ne moremo biti indiferentni. V raših sosednih deželah — nI treba,4 da jih imenujemo — obstoje »združbe za politično propagando*, katerih tam ne trpe samo, marveč jih njih vlade celo podpirajo. Člani teh združb delajo živahno propagando s sledečo tezo: Mirovne pogodbe niso začrtale definitivnih meja. to vprašanje pride zopet na dnevni red In tedaj pride do znatnih modifikacij. Tega duha proštnlene svetujejo take združbe svojim sodržavljanom, da se nasele na jugoslovenska zeml:i in da postanejo predstraža ob izvrševanju teh novih političnih idealov. .lasno, da naša vlada ne more simpatizirati niti s temi združbami niti z osebami, ki so pod njih vplivom. Nasproti, naša oblastva smatralo za svojo dolžnost, odklanjati odločno prošnie za nastanjenje nevarnih tujcev na naši zemlji. Druga skupina tuith produktivnih sfl. prav tako nevarna blaginji naše zemlje, so fabrikantje, ki žele osvojiti naše trge za svoje produkte, ne da bi pa pustili našim proizvodom prosto pot na srednjeevropska tržišča. V prvi vrsti so fabrikame iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemči'e. ki jih zovejo »Export-Sendlinge«. Fno veliko podjetje ali več podjetij iste stroke organizira in pošlje k nam agente. Tem agentom se prepusti ustanovitev Hlnalk v državi, kamor so poslani, ter detajlna prodaj* blaga, ki je izdelek njih centrale. Dogaia se, da take agente podpira vlada dotične države, navadno pa eksportni sindikat njih drŽave. Iz povedanega jasno sledi, da ne moremo prijazno sprejemati naselni-kov te vrste. V prodaji tujega blaga pri nas ne vidimo še zla ter Čislamo dober tuji izdelek in zmerne cene njegove — ali na tem nam je. da naša trgovina ne Igra samo pasivne vloge. Tudi ne vidimo zla v slobodni izmeni blaga in živi trgovini med nami in tujino, nočemo pa, da si vzamejo naš trg popolnoma tujcu • »Revue econnniloue et finnnjiere« Ima za ravnatelja dr. Oušan Mihlča. Letnn naročnina za mesečnik 150 Din. Uprava In redakcija je v Beogradu. Koiarceva uL 1. Ni prezreti, da je med naseljenci rado takih, ki žele na kak lahek način zaslužiti velike svote brez potrebnega truda. Večkrat so med njimi avanturisti, ki pred vojno niso bili trgovci in kanijo v naši mladi državi najti lahek zaslužek. Ali lahek zaslužek je mogočo doseči le s kupčijami velike riskantno-sti. Polom takih kupčij s takimi neizkušenimi in slab^glasnimi trgovci potem navadno izzveni v trditev, da jugoslo-venska vlada zavira produktivno delo tujcev. Fvo vam oznake za £0% tujih priseljencev — ljudi, ki pridejo k nam s postranskimi nameni — khtivitezi. ki skušajo kompromitirati našo naci.ional-no industrijo in hkratu naš politični položaj, j Kako bi mogli prisrčno sprejemati take elemente, ko je pač naša prva dolžnost konsolidirati in dvigati naše naciionalno blagostanje. Drugačni smo pa pri nas. kadar je priseljenec druge, prave kakovosti. Naši zemlji manjka kapitala. Manjka nam tudi sredstev za uresničenje novih podjetij. Veselili se bomo tujcev, ki pridejo brez skritih misli z Željo, da pripomorejo k razvoju I naše zemlje. Francoski, belgijski, an-I glcškl. amerikanski, švicarski in ho-bndski kapital, ki je udeležen pri gospodarski povzdigi naše kraljevine. Je bil vedno dobrodošel in ni nikdar nameril na sovražnost naših oblastev. Ali — ponovimo še enkrat — naša najsvetejša dolžnost ie, da se borimo proti vsemu, kar mora kompromitirati nai politični razvoj.« ★ ★ * Dr. Gustav Gregorln. NAUKI AVSTRIJSKE VALU-TARNE POLITIKE. Z današnjim člankom zaključujem serijo člankov, v katerih sem dokazoval, da ni že vsaka pomnožltev nov-čanlc sama na sebi inflacija, kakor da tudi ni deflacija v pravem pomenu besede vsako skrčenje obtoka novčanic. Ponavljam še enkrat: inflacija je le po-množitev novčanic v neproduktivne, konsumptivne svrhe. Deflacija pa je skrčenje obtoka onih novčanic, ki so prišle v promet potom inflacije in pa povratek v Narodno banko onih novčanic. ki so bile izdano v svrho kratkoročnih produktivnih privatnih kreditov in ki so v procesu produkcije dovršile | svojo nalogo s tem, da so konsumenti-kupcl producentom-prudajalcem izročili denarno protivrednost od le-tch prejetih produktov. Iz tega sledi zopet, da i pomnožitev novčanic za potrebe ko-! ristne produkcije ni v stanu poslabšati tečaja denarja, ampak nasprotno, da ga more le zboljšati v istem razmerju, v katerem je ta pomnožitev povečala narodno bogastvo. Narobe pa deflacija, 1 ki utesnjuje mehanično denarna sredstva, potrebna za vzdrževanje in razvoj narodne produkcije, utegne doseči ravno nasprotni učinek, t j. poslabšanje tečaja dinarja. Da to niso le suhe teorije in prazne fraze, izhaja jasno iz razvoja avstrijske krone tekom zadnjega leta. S 1. januarjem t. 1. je prevzela na novo ustanovljena »Avstrijska Narodna banka« od avstrijskega poslovodstva avstro-ogrske banke, sledeča aktiva: zlato podlago v znesku 49.672 milijonov avstr. kron, devize in valute, ki se uračunavajo v kovinsko podlago, v znesku 1.145.513 milijonov avstr. kron, tirjatve iz eskontiranih menjic in lom-bard v znesku 732.036 milijonov avstr. kron in dolg države v znesku 2.557.949 avstr. kron ter sledeča pasiva: akcijsko glavnico v znesku 30 milijonov zlatih, enakih 3S5.020 milijonom papirnatih avstr. kron. obtok novčanic v znesku 4.053.6S9 milijonov avstrijskih kron In na zahtevo izplačljive žiro- in druge obveze v znesku 417.204 milijonov avstrijskih kron. Vse te postavke so va-lutirane v avstr. papirnatih kronah po tečaju 12.834 papirnatih za eno zlato krono. Tedenski izkazi Avstrijske Narodne banke torej izkazujejo natančno razmerje aktiv in pasiv, valutiranih po isti stalni relaciji, in ne kakor pri naši »Narodni banki«, katere tedenski Izkazi nam ne nudijo jasnega stanja njenih aktiv in paslv. ker se. kakor sem Že omenjal v prejšnjih člankih v kovinsko podlago seštevajo zlati in srebrni denar, dolarji, funti, franki In lire po predvojni relaciji, akoravno ta ne obstoja več. Vsled takega načina val utiranja se lahko zgodi n. pr. da danes figurira 1 milijon dolarjev v kovinski podlagi s 5 milijoni dinarjev, a jutri zamenjan v italijanske lire (približno 23 lir za en dolar) s 23 milijoni dinarjev. V takem slučaju bi se v tedenskem izkazu povišala kovinska podlaga Številčno za 8 milijonov dinarjev, akoravno se je sa-i mo zamenialo dolarje proti liram, va-lutiranim po današnjem tecoju delana v papirnatih dinarjih pa znaša 1 milijon dolarjev celo 88 milijonov dinarjev. Do takih absurdnosti prihajamo z omenjenim načinom valutirania od strani naše »Narodne banke«. Vračam se k »Avstrijski narodni banki*. Iz tedenskega izkaza od 15. novembra t. L. ki leži pred mano, povzamem te-le Dodatke: j stran. 4. •SLOVENSKI NAROD« On« 16. decembra jjBBfc 3iev 286 Aflctva: zlato 62.117 milijonov avstr. kron, devize in valute 3.389.553 milijonov avstr. kron, eskontlrane menjice (warantl in efekti) 1,121.556 milijo-nov avstr. kron, dolg države 2.535.547 milijonov avstr. kron; pasiva: akcijska glavnica 385.020 milijonov avstr. kron, obtok novčanic 6335.954 milijonov avstrijskih kron, žiro- in druge na zahtevo plačljive obveze 770.729 milijonov kron. V 10H mesecih sta se poviSala obtok novčanic in Žiro- in druge obveze od skupnih 4.470.893 milijonov na 7.106.683 avstr. kron, torej za okroglo 59% in privatni krediti so se zvišali od 732.0S6 na 1.121.556 milijonov avstr. kron, torej za okroglo 53%. Državni dolg je v isti dobi ostal skoraj nespremenjen, dočim se je kovinska podlaga (zlato, devize in valute) vsled nakupa \ iz lastnih sredstev (stabiliziranih papirnatih kron) skoraj po t rojila. In vendar ni v tej dobi avstrijska krona padla, marveč se je krepila v Curinu od 0.0075 na okoli 0.0081; povspela bi se še više, da ne zaustavlja »Avstrijska Narodna banka« njen dvig namenoma. Ta klasičen primer nam jasno priča, da se ni bati pomnožitve novčanic, ako one služijo produktivnemu privatnemu kreditu in ako se za-nje kupuje zlato In dobre devize in tuje valute, katerih vrednostno stalnost vzdržuje stabilizacija valute. Valuta, ki se vspenja konstantno navzgor, pušča pa ravnotako konstantno za sabo vrednost nakupljenih deviz in tujih valut ki naj služijo kakor kovinska podlaga novčanic. Na-Sa valutama politika mora torej stremeti za tem, da se naša valuta čimprej stabilizira, S tem sem prišel do konca svojih razpravljanj o perečem našem valutnem vprašanju. Upam, da sem i njimi, tudi če so se enemu ali drugemu dozdevala predolga, vendar kolikor toliko doprinesel k razbistrenju tega komplici- ( ranega vprašanja, ki je temeljnega po- j mena za ozdravljenje našega gospodar- j stva ink raziskavanju vprašanja o po- I menu in dejstvovanju inflacije in defla- I cija ★ ★ ★ TEČAJ BOLGARSKEGA LEVA, Kolebanje leva sfll bolgarsko Javnost, da pogosto razmišlja o vzrokih njegove nestabilnosti To kolebanje se zdi občinstva kot nekaj tajmstvenega in do gotove meje čudnega kot nekaj, kar je morebiti produkt posebne magije, m svrbe veriinišrva. 2« večkrat sem naglasa!, da je takozvana špekulacija za postanek borznih tečajev drugo aJl tretjevTSten faktor in da špekulacija sama po sebi nikoli ne more stvoriti tendence v valutnem tečaju. Ona se lahko pojavi samo tam. kjer tendenca že obstoja in še to navadno na ta način da pospešuje že obstoječo tendenco v smeri k padanju ali zvišanju valute. Sama tendenca pa nI nič drugega nego rezultat vpliva osnovnega ekonomskega zakona o povpraševanju In ponudbi. Nobena sila ne mora preprečiti zvišanja tujih valut na bolgarski borzi ako postane povpraševanje po njih znatno večje od ponudbe. Okolnost da se je teča] bolgarskega leva spomladi znatno dvignil, je bila rezultat tedanje usodne plačilne bilance države.. Ta plačilna sposobnost je nastala v prvi vrsti za to ker je bila vrednost Izvoza znatno večja kot vrednost uvoza. Obstoji pa še drug ekonomski zakon, ki nas uči, da disnarmonija med Izvozom In uvozom v tej ali oni državi skuša vedno ods'racirt iti sicer svojim naravnim ronm. Vpflv tega zakona opažamo od spomladi talie In to, kar se godi seJ*„ je le njegov rezultat Naglo padanje tečaj»v tcilh valut spomladi in poleti je pov sročio znižanje cen, Izraženih v bolgarskih levih na vse predmete, tako na Izvozno, fcakor tudi na uvzno blago. Kakšne posledice je imelo to padanje na uvoz in Izvoz? Uvoz je ta okolnost zelo pospeševala In zato so trgovci, čijih zaloge so bile zaradi vojne Izčrpane, naročili velike množine blaga v inozemstvu. Z Izvozom pa je bilo uprav nasprotno: lev se le dvignil, kar je povzročilo znatno znižanje cen našega Izvoznega blaga In to je bila ovira za naš Izvoz, ki }e bil skoraj popolnoma ustavljen. Tedaj Je nastala potreba, da se spremeni razmerje med vrednostjo uvoza In izvoz«. Dočim Je do naraščanja leva vrednost Izvoza prekašala vrednost uvoza, je začela sedaj vrednost uvoza znova prekašati vrednost Izvoza. Kaj je bila posledica te spremembe? Nov padec te**'« bolgarskega leva Nobena druga razlaga zadnjega pad?* tečaja leva ne more biti pravilna. V teh razmerah se bodo mnogi vpra-5evaH. da-l! je mogoče s kakimi ukrepi vplivati na tečaj našega leva al! pa vsaj brez moči in s prekrlžanlmi rokami gledamo, kako delujejo slepe ekonomske sile In sicer danes v en?, Jutri pa v drugi smeri? Idejo, da bi se korigiral vplfv omenjenih ekonomskih zakonov s kakršnimikoli ukrepi aH naredhami. le treba zavm'tl kot nekaj kar lahko rodi škodljive posledice, mesto, da bi koristilo. Ka*t! to bi povzročilo samo pravico, ker z nobenimi sredstvi al mogoče zmanjšati povpraševanja po tuji valuti, ako jo uvoznlčarjl potrebujejo. Taka omejitev bi povzročila zastoj bi odlašanje Izplačevanja dolgov v Inozemstvu, kar bi se koncem koncev spremenilo v veliko katastrofo za naš denar. Vprašanje je sedaj, kako mogoče te razmere uredltt. Rešitev je v prvi vrst! ▼ ugodni trgovski bilanci države. AH bomo imeli tako bilanco? Treba Je konstatirati že sedaj, da gre današnja tendenca za tem da se trgovska bilanca zboljsa in sicer pod pritiskom naravnih ekonomskih razlogov: nov padec v tečaju bolgarskega leva, kf povzroča podražitev blaga, postaja po-faJctor sa pospeševanja Unroaa s* tm za zboljšanje naše plačana bilance. Kako daled lahko gre to zboljšanje, seveda al znano. Slaba stran vpliva teh ekonomskih zakonov je nestabilnost valut«, ki povzroča veliko Škodo narodnemu gospodarstvu tat ustvarja razmere, v katerih ie ekonomski obstanek državljanov neshruren. Proti temu kolebanju bo treba nastopiti s Izrednimi ukrepi. Seveda se ne sme v ta namen omejiti promet a tujim! devizami, nego po možnosti regulirati uvoz In kar je najvažnejše, spremeniti vlogo Narodne banke v valutno trgovino v drŽavL Problem je zelo važen in kompliciran ter zasluži sptošno zanimanje in pozornost. D. Mlsajkov. ★ ★ ★ Ljubljanski trg. V zadnjem poročilu navedeno izboljšanje tržnih razmer je razumeti tako. da se cene bistveno približujejo predvojnim samo ob tebi umevno ne v številkah, pač pa v vrednosti denarja. Nesmiselno je zahtevati predvojne številke tudi za današnje krone. Z ustalitvijo cen na bazi vrednosti dinarja je dana nekaka stablliteta cen. Ta stablliteta bistveno pripomore k izboljšanju tržnih razmer. Valovanje cen preteklih let je do skrajnosti ogrožalo re-elno trgovino. Današnje trgovanje v celi državi kaže neprimerno večjo solidnost kot prošla leta. Današnje tržne cene bi bile brez vsake škoge za vse sloje države, če bi se bilo znalo v prejšnjih časih ustvariti ravnotežje prejemkov vseh slojev, tako pa čuti predvsem državni uradnik in deloma tudi delavce vso grozo današnjih tržnih cen. Državni nameščenec ima danes sorazmerno šestkrat manjšo plačo kot pred vojno. Ker jt država danes prisiljena, da drž] kurz dinarja ne glede znižanja tržnih cen, ni druge možnosti kot računati na počasen, a siguren padec cen vsled dviganja dinarja. Pomanjkanje denarja samo tudi povzroča padanje cen domačih produktov. Paralelno povišanje državnih dohodkov z pravično davčno obremenitvijo vseh slojev v državi bo polagoma omogočalo večje Izdatke za državnega nameščenca. Seveda je In bo pri nas do skrajnosti strankarski režim v državi bistveno oviral splošno koristen gospodarski razvoj v državi. Pravično obdavčenje vseh slojev |e življenjsko vprašanje režima, ki to obdavčenje vpelje, vsled tega kočljlvost tega vprašanja. V splošnem pa je opažati mnoRo lrbn]J5anift in gutogo več treme^e presoje. Tržne cene so ostale iste kot prošli mesec. Lahek dvig cen nekaterih predmetov vsled letosnle povodni!, je prehodnega značaja. Občutno pomanjkanje jajc na trgu Je serijskega značaja In moramo stalno računati na pomanfknnie jajc v Lfubljan? ob zimskem času. Odpomoč Je z vloženimi Jajd bo nujno potrebna. Sveža jajca so dosegla ceno 2.75 do 3 Din. Zadnje dni je padla cena na 2.50 Din. Ta teden se Je vpeljala v LJubljani prodaja živih rib na debelo in drobno iz bazenov. Naprave še ne zadoščajo za r*> trebe LJubljane. Predvsem so potrebni mali, prenosljivi bazenclci na trgu. da občinstvo izbere žrve rfbe samo, kot Je to vpeljano na beograjskem trgu, kjer je kon-zum rib zelo velik Prodajale se bodo poleg belic ščuke, karpi. šlajl. somi, v malem številu tudi stilci. Produkcija postrv! Je tako malenkostna, da ne pride za trg v po-Itev. Ker občinstvo običajno ne zna z ribami ravnati, navajam sledeče navodio: Popolnoma sveže morajo biti male postrvi, llpanl In vse druge male ribe. Mrtve male ribe shranjene za drugI dan na hladnem prostoru sicer ne postanejo neužitne Izgube pa na vrednosti, velike ribe ravno nasprotno. Velika ščuka, velika postrv, sulec aH druga večja riba se mora od Dreti, drob vzeti ven in z krpo očistiti, da se riba kolikor mogoče osuši. Na noben način se mrtva riba ne sme oprati, ako se jo hoče držati za poznejši čas. Oprati se sme riba šele tik pred uporabo. Z krpo osušena riba se obesi na hladen prostor, ne direktno na led: tako se drži po več dni in tudi cel teden In postane meso mnogo okusnejše, kakor le vležano. kot n. pr. mora ležati meso drugih vrst. Mrtva tudi velika riba. shranjena v vodi. postane že preko noči neužitna. Cene ribam so naslednje- belice kg 15 Din, somi 2* Dni kg, ščuke, karpi in sulci od 35 do 40 Din kg. ★ ★ ★ —g Izredna glavna skupščina Hrvatske eskomptne banke obdržnna dne 6. decembra ti. je sklenila zvišanje delniške glavnice od popolnoma vplačanih Din ICO milijonov na Din 200,000.000, katero zviša-šanje je odobreno z rešeniem gospoda Ministra Trgovine In Industrije z dne 8. tm. št. VI 5636. Izvršujoč deloma ta sklep glavne skupščine Je ravnatellstvo določilo na svoji seli dne 12. tm.. da še tekom tega meseca pristopi XVIII. emisiji delnic Hrvatske eskomptne banke. Za enkrat se emisira nom. Din 40 000.000 tako. da bo vplačana delniška glavnica znašala Din 140,000.000. Rok snbskripcije Je določen od 15. do vključno 29. decembra ti. Od 400 tisoč komadov akcij se daje stnrlm delničarjem 250.000 novih akcij na subskrlpcljo. torej na štiri stare ena nova delnica In sicer po tečaju od dinarjev 132.50 tel. quel. Ostalih nom. Din 15.000.000 prevzame fiksno sindikat. Nove delnice se udeleže na dobrčku počenšl s I. januarjem 1924. Natančnejše pogoje emisije vsebuje tzdv. prospekt, ki Je objavljen v časopisih. Kakor pri XVI (november 1922) In XVTI (maj 1923) emisiji delnic, tako sodeluje tudi pri XVin emisiji angleški kapHal. pod vodstvom AnffJo-Austrlaa Banke Ltd., London. —g DobrovolJaCka banka d. d. v Zagreba sklicuje na dan 23. decembra t. I. izredni občni gbor . v svrho izpopolnitve upravnega sveta ter spremembe nekaterih točk društvenih pravil, ki so potrebne z* ožje sodelovanje tega zavoda z banko Ce-hoslovaškfh legionarjev v PragL Dobrovoljačka banka, ki Je temeljna gospodarska Institucija naših Jugoslovenskfh dobro-voljcev It vseh front svetovne volne, bode 1 interesno skupnostjo s eno aajnočosjlib Čeh oslova5kJh bank svoje posle znatno razširila ter pripomogla s to svojo sveto rudi še k tesnejšemu gospodarskemu zbližan ju naše kraljevine In cehoslovaške republike. Omenjena banka, ki se lepo razvija. Ima Ze nekaj mesecev svojo podružnico tudi v Ljubljani na Dunajski esstl štev. 31. —C Novosadska blagovna borza 14 decembra. Na produkta! borzi notira jo; Pšenica baška 79-50 kg, 2%, 4 vag. 345— 34730, oves baškl 2 vag. 220, koruza baška 7 vag. 22730—235, za Januar 8 vag. 230, za marc-aprfl, d upi kasa, 28 vag. 257.50—26230, banatska, IH vag. 235. moka baza »0c 2 vag. 515, štev. »6« 2 vag. 320—325, otrobi v Jutenih vrečah 1 vag. 140. Tendenca neizpremenjena. —g Zagrebški tedenski sejen. Zagreb 13. dec Dogon na živinski sejem je bi! slab, Istotako tudi poset. Cene za kg žive vage v Din notirajo: voli I. 14—15, II. 12.50 —14, HI. 11—12. mlada živina 13—14 krave I. 12.50—15. K. M—12. svinje I. 26—27. H. 25—2530, III. 21.25—2250, teleta I. 21.25 —22.50, II. 20.50. Krma: seno 100—112.50, otava 112.50—125, detelja 120—150, sianta 75—100 Din. —g Dobava govejega mesa, svinjske masti, usnja In drv. Pri ravnateljstvu kr. moške kazn'lnice v Mariboru se bo vršila dne 27. decembra ti. ofertalna licitacija glede pr'bMžno 12.000 kg govejega mesa, dne 28. decembra ti. glede dobave 4000 kg svinjske masti In 200 m8 drv ter dne 29. decembra U. glede dobave raznega usnja za Izdelovanje čevljev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn! trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Tvrdka J. Lavrfč m jal naše pravične nael* jonalne težnje. Nehote in nevede je bil M. Barres vod j« jugoslovenskeg« mišljenj«. Pred dvem« letom« Je govoril n«ši omladini. To besedo bo posl'JŠ«!« neprestano, da ne omaga n« svetli cesti civilizacije. Pred r«r meseci se je za iste dijake zavzel v pari«« mentu. Pred tedni Se je slavil n«So domo* vino. Teg« ponosnega Francoz«, tega vpliv« nega prij«telt« na?et»a naroda, oboževanega voditelj« dnhovnih dri'žin. ki se objemajo preko državnih mej od ranada do vztoV«. teg« pespiV« infrlcVtualizm« smo te dni znova pričakovali, da nam razsvetli naSe bodoče pot\ Vest o niegovi smrti nas je gloKoko razžalostllla. Z na i večjim spošto« vaniem in z naiglobokejšo žalostjo polagam n« smrtne ostanke nepozarm-ga učitelja red Sv. Save, M m»» ga Je dodelil naš vzvišeni vladar, kralj Aleksander 1. OM^d^vanje ki ga izkazuje res svet svetli osebi M. Bsrreša, naj vam, g^soa. la??« tmljenje.« Knjlžei/nost. — OospodlnJskl koledar Jugoslov. Matice |e Izšel. Njegova vsebina Je bogata kakor druga leta. oprema lična. V-aka gospodinja najde v Gospodinjskem koledarju to kar rabi. Zato smo prepričan?, da ne bo slovenske gospodinje, ki si ne bi nabav !a koledarja, zla«tl še, ker Je cena nizka. Go-spodinlskl koledar velja za člane !*> Hfn. za nečlane pa 18 Din. Naroča se v Matični knjivrarnl in v tajništvu Jnr^slov. Matice v L)ubijani. Pred škofijo 21-1. In pri vseh podružnicah Jugoslov. Matice. — Pavel Ootla: »Peterčkove poslednje sanic« Splošna knjižnica it II« Ljubljana 1923. Natisnila In založila Zvezna tiskarna m knjigarna v LJubljani. Strani 90. Cena bro*. 12 Din, vez. 17 Din. — Pravljičen čar preveva vso povest In nikjer ne motfjo dnevne bfisre In nadlotre zaključene enotnosti. Z bolnim Peterčkom Sočustvuje otrok, pa na) povest bere ali gleda na odru j njegovih razkošnih oročamo. — Platon, Sokratov zagovor: Preložil In uvod napisal Anton Sovro. M morjtva knjižnica 2. ZaložHn Pr-.:?ba sv. .M -horja, natisnila tiskarna Družbe sv. M borja na Prevaljah. 1923. Broširan izvo vega zagovora), tem jasneje sem s^zno-val. knko potrebno Je. dn se omogoči njegovo čitane š ršl iavnostf; zakaj apologija je kakor nstvarjena J* bodi enim velika tolačnlca. drislm bndni vest v teV strasnih čas'h.« Ti^ko piše Sovre v uvge-. £irši javnosti pomagati, da doume Sokrata in njegovo dobo: znto je. napisal krasen mpod o grški r>rosvetn; d^bf. n sofistih, poglavitne ie očrta! s kratkhn življenjepisom, nato je preše1 na Sokrata, njegovo delovanje, njegov značaj, njegov vpi'v In njegovo smrt. Ta uvrd ni suhopnrro modrovanja ali pvsto 7fxJovinaren;e. Vse .: r^vetfnl pa tako ja$no, da prebereš km roman (n ti je v hipu vse Jasno. Nato pa sledi prevod sam v tako krasa! slovenščini, da *c $lta, z tsfm ulitkom kot Izvirnik sam. Človek strmi ko v tej nn*' dobi ber? v 'notna le razsuvalkare. medene, satvite In saJcHto proizvode, kaj in kako so pisnli In govorili veleuroi tedaj: Jedrovltost, *n nič. Sedanji pod-naCclnik Sokola brat Susnik. ki je b.l vedno med prvimi borci za našo stvar, je po prevratu obupal, ker je bil preveč idealen in prepoSten, da bi mogel gledati tiste razmere, ki so vladale takrat bodisi v tovarni aH v društvih in izselil se je na Čeho-slovaSko. Ljudje, ki so bili med vojno navadni avstrijski špijoni, ki so pri padcu Bcoerada. ko so Avstrijci vkorakali v našo današnjo prestolico Jn slavili smrt Slo-vanstva, nosili po Jesenicah si ko zatiralca Slovanov, Frana Josipa, in zahtevali da se sliki vsakdo odkrije, so se Stulili v ospredje. Sokol Je bil edini, ki jih ni sprejel, pač pa so lih sprejemala mnoga druga — tudi narodna društva pa J.h imajo se danes kot zaupnike v svojih vrstah. ?• le letos je nastala, vsai pri Sokolu, velika sprememba. Odkar je na Jesenicah sedanji podravnatclj dr. O b e r s n e 1. se le pričelo pri tovarni precej iasniti in tudi Sokol Je izvanredno napredoval. Dr. Obers-nel. kakor tudi njegova najboljša sotrud-nika Ing. Zelcnko In Leskovsek, so ne samo Izvrstni telovadci, nego tudi neumorni in spretni organizatorji. DuSa telovadbe je znani nas" načelnik Tone B u h, ki se trudi In razm^lja, kako b pospešil razvoj Sokola. Vrnil se je tudi brat S u S-n I k. ki Je kot podraJeln:k velika o"ora nnčelstva in uživa spJo-Sen ncled. V sokolskih vrstah Je opažati vedno večj napredek. Med neumorne delavce na polju jeseniškega sokohkesa gibanja snadata tudi starosta br. O sva Id in br. Ravnik. Ta družba je pričela energično dMatl za sok I-sko stvar in Jesenice so zadnje mesece tako napredovale, da se človek ne more načuditi. Ljudje utrujeni v borbi za obstanek, so se dvignil! in pridobili mnogo novih članov. Sokol, ki je štel pred nedavnim časom 150. štele danes nad 300 članov. Sokol na Jesenicah ima danes dve godb; In sicer na pihala s 34 člani in s.ilonski oktet. Kapelnik je In*. Zelenko. Zadnje čase pa je mnogo rripnmo^l k Izvnnrednemu napredku god^e g. R i bol a. trgovec Iz Švice, ki zna kot svetovno Izrbražcn godbenik dobro uvajati začetrr^e. že Izve^brne pa ooozaria na nedo^ta'ke In b^dr! k napredku. Dramatični odsek p^d vodstvom inž. LaskavSka t"d; lepo napreduje. Sokolov - pevcev Je 24. 7a Izpopolnjevanje d"Sevne Izobrazbe Je prlred 1 j^s-ol-Vi Sokol lepo knjižnico. Nck?i knjig se je nakupilo, neka! pa le bilo podarjenih. Lepo je videti, kako se na Jesenicah dela. Drug drugeza hočejo oretekmovati |^ premalo Je prostora na]*i bo v telovadni — aH v drugih pros'or'h Jesen!*k* *ole kj~r Ima Sokol svoje društven* Prostore. Skrajni čas Je da se postavi Sokolski dom ki bo po nočrtu br. ing. Zelenka ena nsffepslll zTrirth In vredno zavetišče marljivih Sokolov. Z grsr*bo se nrične pruVdnio pomlad. Opeko »o dobavili prijatelji Sokolstva po prav n?-ki ceni. Strelno opeko ««-> člani sami izdelali In tudi pri mizarskem delu prid- 4Tev 286 »SLOVfNSKl NAROD«, dne 16 decembra 1923. Stran. 5 no pomagajo. Les so Istotako prejeli, deloma od Kranjske industrijske družbe, deloma pa od zavednih naprednih lesnih trgovcev. Jeseniški Sokol pričakuje še nadalje naklonjenosti tako, da bc mogoče prihodnjo zimo delovati v lastnih prostorih. Treba je, da vsakdo po svojih močeh podpre našega Sokola, ker le malo je krajev, kjer oi bilo to društvo tako potrebno kot na Jesenicah, kjer dobi zavetišče in razvedrilo naš slovenski delavec, kakor tudi in-teligent in je dana obema prilika, da skupno delata za dobrobit naroda in države. — Društvo treznosti. Ustanovni občni zbor Društva za gojitev treznosti v Ljub-ijani se vrši v torek dne 18. decembra L 1. *b 17. uri v predavalnici zavoda za soc ■lig. zaščito dece, Lipičva ulica, za sv. Petra vojašnico, z nastopnim dnevnim redom: 1. Otvoritev, poročilo o pripravah. 2 Sprejem članov. 3. Konstituiranje odbora. 4. Določitev delovnega programa. 5. Slučajnosti Prosim vsa kulturna društva in korporacije, ki imajo voljo sodelovati v boju za trezno^tno misel v pobijanju pijančevanja, da odpošljejo na ustanovni občni zbor svoje zastopnike. — S«kol t v L?Mf-l"r»ni. V soboto d *e 15. tm. se vrši ob 20. na Taboru pred ivt-aje br. prof. Anton Melika: »Odlomki b rvi in glavni pogoj za obstoj In na-predal države. Kakn pa nai bo to uradni-štvo vestno In marljrvo, kako naj žrtvuje vse svoje duševne sile interesom skupno- I sti In ideji državne konsolidacije, če mora neprestano misliti in kalkulirati, kako bo preskrbelo sebi in svojim družinam vsak- | dantf kruh? Težko, da, pogosto celo nemogoče je sosredočitj vse svoje sposobnosti na vestnem izvrševanju službenih poslov, obenem pa s krvavečim srcem misli-ti na domače ogmišče, kjer čestokrat žena ; in deca nima niti najpotrebnejšega za vsakdanje življenje. In vendar imamo danes vse polno uradnikov, ki ne glede na pomanjkanje vztrajajo na svojih mestih, opravljajo svojo službo z največjo vestno- j stjo in požrtvovalnost, ter v globokem pojmovanju višjih ciljev potrpežljivo prenašajo življenjske nadlog«. Idealizem, zvestoba ! do svobodne države in vera v lepšo bo- j dočnost je tista močna moralna opora, ld drži naše uredništvo po koncu, da ne obupa nad svojim mizernim položajem. Seveda ima tudi "potrpežlilvost in idealizem svoje meje in »Ioč!n bi bil, če bi dr- i žava pustila te ljudi še nadalje stradati in prezebati. Uradniško vprašanje J« danes tako nujno in važno, da bo treba odloži-H vse drugo in zastavkl vse sile. da se čim prej ugodno reši. To zahtevajo interesi države kot take, pa rudi javnosti ne more biti vseeno, da-H j« irradništvo pošteno j plačano in torei rodi uprava dobra aH ne. j Ne glede na izredno važnost hn nuj-■Od tega vprašanja pa se ie vedno odla- j ša njegova povoljna rešitev. Kako dolgo , bo še trajalo to odlašanje ne vemo. zdi pa j se nam, da je vsak mesec, da. vsak dan j udarec po temelju državnega in narodnega edinstva. Z neprestanim cincanjem In odlašanjem se izpodkooava državna avtoriteta, raste in šir! se nezadovoljstvo in vse to ustvarja rodovitna tla za udejstvovanje defetizma, separatizma in ekscentrične razredne diferencijacije. Kakor trakulja se vleče to pereče vprašanje iz leta v leto in [ še danes al nobenih pravih avspicij, da bo j te trakulje v doglednem času konec. Dol- t gih pogajanj is posvetovanj, resnega mezdnega gibanja in delnih stavk ie bilo i treba, da se je vlada vsaj nekoliko zgani-Ka in predložila narodni skupščini uradni- ! Ški zakoa. Ta zakon je bil srečno sprejet, uradništvo je razdeljeno v kategorije in ] skupine, ni pa Še dočakalo odrešcnlka v obliki zadostnega povišanja mizernih plač. Uradniški zakon pomeni sicer velik korak dalje, toda z njim še daleč ni v celoti in ? k>čaL da dobivajo uradniške hčere pokojnino Iz dotičnega fonda do omoiitve. V ■ovi drla vi so zavzeli zakonodajalci drugačno stališče, ki ni samo napačno in krivično, nego bo rodilo rudi prav žalostne posledice. Uradniške hčere sili ta zakon v najrazličnejše službe, kajti če se ne omo-že, kadar so polnoletne, ostanejo brez sredstev in si morajo iskati zaslužka. Moderno naziranje sicer zahteva ravnopravnost ženske hi ponekod je že uveljavljen j princip, da mora biti ženska tudi glede J službe na enaki stopnji z mošk'm. toda pu-! stimo te novotarije, ki so pokazale Že j prav malo praktičnega uspeha in oglejmo j k: posledice tega pojava. Cim več mladh ; deklet bo sedelo po različnih uradih za pisalnim strojem in čim več jih bo v za-duhifh prostorih kvarilo svoje živce in ; zdravje, tem manj bo dobrih gospodinj in skrbnih mater, tem manj bo toplih domačih ogniršč in srečnih zakonov. Tn je nepobitno dejstvo, ki ga ne more Izp^bitl nobena teorija o takozvani moderni ženski In kam to vodi, si lahko misli vsakdo, k ima količkaj vpogleda v družinsko življenj-? In ve, kaj pomeni, če narod nima dovolj zdravega In dobro vzgoieneca naraščaja. Ali bi ne bilo mnogo bolje In pametneje, da se po vzorcu stare Srbije ustanovi poseben fond za urndmške vdove fn de-co. Iz katerega bi dobivale podporo uradniške hčere do omožitve ne glede na starost? V ta fond bi gotovo z veseljem prispevali vsi uradniki, seveda pod pogoiem. da bi jim država to prispevanje dejansko omogočila. Poleg tega bi pa morala rud! država s svoie strani nekaj prispevati tako. da bi b?1 fond res tisti vtt. te katerega bi črpale vdove rn uradniška deca vsaj najpotrebnejša sredstva za irvljerte. Vse te je za celokupno državno trrad-ntšrvo sicer zelo važno, toda vsaka beseda je odveč, dokler ne bo ustreženo remetim zahtevi in ta je: čim prejšnje povi-šanie sedanjih prejemkov v toliko, da bo trradmštvu omogočeno sttmi in človeku primerno žrvliente. Novi zakon vsebuje sicer obsežna določila o kategorizaciji in razvrstitvi teh siromakov, pozablja pa pri tem na glavno kategorijo, kamor bi spadali vsi tisti intelektualni delavci, ki morajo biti za pošteno delo po božjfh In človeških pravicah tudi pošteno plačani Otvoritev bolnarskena narodnega sobranja. Poročali smo že, da Je bilo o. t m. popoldne otvorjeno bolgarsko narodno sobranje. Prvič po vojni je otvoril sobranje car Boris, ki je stopil pred zbrane poslance v generalni uniformi, z odkrito glavo ter v spremstvu ministrov In drugih dostojanstvenikov. Nagovoril Je sobranje takole: Gospodje narodni poslanci I Z velikim zedo-i voljstvom prihajam k Vam. da Vas po-! zdravim osebno. Usoda Je hotela, da Je I Bolgarija po slavrri in herojski zaščiti na-{ rodziih idealov doživela bridko razoeara-i nje Dolee krvave vojne so izčrpale držav-! ni organizem in težko ranile narodno dušo- I Razočaran v svojih idealih, užaljen v sv o- ugodno rešeno uradniško vprašanje. Tre- j i™ P™osu se je moral bolgarski narod ba bo storiti še nekaj korakov in sicer čim te2Wm mirovnim pogodbam. Toda j vsi se moramo globoko zavedati, da je • treba s skupnim naporom, z lojalnostjo po- I trpežljivostjo. samozatajevanjem in delom prej. Novi zakon vsebuj« poleg umestnih, koristnih določb tudi nekaj toček, ki bodo imele prav žalostne posledice, če se pravočasno ne revidirajo. Tako n. pr. so težko prizadeti vpokojenci. Uradniški zakon je vpokojenc uradnike enostavno prezrl, kakor da bi jih sploh ne bilo. Kdor ie bil vpokojen pred sprejetjem tega zakona se mora preživljati s pokojnino, ki znaša povprečno od 1000—1500 Din. Jasno ie, da s tisoč dinarji letno pod nobenim pogojem ni mogoče shajati. Stari vpokojenci so torei doslovno vrženi na cesto in preostaja jira edini izhod, da sistematično hirajo in umirajo. Tako početje z ljudmi, ki so jim v državni službi opešale moči. ne samo da ie skrajno nesocijalno, da meji na brezsrč-nost m negacijo človeških pravic do življenja, nego ima lahko še druge usodne posledice. Kako mora vplivati to na uradniški naraščaj, kaj si bo mislila o državi šolska mladina. ki se pripravlja za svoj poklic? Kakšen ugled bo uživala država med mladim pokolenjem, kako naj živi v idea1n:h mladih srcih ljubezen do osvobojene domovine, ko pa ta domovina ne skrbi za svoje zaslužne osivele sinove In njih Prepušča na milost In nemilost usode? Ljudje vendar niso stroji, da bi jih vreli pod kap. kadar se obrabilo. O tem bi lahko vlada večkrat temeljno razmišljala. Kdo pa poide v bodoče v državno službo, če pa nima nikske garancile. da bo stara leta preživel vsaj v znosnih razmerah? Na ta način se drsava izp^tavlia nevarnosti, da ostane brez dobrega uradn?škega naraščala, kaiti v nieno slnfto poidejo samo oni. ki si drugače ne znalo pomagati. To pomeni, da bo vlada! v državni upravi v bodoče še večji nered In korupcija, da bo šla tako krvavo potrebna no-trania konsolidacija države rakovo pot in da Jugoslavija ne bo spravila iz svoiega sicer krepkega in zdraveca organizma črvov ki jo sedaj tako neusmiljeno razjeda- ki rredo za tem. da se uvede v Javnem 1^ ' 1 življenju mir, varnost In pravni red. Treba _ . - m ____j , ' Je zlasti osigurati narodno zdrivje. po*pe- Druga velnca ntbm uradniškega zako- , .,7 . , . .. , i Zk-Ad ,r^rt« JL \Z Seva« soci alen mir in gosoodar^k napre- na so določne p^ede voov in dece trmrbh . . , , _.jcxi*.i ., . . uradnikov. Uradniške vdove in deca dobi- fek n" ta ~ va* po novem zakonu do polnoletia (de- obrt '^ustnja in tnid. Potom caj drTavno pokoinino. ki se pa seveda ne : w^venIh ^etnemb v davčni politiki Je računa po zadnfl plači moža odnosno oče- ! *** stmYtt1 črff™ flnince; reformira« ta, nego po niegovi pokoinfnl. V stari Sr- [ J"™1™ *n,st^ da bo uspevala bojWska bili Je obstojal poseben fond za uradniške k«>tura Prepričan, da boste zastavili vse vdove. Iz tega fonda, kamor so uradniki svo^e *,e ,n ' vso pozornostjo proučili vse prispevali ves čas službovanja nekaj od- B«erte- w Vh wedlo«! vlada, kličem božjo stotkov od svoie Plače (v zadnith letih Previdnost, naj nas navdahne m vodi v 6%), so dobtvale nlihove vdove dosmrtno težkem In odgovornem delu. Otvarjam pr- pokomino, ki je bila seveda tako visoka, redno sejo XXI. narodnega sobranja in da Jim n? bilo treba skrbeti, kako bodo pre- Mlcem: Živela Bolgarija! Car Je bil pred- branile sebe In otroke. Novi zakon govori aiet navdušenih ovacIJ. Prestolni govor so o državni pokojnini, ki seveda nikakor ne poslušali cek> komunist! in zemljoradnlki zadostuje za življenje poleg tega pa jo j stoje. dobivalo otrod samo do polnoletja. Pri | Za eariem Je frovortl začasni predsed- urndn'šklh. sinovih Je to še razumljivo, ne- nlk Madžarov, ki Je slasti nagla Šal da Je socijalna in krivična pa je ta določba za treba z vsemi sredstvi ščititi konsMtuciJo. nradnaike hčere. Stari srbski zakon je do- i Samo konstitucija lahko sajamči dttavlja- spraviti državo na pot mirnega napredka j in gospodarskega ustvarjanja. Ko je v kratkih besedah omenil pomen ; nedavnega prevrata in ponesrečenega Icomu-.' nističnega puča, je car spregovoril o mednarodnem položaju, rekoč: Mednarodni položaj Bolgarije se utrjuje. Prestiž države in vlade rase. za kar se imamo zahvaliti lojalnemu stališču napram velesilam in bližnjim sosedom. Naša zunanja politika gre v prvi vrsti za tem da izvršujemo mi-; rovne pogodba, da ustvarimo dob»-e odno-; saje s sosedi ne da bi pri tem trpel' ;nte-j resi In ugled domovine, dalje da vpostavi-mo rV»lgarijo kot državo mirn in red* na Balkanu in v družbi kulturnih narodov. To iskreno stremljenje naše zunanje politike bo napravilo dober utl« na Inozemstvo in lahko se nadejamo, da ostale države ne bodo videle v Bolgariji države, ki Ima ^e-mo obveznosti nego tudi faktor, ki mu dajejo mirovne pogodbe izvestne pravice. Da se odstranijo gotova nesporazumljenja. glavno pa. da se likvidirajo nekatera, po [ vojni še nerešena sporna vprašanja med ; nami in našimi *^*edi je vlada sklenPa več , konvencij, ki bodo predložene narodnemu ; sobranju. Vlada goji iskreno želio, da sora-i vi državo na novo pot napredka, socijal-nega miru in edinstva ter splošnega narodnega blagostanja. Ona ne pozna nobenega stanovskega in rar^ednega egoizma, zdru-; iuje prebivalstvo vasi in mest v eno edin^ celoto in poziva vse zdrave elemente, na' ] se priključijo delu za red in napredek. S pomočjo teh sil se bo Bolgarija mirn* raz-; vijala in delovala za svoj napredek na i vseh nolHh socilalnega življenja. XXI. redna sela narodnega sobranja mora rešiti več perečih vprašanj. Vlada bo predložila sobranju več zakonskih načrtov. nom svobrdo in normalno življenje. Nato so se vršile volitve predsednika in pod predsednika. Od 241 poslancev je glasoval«-237. Prof. Kulev je dobil 159 poslanec Sa-kozov 30. Oeorgijev, dr. Tadcnhcht in Madžarov pa po en glas. Za predsednika je bil torej izvoljen prof. K u 1 • v. Za podpredsednika sta bila izvoljena po* lan ta Najdenov in Vmov. mar a i w v n »' V Liubnant. dnt Ljubljana se oddshneJ Kakor smo izvedeli iz povsem xa* nesljivcga vira, je vojno ministrstvo izdalo ukaz, da se ns; smodniSnice na Ljubljanskem polju takoj izpraznijo in iz njih odstranijo vse nevarne ekspto* z/vne sno\'i, da se s tem omogoči vp*>* raba stanovanjskih hiš. ki so bile zgra« jene v neposredni bližini smodnisnic. Pozdravljamo ta ukrep vojnega mini« strstva z največjim zadoščenjem, ker «?e je s tem vendar enkrat ugodilo za* htevi celokupnega ljubljanskega prebi* valstva, ki je zrlo v teh objcUtih na 'jubljanskem polju največjo nevarnost za razvoj in obstoj ljubljanskega mesta. Zahteva, da se ti objekti odstranijo iz neposredne bližine Ljubljane, je stvar že desetletja. Bivša avstrijska vojna uprava je IjTs ▼ tem oziru gluha za vae prošnje in jih briakno zmvrmčmtm, sedanja vojna uprava pa ima očividno več smisla za rea'ne razmere, zsto je uvaževala želje in zahteve naše javnosti ter končno odredi-a. da sc naprave, ki resno oflrožtjo Lj'jbTie*»o. odstranijo iz njene okolice. Ljubljana bo vojni upra« vi za to nvaževanje njenih teženj gotovo hvaležna. Dokler se drugje ne zjjra* de novi objekti, prepeljejo v smodniš« nicah se nahajajoči materijal, če srno prav poučeni, v tovarno v I.amnik. * # * — Akcija za pomoč po povodnji prizadetim krajem. Sporazumno z na* čelniki posamnih parlamentarnih klubov je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič sklical za jutri v nede* Ijo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne po* svetovanje zastopnikov beogradskih humanitarnih in drugih korporacij. Na dnevnem redu te konference je vpra? sanje, kako organizirati akcijo v po* moč vsem bratskim krajem v Sloveniji in na Hrvatskem, ki so trpeli vsled katastrofalnih povodnji. — Se vedno brez pokoinlr»«! Pišejo nam: Častniki, ki so bili nasilno, t J. proti lastni volji meseca avgusta upokojeni, še do danes niso prejeli niti pare. Ali mislijo gospodje v vojnem ministrstvu, da j« v Sloveniji planinski zrak tako tečen, da se da v njem živeti 4 mesece. VeČina teh upokojencev ima rodbine. Vsi skupaj g'adnjeio in prezebajo ter delajo navdušeno propagando za močno, enotno državno misel. Ali res ni moža, ki bi znal energično zaropotati? Naj se tem revežem nakaže vsaj nekaj predujma na račun pokojnine 1 — Na krallov rofatnl dan. Gremij trgovcev v Liubliani naznanja vsem p. n. trgovcem in si. občinstvu, da bodo trgovine dne 17. t. m. (rojstni dan Nj. Vel. kralia Aleksandra) zaprti od pol 10. do II. ure dopoldne. Slavnostna zabava povodom rojstnega dne Nje*. Velič. kralji Aleksandra l, — Častniški zboT ljubljanskega garnlzijona priredi na dan 17. decembra v veliki dvorani »Kasine« ob priliki rofstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. slavnostno zabavo, na katero se tem potom vabijo vsi rezervni in vpokojeni častnici z rodbino, vojaški uradniki kakor rudi oni oficirji in vojaški uradniki, kateri se sluča;no na ta dan naha*'aJo v LjubVia-nl_ Pričctek zabave točno ob H2\. Za imenovane se posebnih pozivnic ne bode izdalo in naj se prednje cbveatilo smatra za vabilo. — Redek iubT1ej. S01etnJco svoje starosti praznine danes obče spoštovana fcnspa Ivana Lofarjeva roj. K o b l e r. Navzlic visoki starostj je š« popolnoma čvrsta in zdrava in še vedno sama vodi gospodimstvo. Oo«pa Logar. ■ mati g. Minka Lognria. upravitelja dr?., bolnišnice v L»ub,:anu je vrla narod-njakinja in dolgoletna naročnica mšrgrt lista. Čestitamo iskreno vrli naŠl so-miŠljenici k redkemu jubileju in ji kličemo: £e na mrocra leta! — Sedemdesetletnica drja. Toma Romiha. V Krikem praznuje 18. t. m. g. dr. Tomo Romih, vpokojeni ravna* te.j ondotne meščanske šole svojo se* demdesetletnico. Dr. Romfh je rojen v Dobiu kot sin kmetskih roditeljev. Ker je bil deček izredno nadarjen, ca je oče dal v girnnaziio v Celju, kjer je odlično napredoval. Po končani maturi se je posvetil modroalovnim študijam. Vpisal se je na vseučilišču v Gradcu. Tu je promovira! za doktorja filozofije. Ker ni mogel dobiti s'užbe na nobeni srednji soli, je prevzel suplentsko me* sto na ljudski šoli v Ptuiu, kasneje pa mesto strokovnega učitelja na meščan* ski šoli v Krškem. Tu jo bil staTno na* meičen in je leta 1906. postal ravnatelj tega zavoda, ki je bil dolga desetletja edin te vrste na Kranjskem. Dr. Romih se je udejstvoval zlasti na pedagoškem polju, kjer si je pridobil sloves izbor« nega strokovnjaka. Posebno delaven je bil na političnem popritču, kjer je po- U. 15 *rc mbrn 192&. I svetil rse svoje sf!e napredni stranki. Za napredno stvar se je boril z vsem prepriCsnjem in stal dolga leta v prvih vrstah narodnih borcev. V Krškem in okolici je vžival največji ug'cd. Zaupa*-nja svojih someščanov je bil deležen v toliki meri. da so ga izvo.ili za mestnega župan«, kateri častni po«el ie opravljal v sn'oš^o zadovoijnost do]ga leta. — Od'ičnemu somii1 ieniku. ki je fe deset« let j * na$ zvest naročnik, čestitamo ie vsega srca k njegovemu i bileju in mu kličemo: £e na mn^rja ieta! — Kaj vse vedo o naJem Hstu! V zadnjem času se o našem listu širijo na?raz;!^ne šc govorice, ki so večinoma pop-In:^»r\fl Izmišljene. Tako so češki »Narodni Usti« z vso resnostjo zabs-leflll vest. da preneha »Slovenski Narod« izba a ti z novim letom, dngi Usti so zopet poročali, da ie naš Hsi postal I g'n^11^ demokratske stranke, včerajšnji »Obzor«. Vi se z-H-^a leta spkh odlikuje po svoji izr?dnj »informiranosti«*, pa pm^la*a »Slovenski Narod« za »,~n-dtkalski organ*. Ni nam treba poudar» jati. da so vse te vesti in govorice popolnoma Izmišljene. »5'ovemki Narod« je In ostane neodvisno glasila na Je napredne javnosti, ki ni vezan ne na to» ne na ono politično stranko. Svoje delovanj? bo v bodoče ie bolj, kakor doslej, usmeril v to, da pri.le do koncentracije vseh naprednih sil v SlovenHL kar je z ozirom na ob«foječo opasnost klerikalizma n«;v!*alnei$a potreba našega javnega 7lvl;enia. — Na danajinjl koncert v Kaclnt opozanamo ob^nstvo, da se ga ndelelU v največjem številu. Pripomniti je, da je Sattnerjevo »Jeftcjevo prisego«, ki se izvaia na tem koncertu. Izvrtala v Ljubljani samo »Glasbena Matica« pred več kot 10 leti. Bariton solo noje danes g. Loize Sekala, dirigent koncerta g. Danilo Hučar. Začetek ob 8. zvečer. — Istotako opozanamo na jutrišnji zabavni večer s plesom istotam. — Soborec kralia Petra umrl. Tg državne bolniSnice smo dobili telefonsko obvestilo, da je tamkaj danes dopoldne umrl g. Viktor M e r 1 a k. znani sobojevnik blagopokojnoga kralja Petra Osvobodltolia v vstaŠkih borbah L 1875. v Bosni. Kakor znano, je pred meseci neki nepreviden kolesar podrl na tla starčka v trenotku. ko se je vračal s pokraiinske vlade, kjer Je bil zaslišan v zadevi pokojnine. Mož si je zlomil roko. Iskal je pomoči v bolnišnici Roka se mu je sicer deloma zacelila* vendar pa je bil starček tako oslabljen, da je danes zjutraj izdihnil. Umrl je v raivečji bedi. Naše uradništvo v zveri z niegovlm prijateljem meterjem Franom Hribarjem mu je skušalo olajšati zndnie dneve ter je nabralo zanj nekaj sto dinarjev. Pokojnine, ki so mu je oblfubl'ali že leta, mož seveda nI dobil. Bodi možu. ki je v svojih mladin letih, poln idealov, hitel v Bosno, da se ob strani Petra Mrk on.lica bori za J zatirano jugoslovensko rajo in s tem »a jugoslovensko idejo, bodi ohran;^n tra-ien spomini Pokojnik je do«egH starost 75 let. Pogreb bo v ponedeljek. Nadejamo se, da ga pokopi je io z vojaikiiua čas tim* — Osobni promet na Coro^'aVet« v ce'oti «po«f*v»je*». PričenSl « lo decembrom t. 1. vozifa na progi L jubilant j gl kol. — Jese?>ice m obratno sonet I onoM^nska osebna vlaka Št. 013 in 914 dnevno redno. Od tega dne dalit je torej osebni promet na Gorenjskem kot pred n^Tgodo. — Krstna slava v o*?t*?f» dr. mp«»eav l;-»lč I?*flli r^'f?« fnmrorn ar. Jov%n« MnctcavffevfCau s*nl**tn©«rB primu* rii«» ^e «-pre'em",s eb'J^n'b [>^rnv v nMf krstni slav? rv. Nftrafeit dne 10. rm. — Jirraaioa fir. Mtif\in^H« Stnv *n n^i+flriev je ee'o z^«p',vo'', ruti -o v sito b"e na strani s^av^cuio^ni ZaMev* te rnkon. IH prenovemife dr^avnl^ irrarfffflraai litra Hc. P^roči'na slufha If vVed 1'rafka p^n^noma r«^«*«'*. Mtd Peim In P.ma-jem so v torek na r*^»n v*****? b«*V %Vt*» v'r«!« zr«čw? nrom«t. Iz Pel»e so !W trije aemn'anl. Vsaka vožnja j« stala 2,4#>.ft#e ogrski lrr«n. — NM prafk! n>ot«nMi g. Jan ft*raka-ty j« d-^bn; v'ndn« StTr>endffn za Itudi) ▼ j I—eeaialfa. V štua^ske svrhe se nopost I zače^komn prfh(»dr;ega leta v .Tug^elavt* j« In ▼ bo'f«^«. Trt mf^n o«^sn? v Reo-grndn. en iretec v Za*rebn. en mtite v LjeWjeai ;n en m«t«>c v 5oflH, Od tu se **» P^tl v IttMja. da se ooočl e r«»m»r*fc, v katerih ifve pod Itaki'«nsko zvezdo slavan'ke m«ni so pat dinar#tv Jšjar, k&saaie sred* bo R-ieio garev« staie 6 Bia. Po mie-ko moram mo43j&a s rune, nikče mi ^ ne ša v hii>. Tu^i to :ae *:a«e. jtta^i lem v vas* ?d 5© Diet kg >ftnj*a.ne p*. 15 Din ivliiaiaai Itr^č«, 18. D*a. Kruk *«4»rve*a iz biimjeg«, mejčec*, izi in d&snžanje me-rar.i jfcsSaismu tek mc^e£»# M 9. Svinje »o te Sva *«a p« 33 D. KH>jram DOČeoake »;a*e 48 dan. Pred 10 rJHtvi bom v Tr^tGiiku. 3S# nas ja v«i$a dnutba in 9oh» sta Uič**r\ k/ pečenka 43 dl&afjem. VSa«, seno v lat} gesiftri p1teaJ! !: • r rt 4inarm*. A ini je Trsietrik rr ?4i LjbMImbV Kaamatrta iu vobč« m. Kroptr ;e sdia; »as&e Mifceaaaa. Česa* ta s^ruh na C'-l-'-&-, a veo dar ;? to be^ta vas, kvar to iir*r e! Tu mamo natl ćažta a« ♦« Sv. E2)e. l«**e*i svetnik le »erora jcHJa. larhta. ««r dai nimamo soh***^ ah* sicar k pepoi.^ma !o*4o vre- j 3T.c Vgi pa ai žalim« sat?. 2*&m Vam va^e-e Ipđ&tee jKft«*« In sramna novo Irso. 1. M. (Prav *ceeH n*s, €*. W. &ne4»ft»**ne Srb-kt*r<* naš Um. CV^oeMčm I. M. borno 3«rev bvftfožai, aJra se bo večkrat ogiastfa ti jewa«ie fcwmiH*>«. Ur«m4**v**. — Prsfejfa »»lalarvo«. Boogradtiri UEJvcar^cirt kionaa«tMid b*ro »Anrss*. ki iths w>k* #*3^o io^»o>jžfiko siraaL. katera ' iifnujaii o^semria sodanhR potrebam, tlU§ UaliuiiJL za B^ef*Hk^aafe rotoatcpaega J;\g9^IOVOSWCm^a tinfea (6c »rvpisc v>, rz ka-Imirji p«tdfr&e S*aka m tw>«"c« tor j^i po^CU e-srfza, na kc»«L Biro ec v zamenjav© dostavljal rrodbl*hvom vo«. km- se bo pisalo o atlb v d-»-g& fesopis^ii. Prrnoaoiamo ivffl z aaše sU3«i >» »Arf.«savo« proSnJo, ker srao se prtsrvčaii o konstaosli ki nshrg a-h. ki ift :-' :•<.■» ".rv-- B^ajrammemmt Kaaiaii. »A r g b s«, — Beosr«omfa?Hh. Olavni kolovodla f« | družb« >e Flae Beeflrovlo, brvR avstiDslu j : J sr.mi&* M. is Kamnnra. Za izvanred- j T:"> tir^Tfcb« COOfc eo pri teknili z anatnfnri is ^ Ecessccvijkmtm! »TiJaSIfrJani EaZr^Jc v pnri j rmda vts rarmiito - aaprodm* po«- i jeija ia ^rt ŽJello >o Vrt^ljM pritofi ra- ratfla! KiC već ne leze polagoma, Maribor drči uasZo nasj»ro*i velikim narod* osmim bojana In iO je sedaj, ko so se te strasti ž> pologih la ko se je že pri^eie skup.t« go-snw4tt?3k» iieio za pre^Krckmi razvoj mesta, Škoda, vsaka Skoda za tretjega, ta je za metio sasuL Sšoostejtia oUast, cd katere se je Kičtekovaie goapodarsiK- izb o IV-bo u proces ie Se p>»po«fia. — Nov val draginje. Z a&vim letom se obiju-owie hov vaj dražje poioeM nov&sa S*o-droionja ssa»y.aBJ. Za aeaukio sobice • Štedtiarikom. za kaidro se je km W14. a4m-čeval« o© 50 K, ?ar:e\aio oa novea* teta ie ao t>d9 kroa. To povUtanje sad-^ae v prvi vmi aajrova^;!.-2 sloja. Podrairaje so i • pr^nooo tiidi na cLrv»£* ■HNemlM potreo-I «iae 5b sovoda spio-Sao »taaovanjsko j tem- i na- j jemnfkov »ajveč farna kriva, da počno sta- i nedajaloi k?r se »rm IzVjv&A. f>rultvo na- j jemnikvev Stole kotra: članov, čsfrrav \ je aajenaflkov nr** 10.*>D0. — Zasačeno j tihotapstvo s eiffare+rrirn papiri em. V j Mzrferm wm pri2n r.a zarJmfv način na j Med «fo«fki ti^c^ar^H dr Id je potom rvrdka HeiM \TfHoii»pCzIa cigaretni papir v veel!^ množfaaJ! v Zagrrb. Plago ie do-rrvala tikotapcev \% Avstrfle. V Mariboru s? >e Hago spravi?e.-o po »krrvTrfh sklft£S*i!t k >?itcr(h se le p? mafam razprav JjfIo r« rtaa^ kraje, največ na Hrvatsko. To vso s* jc t peščenih kronik ie r4*vw veda4^ lm H:- 4II8S BERYLL oe BffoaHaj* fe danes in i u tri v Kino Tivoli. Mala. alv&haa sirota ugaja tako bogatem« Car2nsnr-n« £a Jo odkapi vsi: -asa, precef emraaratmi krčmarj u la pov;dr v vekasoota. 2 - iaoieda. da te igrala Lya Mara -£Beey2) oaiakirtooo- naivno in raz-•osaieao doki«to« kot nekdaj Dorrit W»-liker kar skoai vsa dejani«, a iz začotka miece. krarukoearne veleoetrze nastane na-erifra« rosna drama: Mala Birji! posiane •i svijena ptosaflia mi s« Berrll m mora rudi cl^a:;' greakobss jfcvljenja. Prva ljrJjezen, ovir« in intrige, ©saro* I ost, zablode, iztrez-tenje iti vrnitev v naročje Carl:ngscocovo (rTrik Kaiser Tieta). Vsakdo naj si ogleda ta dva aimoatičaa igralea v :ej L-po in ljubko ©ancvani draool Prodna^nanilo: -Dve t i r o t i« po romana A. D. Iinnerv. Lev fflm Italja«i8ke provimjeace. Y4n 15., t« rfeo)«a»fer» fttl v avo*i aafb^f;JH drami ISS ICRTLL Mi b-I-Hru nJega rz.zirovariata, kako boče ' dnHfna potom »nane papime trgvrvtne M»Jn« ! spraviti dva večja zavoja eiaaratsega pa- j nfrfa v 2afrr?b hj sicer na naslov Dani Lo- j wv. Zagreb, ILca 7. n.-*podt! se je ta po&- j 15atr\' rdela mslo č:dca in le o tem obve- ' atH earmskega deklaranti Iiaka B^raha. j Ta N §đ tako! aa sied in res aa glavai jk> j It! izsledil dva gavoja o^iea?sne tvrdka in j označeni naslov Zagreb. Zavoja tehtam j 93.5 kg. O. Berofc jc ta kod :xpo6tova4 nrad- » no pootopenj«. kf ?a v aa^-o?ih res ngc*ivW. Zviti kla- ( }i jo vneta obleke. Peklescr jc biio v tre- i^e* s?* »osvfO< vs^ jrtaadeta podjetja ; noCra prvp pre- smrt. Vecc!ar ]t d:te : * -i?a f^e k «i» * naukom, J?h poleg J . ^Sto I* W ? MM ^r*. P^netBi Prttoien- ^ ^„pe^;,, T fmbV,. bolnico. To »« sr»ek?r VlerfHcice. aaklnfcni sr^ sbo-Tcv»?»j« is bfaavska neomrao-la is žla k grf popoldne v Mr-krcnogu oddana braoi&r- i DAN PLAČILA — OLAF PONNS. Tr.'umpf ftmske urno m ost i je bil brez-dveenno aoeoios v imravnoo« laemf&tani socllamom filmu »Da« p^ačTla«, kf se predvaja samo ie d a pes la jutri v kinu Mati-ea. Pfljn nam prodoel v araoai vizfS pre-grešno itvljenie bogatoga trgovca, ki ga v dosego Bjeg®* cfl^a ae str ni ii o nit! Števila« po ajejmM krtvdi padajoč« žrtve. Bog od £c*e, tfrmstje prsatolia v smrt, proda-jMTO laotoo be>rkef oo tako protrealjivi ptaaaai da elovaka zarobe v dtt&i. Toda dan ?la&fla le d^sogef tnd4 bmtahnega na-s/lrega, grabljtvega trpovea. V s mi se mu prikaz« masčovft'ac-dmg smrti in mu predori vso njearovo nlskotao m podlo žhrije-itie. Sralstt sorti pa ie reSa nesrečnega gotove pripasti, fe sfeoooga trgovca jo postal piemenft socijalno Čuteč človek m njo-gova oporoka se je glasila: Svoie pTOnro-i?eoje prepuotf ^br>^4ni| — SIrb<**t? 91s9»o opo»fo* N?rvnaraos^? fč*vit%K>l+*** do d«!»? Afi se večkrat jv-j3tt-liato raallčne boK? Dober prijatelj v takln slab* dBeh ie nr«vi Pellerlev Elzafluid! Dobro slujli za umtvanje in obloce. ravno teko kot koarneiarjni st mrM. gltvr. krfo! Močaejft, izdatnem m bol? delujoči kakrr »r^SGofilrrj f^najot S p^km^anjem ifl poitr'-»o $ dv-oifttrt« ak" 1 spedjalna osttif uli.a 24 cjiii»rj.ev; 36 dvofnatfh ali 12 sTmoatl iTniTi steMente 2X4 Dw fn lOS dor4?fka rarpo-SJHa le'al« strupene strank t rf I« zavisti 5ke«i^ellao obtofbo, ta* sq ko polrageJa v ara v! 1^ du^ 19. t. m. pred d JsrBn<;*f, takn Hlldo- | j kakor }e broojavni urad. toono ob 6. mi j avečer. Torej je robila ooie i drl nre. Ake i N se bil brzoiavriil: odpeljal z vi?.kom v Llrfcl?5HO; b! bil dosfi poprej r^ravt! 5;?"en i« >*rerves{en >« tflerfkfiUz^m. — Tt&i J«s. Kfm*£8T razpoSUa poo f:mo Uprav« Časop"ia ftaančnim kca - ' n:m r><^»pV.mt frnasesc konrrc'e rečtme aa 1 kc-.-ni h?f. k£ src j« ncer na eddeSte po-žfjol. a bi ra lo fi na na? ?acriv imefi vra-č'. T; m ga todi Ker je Kart vse kai črv^za piteie fcot giasK« stanovske zn --kovao or^"^-r;^ oi^^r^rl^nv"- rov«-eiše starejfia* oddeBcov, da Ka« d«l?*»! ntd r zako»u, »ti po drultvonft pwvflb tek v portrvnaii. Cc kl pa Konceirv 7**-ieđ s pcomjami oria do e*IJ«t bom« as-Civo irrciff?! drIftVB-»- prsvf5r»$tvt5. do rr*i*o« proti Un>v radi iz^iljevafda — Drtaltv« f"i. kontrelo v Ljubljani. — Janke *R e a m a a. te. »oolevodeS! podpredit-dftik. — Pnmlo B ! e J e c, tč. tajnHc — CtHHj:o voo*t Rojstni da« kralj- AIeks«adra se bo v Ce?m flova; 9 cerkvenim" opravi« v c«tjsx2i j E l levafc. Fo oiu^b! božji v 2upoi carirvi Sasstor^ LeoonWo« Zofoasm ce*to ftev. II, ntV'-srje« "^ta 1S04., proSEo let^ S el'ske sebe m več teras. sp Scžt^l avojžas sšoril za svoje OanatVG. želeli bi ps tudi, da se ravar^o po uj^m tudi «2aH kateai tJcrep direktno ne »a d* v a, torej nase narodno ob-5s*iv3 w}fi pok!in slojev! — Uboga žvaiu -:ie mo€ ho4rbi m. neozdravljivi psjučGi 1>-Tic«j| (taberkuloa*), pro«? iss4i*Di«ca sroa r-orroči v dm?.rju a ti v žUviKk Obe*«*n prooj Nadi za kako ' A-y aprejem.i \iadai svctSc cir. 7-\>i&L ra obleke *c r*;. it : .-jj h na otročica. okrajcc-ni $i*.varotva cooiitke. 2v«č*r bo, ki '-or že i k :ft z godbe po rnesurlh c!icah, katero v?t?4i organ!sadja j^^Ds^ovanskfh naol>enallstov, L>/avni odbor »ticshofcoga doma celjoke garnlsO« pa -. oovo, k kater4 oo vabiioai re^ervmi «rie*ril. — Predavani« na Ljadskem viančiliKa v ponedeljek radi eVžavmega praerika od-pode, — M e s t a i magistrat objavlja razglas, v katerom se poriva trgove«, najkasneje do 31. doc. rarprodajo vžl-gallce BToreT^kegra ?ro?»vc-da. mfc«Taj*e« ia Časa slcb-^d^jga trvoca. Po tem rokn se lx do take vžigalioe edvzde ia &e ianera% o*.-a4fta kot tfhotapao. — 3 o s" i d i a ras-s: a v a. iOuk >Yosr«a« prirodi svojo m. umercigko rs*rstavo kot bočica« raevtaro v prosterik Mesrae kra«Maice v Cel5a. Orvoritev N» 20. tm — Mar&orako voaiL Nemci aa k o -hi k. Koaecaija n*m3ke tiskarae i« še oom Viaia drag* prtvfl«g4j je spravim ve« aem-5d tabor pokonol. Iz niinoveaa »astoos 1« izsitvila vsa de&odanja reservireaost ia do-zdevaa lojalnost, eutiio se zopet kot v stari' časih popolnoma k'M gospodarji aiesta. Z^t<* je tem^oil čudno, d* ae v vplivnih k!k krogih ne upirajo \mokKcti na Jro-1 ia da se osebr»o pri^laiajo odličrii možje kot j« a. pr. Scfaerbaum ss ktdok. L« v nižjih nem^k'!- siojik je opažati Se večfe iszboijaaje kakor v slovenjih. Postopanje vpiiTaih Nemeev napram kuiuka je dobro preiraerjeiia pGJ5i.4is. Ka eai strani nočejo desavoirati svojega poslaaea. ki ]t i:!.".saval ozirooia sicer pripomogel do kuhi!: a ia so boč*;« z osebnim delom navidez pekama« kvaJeraie za razne kaaicesijs. Na j drugi strani — Ia ta ie ea mgied države j koiljrra — je ž« «o podrobnosti preskrb- J Ueco, da bedo aentSki krivkarj? mg^leai PO celem isosetatrvu kot HDoaenitu keika- i oelekiM 9« aaiaiiiek emoymia eeaek. ke je počisti na uDt&ro nagega ?<*'i ped sUfrofa matic. — lešsaai o ieftavad ^rsearici, Iri^-sslr Ia prsS^ofbJfiab izide v čotriik 2C. decembra t. 1. v Uradnem liste pokrajinske trprave za Slovenijo. Komad po Da 3.50. doatler bo kai zaJojce. — M*-o%loaJ^n rt>»i'-3 sft?»02fc3re.. V Zaart^t: j« natakarica Aon Kri zanič, redom !z Gradca razbila steklo m pojedia nekolrko črvp^aj. Pr<»eijftna je bila v zk-k'iad»o boln.Vco m ho oetala pn življenju. — SmHsa cceroča. Marija Č^^čmar, priiosaiica c Tir!ake gore pri Slovanski Bistrici jo v nedeljo 9. tm. pri nekem cbi-skK pftdla v iarek, ki se a&haja za Arem-sovit« gradom is se t&ko poškodovala, da je (ćrugi d»?» za 7-~-ikodk?vrni \w*r.'a. ■— Težka ««roča, Ivan Langrrboiz, kre«te^i državne ioicznice aa postaji v Medv^edak- Je obeša! svealjko na signalno znamenje. Pri tem pa je padel z 1.earve » ai xl&m;i vee rei>or. DobU je tuai idike no~ uaaja poftkodke ia je e4> jrJDcjsa v liub-l/iask« cli»i«o. — Nesroea pri de4u. Žajcarju Prams šurterSitu te Podmrjsica, je cirmiAfta žaga odtrgala ^tirt prsre leve roke. POKARE1E-VT lfl IN 1M Dtn BAKKOVCt V LJUBLJANI. Narodna k?inka j> zapleafla tokom zadftlih M raafč&ra «e«4>Am, rrrdkam m podjetjem man]ie mnofiae p.mvrcjenib It Dua ranko v cev. Tud! neLaj pocarr-; •••• a 100 Din baakOTcev je bSo žo zapljeno Poaarefece novčanice prihajala očevidno z dojele, vendar policU* lo ■) aogia tMikritJ racpočeveica tek ta&kovcev. Dne 13. tm. Je Nerodna kaaka raploslls .ie »kovačev« ki 2 1W Pm bankovca. — S-Wr« *»^»*od«rs4:a zsdrega za j Sr^veerU«) ▼ U«kH«r.<, Gosposvetska eerra i št. 2, je dobita lopo tanerco mrko, kamro ^ Krverna Ja?frac T*mk večer Vonc^rt. Vstopnina prosta. Cewe običajne. — Poziv sr>niknm. T 'pnflci podpuctin^ rednj^je m po*i*lj«io ▼ onoJnla | 40. rst1- "-wgfl zakotta. da prijavijo rro>o terlfl^v? — Narodna zsloib« v Ljubljani rofistriran« zadruga r cm»jri>o z^-©»o ▼ iik"»id«ciji. — 5«rtavrr.ctia tn karr.rnj »Zvesti?«_ KoACort sort c(-ceo9ko kopole bo vsak dr?n v ksTemi od 17. do 10. nre, ed 20. d s 22. v restavraciji la od 32. dafle zopet v kavami. Kapalnfk Kads 5 a a d o r. Prvovrstna ka-peia, došla fe Orjekft. Atrakcija pr^e vrste. — Kaptt« le sfvai«J etroi Etc^U prt rvroin T. O^ree. pate-H LidbSL kred. V^b-ke. GUj ogla«. — Priporočeno, -la se * »eofovezr^m o^kkom v prodajm?m lokatn pr^rr'čate, da !ro r%'foVe pri tvrđa-? T Mni!»k "i AleV- fivh-crA eaotl i*. 12. namoHše i« nnjnrurL se. — We!eeca|5« m nal»oveJ$e eb^eke se | dobila s a m o v Sdenfcurfovi oBca It 3 pri Hrt?*? £ MšfaM Z?.fe*^T^Jf« ri«T«xyfj fiatio ^^mačo KOLENSKO CIKORIJO :: izvrstni r^ridrt^k za Vsvo. t: G ?, F P POSSS prf^w¥ijeiti ftlmeki «sietnik n*avv%i t*. 14.9 «LP 19 el*e»ojgra " * T. r. v s-.irae! onelnem {f^okasn v •s;J. de:^n?^' „DAH PLACILAM smo „m^tic;am T^r!^!R9aw*s^^^ el^^SsđesaVaVBaCBiBBValiBaiVH Zagoneten umor na Viču. Jer:na priznal svoj strašen zločin očeternorstva. Umor pose«*nika Iva-a Jerine na Viču pcsi&ja vedno zagone:r.:- , zlasti radi tega, ker aretaam, um -a osumljeni sin rvao taji vsako krrrdo In ne priznava, da bi kil zločin njegov« doio. Obdolženec tudi trkom današnjega in včerajšnjega za« sevanj« i?: priznal ničesar, -.ljub temu. da so a ^tere okoličine za R>,:a ze'o obr*me-nr-nt. en --"-r rt;t:ra p>n<\ ki ga jc pisal dva dn: pred smrtjo očem in mu ga poslal po nokem starčku. Pismo ia b&o s'edeče vsebine: »V sredo ročno ob IS. s: morate zglasitt na policij:, sicer boste kazncvnni.« PcM:ija ;c ogotonrBa, da je pisomaid pap,:r, poslanega p^srna :sri, kot ga >e obdolženec potikal svoji tje&tlcL Smri Jerina ;e v sredo ob določmem času rei odšel na policijo, kjer pa so ugo-hrvirl, da je bil bržkone potegnjen. Od te ure da';e ni bUo o Jerln: nobenega sltdu. Pokojnega Jermo aMkajo vsi domačini, tako žena, kakor tod! obe hčerki kot kot tipičnega skopuha, ki je zaklepal doma vse skrinja i« omare tn bi morala družina da nista zaslutil! obe hčerki, skoraj stradati. S sinom Ivanam sta se v ostalem dobro razumela, samo sinova rrvo-jenka s:ar«rmi m" bila po godn, vendar se ie končno mlal ?n ni narprotovaJ s'novfm od-»r^ajem do negove ljubice. V hf$< pa je M rad^ očetovera «ke do 34. ure se k vršila obdukcija trupla obi tega Jerine. ki je ugotovila sledeče: Va glavi je nr.el ubiti tri rane. od katerih je bi a sp-Kinja zelo globoka. Prd očeaom je imel ko-žo 2 cm na itroko raztrgano. Lobema je biia popdnoma razbka fn odrta. Poškodbe s morale bfti povzročene po nekem ostrem in tečktm orodhj, verjetno z moti-ko. Udarci so bili prizad;an! z vel^co sJ!o. Smrt je nav^-p'la takoj. Obdukcijo sta br-vr5i:?. edrnvnfka dr. Iva n Novak fn dr. T r a v n e r v pHsomnsfti sodne komici«. Ohdc1fexiee 22 letni Ivan Jerina. mo-*^n. l«p in postaven fant, mirno in trdovratno tati T5*Vo krivd". Vktl pa se mu, da mti neVai feri d^rSo m večkrat je že akaSal p^vorrH, vendar pe se je v ra-dnjem Epa prem!?1:!. D?nes dopoldne je bil pre-oeljan v zapore deželnega sodišča, kjer ?a *? r.-- 1 ; ; 7n5V^'!:e z. Hibe. Njegovi čevlji in obleka %o b^t Odam v kemično preiskavo, da se do^enejo eventualni krvni sledovi. J£?INA DAIfCS PRIZNAL ZLOČIN. Po v£oraj&dl obd'k^ri trupla \vm<^r-iene^a Ivana Jerine. ki :e trajala do pol-ac":, >e v4Sn' oarajul pol. nadzornik g. Joža H a b e, do poMrnce nre danos zjutraj zastava! aretiranega oboorženca. shia Ivana Jerlno. Zasliievtfnje je trajalo brez v- Vega drpmntičnsga prizora. Aretirnnec ie b'U do zr-ćT\-?z,i\ morrenta popoln nsa miren, »rpftt^m r«t je pr^tal nervozen in je bUo opasati, da b:?e hud duševni boj. Prilri so rrenotlrf, ko ie hotel Ivana Jerfna aa-dzornlkv sekaj odkriti, a se je še vedro pr srn** oval »n zatajeval. Dftntx dopoldne so ga propeijaH v zapore deželnega sodišča. Tu ga je obiskal nadzornik Joža Hebe z zapisnikarjem. Po do*?rern obotavijanja in težkem bchi ie Ivan Ter!«?. p-^Tna? ?to!lrr, da le 12. trn. ob 18. zvečer pe^kal očeta bltza domač« hiše in 2* nagovorS: »GHete, da se dornaoe ža-Icatre razmere enkrat bd>oifBa|oU... Oče je ooomo rn 'eiao odvrnil: »Tebe 'm mojo babo rsrreilm« .. . Po rarrdtlu obdolženca ie oče po te1: besedah se?el v norranii Žep r\'oj^i-a svAn+IČa. RaorvU se je nato med obema pri taerft razmer s h navaden prepir ia betedno prerekanje. Pri podrobaern zasfisaiiia; kako je "z-vrSil zločin, je opisal Ivan J ari na ml. do- | godek tako-lc. Z očetom sta se po prere-kaajn spopiHela. Oče ga je prijel za prsa. ?a hore! vroS ra tla. a morilec je pri el I - ir-n nfl f>h v blJŽin' ležečJ kol ter :'e očeta kljub ferrrH. da ra tfrfal za prsn. trikrat močno ni'anl po slavi. Oče se je ie po prvem udarcu nezavesten zgrudi! na tla. Nato je Ivan Jerira ml. odie} k srv^.fi ljubici v Novovas, k;er >e os-ta! po-zno v m^č do 23. are, Vrnil ss je potem mirno domov ter sel teftej spat Drugega dne je bil areoVan. * * * Po mnenja kriminalistov fn sodne ko- mislie pa ti zagovor ni povsem točen in ntemeljen. Oče je bil udarjen s kolom od po giavi, kar j« razvojno te soda« e. • v v* 1?P 9319013. REKONSTRUKCIJA VLADE. — Beograd, 15. decembra. (Izv.) Po burnih bojih v parlamentu je danes na* stopilo dc'no -atišfe. V vseh parlemcn* tamih krogih ie vedno živahno razprav* Ijajo o delni rekonstrukciji kabineta. Ministrski predsednik ie ni odločil, kdo ima prevzeti voc'ttvo poslov namesto odstopivsih dveh ministrov. .Minister dr. Jenković odločno vztraja pri svoj] demisiji. Splošno pričakujejo, da se ia* vrši rekonstrukcija vlade ali po konča* ni debati o dvanajstinah, ali pa šele po končanih božičnih praznikih. Vladna večina je pripravljena na pobijanja z opozicijo, da se proraCun v finančnem odboru reši do 22. t. m. in ; da pride potem v plenum sredi meseca ( januarja 1^24. Proračunska debata bi se i naj skrajšala tako, da bi bil potem pro* račun prejet do 1. februarja 1924. Borzna poročila, ZAGKECŠKA BORZA, Dne 15. decembra. Prosti promet. Kot fe ves teden, je bil tudi danaJn! siobodnf promet zelo slab. Zjutraj so b !l tsjaji napram včeraj taji m nekeliko čVrstej-ši. Toda tekom dopoldneva je posiala tendenca zopet slabša vsied obilice blaga, za katero ni bilo nobenega zanimanja* V prostem prometu so notirale; Devize: Curth 15.™, Pariz 472.30, London 3S7.75, Dunaj 0.125O, Praga 255.50. Trst 3S4.50, Netvyork R*.1/*. — Beograd, 15. decembra, ženeva 154S, Pariz 473. London 387.25. Newvork 87.50, Milan 385.50. Praga 25S.50. Dunaj 0.1246S INOZEMSKE BORZE. — C»rih. 15. decembra. (Izv.) Danalnja predborza: Beoerad 6.47V», Berlin, rentna marka, 1.30. Amsterdam 218.—, Ne^Tnrk 573.75, London 25.08, Pariz 30.47, Milaa 24.95, Praga 16.78V*, Budimpešta 0.03'ork 2195—23, Curih 400—401.50. Društvene vesti — Kulturno - znanstvena sekcija akademskega društva »Triglav«. IV. drh.1. :nl večer se vr5i v četrtek dne 10. lanuarja L I. oh 20. zvečer pri »Starem TiSlerJut. nasproti akademskega kolegija. Predava urednik Oolob o »Pacifismuc. Ude\?žb\ lb. člane obvezna. Starešine in prija'rljl društva vab'j »ni. — Cand. iurls L'do K a -s p e r, načelnik. — »Mladost«. Izobraževalno Imitva delavske mladine v LjuMjanl naznanja, da se vr§l občni zbor dne 23. decembra t. 1. ob 2. poo°ldne v salona pri Logarju, Šentjakobski trg. — Predavanje v društvu »Soea« v rfubtjan!. Danes v* soboto dne 15. tm. prodava v «a!onu pri Levu aftfv. prof. %. dr. K. O z v 11 d o zelo sarrfmivi ln veleakttj-alni temi in \icer: +Te'***na resi elnveka nd rojstva do 20. let* (ob ^kioptičnih <=!!-k*h\ na kar opozarj^rno člane, prijatelje tn drugo cenj. občinstva Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop nrr>st — Prrr^v! Poživljam orega gospoda W Je pred'ac'nji četrtek v kavarni »P':ro*>a« malo pred 7. uro zvečer vzel popoln m a nov dežnk. pT:stil pa ^v->jega starega in Se novega do dnrres ni vrnil, da istega lrr^C5 pri blagajni čarki omenjene kavarne kjer dobi svojega, sicer bo unel neprilfke, ker ie znan. — Tzgn^n^ se fe temna boa včeraj ^b H7. zvečer na PLmsVI cesti. Polten najditelj se pr^si. naj *o odda proti nagradi Rimska -esta št. 33 prttUČno deano. — Pozor! Priznano dobro vino Kerino-vo. Gad va peč, Dolenjska čminn se toči !e pri B u ! a r j u. Poljanska cesta 19. Iflđflllal U ordinir« ad 3» do 12« in otf 2. do 4. na G.indah it. 37 (his.a Tribuč.) Teori.Korn, Ljubljana I Manufakturo 12191 ?oMaz**^a cesta it. 3. ifl usn e Jdeper. MaMi rtteveee«. j ^ vr,t MfM\U kakovosti ro i Sfjnn lM8T84tl.3i?kSit il&tttatMproi! najnižjih cenah dobite v trgovini Izdelovanje ros-d iz pločevine za I l-^tižov** ■rnež, barvo, iak in med vs^Ue { m^'-»1»"' velikosti kakor tudi posod ^lkatiev * £ Rajselj, za konserve. 1 LJUBLJANA. Teajalkl trg H 1. primeroma potplatu patpetnik it\ potpluh Naročajte „Slovenski Narod"! iioioioio^caoiotoi na v'ak v Cel'e 'r ve'c»rgovino R. Stermeskl| k;cr kupite letos sukno sa moike ia volneno za ženske obleke, narhent, belo, pitano ln rjavo pl«tno, kn or tud vio drugo man-:fakturno robo po čudovito n'zkih c;nah. V lattnem interesu se'vsakemu priporoč«, da enkrat po«kn:si kupiti v ve;e*rg. ^» STCRMCCKI, Cel?«. Trgovci engros-cene. Stev ?86. »SI O VP NS KI NAROD« dne 16 decembra Stran 7 Cvetko Golar: Kneginja in pastir. V daljni jutrovi deželi, kjer vzhaiajo zvezde in cvete zlato, se je zbralo pod polnočnim modrim nebom troje vil-rojenic na polet Prva je dejala: »Knežnjo, ki se rodi nocoj, ovijem z vencem sreče in veselja.« Druga je dejala: »Jaz jo venčam z vencem, spletenim iz hrepenenja in zadkih želj.« Tretja je dejala: »Ko odraste, ji pripeljem kneze in kralje v svate, samo ne tistega, ki ga bo želelo njeno srce. Tristo dni ga bo čakala zaman, tristo dni bo škropila s solzami svoja nedrija, a jutro naslednje pride njen izvoljeni knez. Prišel bo s solnčtrh gor, s cvetočim žezlom in cvetočo krono.« Velika radost je vladala po vsej deželi, ko se je rodila hčerka staremu kne?jernu paru. ki je že zdavnaj izgubil vsako nado na potomstvo. — A pred letom dni je romala skozi deželo nora ženska, z divjim cvetjem odičena. Iz tr-nja in bršljana je bil zvit njen venec, ves prepleten s krvavimi rožami. In ljudstvo je častilo norico, blagoslavljalo je njen prihod in jo gostilo, prepričano, da je prinesla srečo v deželo. Ustavila se je pred knežjo palačo in zaklicala: >Kne£inja, kneginja. kneginja!« Kneginja se je začudila in dejala: »Kdo me kliče, kdo je tisti ki me hoče videti?« »Jaz sem, od rojenic poslana. Pridi [n poslušaj!« In stara kneginja je stopila s tresočimi koraki in srebrnimi lasmi rta temenu pred norico, ki je izpregovorila: »Ne boj se me, prinašam ti veliko srečo. Vzemi to rdečo rožo in si jo deni v postelj! Ko mine leto dni, boš povila hčerko.« »Saj to ni mogoče.« se je otožno nasmehnila stara knjeginja. »Ne zibelka, temveč krsta pride v mojo hišo.« »Stori, kakor sem ti velela!« In norica je vzela rdečo rožo iz tr-njevega venca ter jo podala kneginjt Nato je izginila. — Ko pa je preteklo leto in dan. je kneginja povila hčerko. Neizmerno je bilo veselje, ki je objelo ves narod. Siromaki in bogatini so na glas peli slavo in veličali staro mater. In vsak je strmel in se čudil, kdor je videl mlado kneginjo. Tako čudovita je bila njena lepota. Ni se mogel nagledati njenih, kot rosna roža blestečih se lic, niti njenih velikih, kot Črno s o 1 n -c e plamenečih oči, niti njenega, kot jutranja zarja jasnega čela. In čim večja je bila, tem bolj je sijala njena lepota, in ko je dosegla šestnajsto leto ,je že imela polno snubcev, mladih knezov m kralje-vičev. In kneginja se je veselila: »Vem. da na vsem svetu nrma nobena takšnih oči kakor jaz, da nima nobena tako čudovitih lic.« Pogledala se je v zrcalo in vzkliknila: »O, dobro jutro, lepa kneginja! AK veste, da ste najlepša na vsem svetu?« In pokimala je z glavico, da se je vsul nežni, iskreči se val njenih las na čelo, zasmejala se je z zvonkim smehom in sedla na očetov knežji tron. Vzela je v roko slonokoščeno žezlo m udarila z^njim ob zid. in po vsem gradu so zazvonili zlati zvončki in hipoma ie bila dvorana polna služabnikov v rdečih in rumenih livrejah. »Kaj je novega?« In služabnik za služabnikom je stopil pred njo in vsi so ji pripovedovali o mladih snubačih in njihovih dragocenih tovorih. Na vozovih so bile naložene skrinje, polne čudovitih dragih kamnov, ki so se prelivali v solnčnem sijaju, zopet drugi so bili zeleno-sinii kot morska voda, veliki biseri so siiali kot oči rajskih devic. Po konjušnicah so rezgetali iskri konji. Črni kakor noč in beli kot srebro. Pripovedovali so o lepem vojvodi, ki se je pripeljal v zlati kočiji, in med drugimi je bil kraljevič iz zamorskega kraljestva in čakal njenega sprejema. Prišel je celo cesarjevič iz belega cesarstva s sijainim spremstvom in tristo vozovi dragocenih daril. A mlada kneginia je nestrpno vzklikala: »Naj čakajo, sprejmem jih, kadar nte bo volja.« Tn zacenetala je z nožicami m odslovila služabnike. Tisto noč pa je imela kneginja čudovite sanje: Sedela je na knežjem tronu, in ko je dala z roko znamenje, se vrata odpro, in v dvorano stopi mladenič v ovčtem kožuhu. Obraz njegov je Hi rjav in oči so se mu svetile kot mlademu orlu. in g^sti lasje so se vili izpod pastirskega klobuka, na katerem so cvetele planinske rože. V roki je držal zakrfvljeno palico, ovito s srobotom in rdečim slečom. Ne da bi se ji poklonil, ie obstal ponosen in kljubovalen pred njo ter iz^n govoril. In te so bile njegove besede: »Bodi moala z j glavo in ga odslovila brez besede. »Jaz nesrečnica! Vse kleči pred me- j noj, a moje srce je žejno ljubezni. Kje ! je moj solnčni kraljevič?« Zajokala je in ves dan so padali ža- j lostni biseri iz njenih solznih oči. In raz- : poslala je glasnike po vsej kneževini, in ker so se vrnili brez uspeha, so šli po i vsem svetu njeni seli, da pozvedo. kje |e solnčni kraljevič. Poslala je pošto za j gore in morja, v tuja kraljestva in ne- ! znana cesarstva, a vse ie bilo zaman. Dan za dnem je sedala lepa knc . d v A t,k v , n ki ie služabnike, a takoj nato je narastel i so M nn5II na rfcdea nnčin Golobom so ] krik. pokalo je, kakor bi padale zaušni- i dajali pšeno, ki vsebuje vse potrebne ma-Ce in butale glave ob zid. In hipoma se ■ ščobe. kisline in sol- in kma'u so začeli bo- tako, da ima vedno dovolj vrta mina, ker suša in visoka temperatura uničuje vitamin, je razumljrvo, da seno, slama, reza-nica suha repa in druga slična Žrvtia za prehrano živme niso posebno dobra. Seveda kmetje ne morejo vedno krnrti živine s travo ali svežo deteljo, kajti pozimi so navezani izključno na seno in rezanico, toda za uspešno živinorejo si je treba pomagati na kak drug način tudi tedaj, ko pokriva pašnike in njive snežena odeja. Korenje, kromp;r, pesa In otrobi so v tem slučaju zelo koristni. ★ ★ ★ ZDRAVJE IN VPLIV KISLEGA MLEKA NANJ. Po mnenju slavnega ruskega bakteriologa Menčikova povzročajo bolezni in tudi starost razne bakterije, ki se nahajajo v človeškem telesu. Največ bakterij se nahaja v člveškem telesu v debelem in slepem črevesu. Bakterije so dvoj-ne vrste: koristne in škodljive. Koristne bak- i terije podpirajo prebavo, funkcije krvi in ostalih organov, škodljive bakterije pa razkrajajo organizem, zlasti ako se tirno ras-množe. Med korist, rn škodljrv. bakterijami obstoja krvno sovraštvo in skušajo druga drugo uničiti. Borci proti škodljivim bakterijam so predvsem bela krvna telesca takozvani fagociti. Ta krvna telesca se množe v razmerju, kakor se množe nevarne bakterije in obratno. Fagociri izločujejo namreč takšne snovi (strupe), ki uničujejo bakterije. Čim se telo napoji teh strupov kna v sebi primerno odpornost proti Škodljivim bakterijam. Ako se fagociti v telesu zelo razmnože, napadajo celice, mišične tkanine, kostne celice, mozeg, oči, nos itd. da, celo pigment v laseh, ki jfh pobelijo. Ako zaviramo množenje fagocitov, zaviramo tudi razkrojevanie telesa m staranje. To pa moremo doseči samo na ta način, alco v medsebojni borbi bakterij v debelem črevesu pomagamo korstinim bakterijam v njihovem množenju in preprečujemo na d moč škodljivih baJrterfj, katerih slabljenje povzroča tudi zmanjšanje števila fa-goettov. Najboljše sredstvo za to so bakterije m'ečne kisline. To so bakterije, kj s svojim vrenjem v črevlh. izločajo mlečno kislino. Te bakterije se nahajajo v kislem mleku, jogurtu, keflrju. v malih količinah > pa tudi v sladkem mleku, siru In maslu, j Dr. Menčlkov priporoča z ozirom na svoje bogate zdrav n:ške izkušnje m eksperimente vpotrebo k slegn mleka v vsakdanji hrani povdarjnjoć. da je kislo mleko obenem tudi najuspešnejše sredstvo proti legarju. ★ ★ ★ SREDSTVO PROTI JETIKL Pariflri dnevnik »L' Oucvrt« poroča: Ženevski zdravnik dr. Spalinger j« tmase! »erum ra ■dravlieajf tuberkuloze. Dr, ^pa-Lng«r«a se je po«T9Čfk> na mehnn'č«r. na-Hn odstraniti s Kocbovega bacila, ki perv-zroča jetiko, omo-i, ki j« doaadaj ivitt! bacfl sam od vseh antiseptičnih sredstev. Te bacile je izoliraj in ž n£rm cer" kon;e. S »arn Jfh )• imiziral proti tuberkulozi. Serom, iti r* ie dobu od teh konj. j« vbrizgavaj rub«rkuioflrnrm bobtifcoffl ic Jih popoimmie ozdravfi. šttvflo ozdravljenih i*»Ja več «tr-tt». Začetkom meseca novemh'* se j« t*-rraja v Londonu komlsia ant^tških zdrtva*kov ter ar»i*kal» SpaMngerjevo tradstvo. Ugo-vila je n«pošno*t tega zdravila in akltafla preskrbeti vsa potrebna sredsrva. ki bi dr. Spalingerju omogočila, da nadal-uja trot* delo. OdloČila se je, da nakupi v« Vko S'.s-vilo k^n; rer jih da na raspotaco dr. 5pa~ lingerju, da Hh rmunlzlra In vp^rabi za do-j bivanje seruma. Zatrjuje se. da je it va4 j znamenitih zdravnikov prelskusllo Sr>a'!n-; gerjevo sredstvo t ođliCftitn u«- n-m. cim dr. ?pV:r^er hoče svr;o metode pv«4tilm-šati ie vse leto i02-t n fele rx>»ern dnri v iavn>"!f,t vse podrobnosti svots nove imajd-b«. — Ako se ie ženevjsktrmi »JravnRcii ra* P^srećttr. na.'t' otpeiae \^ nčlnl ovalne sredstvo proti tuberkulozi, tel strašni mor H VI bo ga vse človeSrvo čas i\o kot tvojega največjega dobrotnika. * * > NAJBOLJ KRVOLOČNA RISA NA SVETU- AinerSki hatf poročajo, da ftvs v reki A.raionag ribe. nazvana piranha, k4 10 znane kot najbolj krvoločne na svom. Pasira vna piranha ni vafljai od n sv »clne s^i-ke ali p v.rvi, je tako drrna, da naa*ds kooajočeca se človek h m r^rje mu. če ta je napadla njih vedla umilni Z«nj ni bSo več reSrtve — bfl je obsoiM na smrt. Ta rjudoferna r'ba ie dolgo :tt\\ ora'a skrivnost fn rd nje krojfjo rame vernic d« podrla že številne 1 rnre. Po- : ko^ni predsedn'k Poose^'e'' ?e bFI na svojem por^vanh' po Južni Ameriki sam priča o drznosti ta krvoJočmvsr! t« r'b«: Po navzdol je vsn'a' v kRn~l nag Tn^i'anec. Vsled nepAzljtvoati pa se mi H knnoa pre-; vrnila ;n ie pade! v vodo. V tem h!pu sa je I že napadla veTmkansVa rrm^fna piranho-rib. Ostri zoblje so se zapletli v niegovo . tek) *n voda je p^rde'i'% od krvi. V blaz-1 nem strahu Je Bborf Ind'^-.nec oteoaJ okoli • sebe, toda zanj n1 b*1o več reŠItva, Po>a#o-1 ma koiček za fcoKkoM so rfb« trgale me-: so z njegovega rrue-la. Sedaj rmi je rrr^a prst na nogi, sedlaj na roki. Tna r>ba Je ! skočila rz vode m mu sasndJla svoje ostrs sobs v vrat. Krčevito se boreče Hi rvfia-| Joče telo fnd::anca k fcoaagno irrmro pod vodo. Sedaj love te rfre za imrzaje. kjer se bodo rodi snemala njih slifc* za rđm. odpro vrata in v dvorano prileti brez sape prvi služabnik v raztrgani livreji in z rdečo oteklino na obrazu. »Milostna kneginjica, zunaj je strašen kajon, ki hoče šiloma k vam!« Služabnik se je prijemal za razpa-Ijena lica in vzdihoval m plesal po dvorani od samih bolečin. Za njim se zjrne-tejo še drugi služabniki, nekateri so krvaveli iz nosu, drugim ie zabuhnilo obličje, nosili so rdeče rogove na čelu in nategnjena ušesa. Nekaterim, ki Še prej niso bili plesati, so manjkali celi šopi las na temenu, vsi pa so bili raztrgani . in povaljani in vsevprek so kričali: »Ta bi ubil s petjo medveda!« Uprli so se s hrbti v vrata, vsi preplašeni in drgetajoči, da so jim klecala kolena in da zabraniio vhod nepoklicanemu gostu. A kneginjica jim veli: »Pustite mu, naj vstopi!« Služabniki se razkrope plašno na vse strani, skrijejo se po kotih, in nkaj pisanih livrej je odfrčalo celo za tron. lehati. Odpadlo jim je perie. obračali sn glave nazaj in pojavil? so se znaki akutni!; žlvčmh bolezni. Živčne bolezni se pojavijo tudi pri ljudeh, ki uživajo samo pšeno odnosno kašo brez mleka in masti. Ko pa so dali tem golobom razmeroma neznatno količino (okrog 102 cm,) ekstrakta od prose-rob mekinj, so takoj postali živahnejši in vsi znaki živčnih bolezni so izginili. Ti poiskusi so pokazali, da pšenu manjkajo snovi, ki so potrebne za zdravje. Te važne snovi se nahaiajo ne samo v otrobih prosa in drugega žita, nego tudi v krompirju zelenjavi in drugih prikuhah in se imenujejo vitamin B. Končno je znan še vitamin C. Ako v živalsik hrani ni vitamina C, se pojavijo bolezni v krvi. Znani so slučaji, ko so mornarji dalje časa uživali samo konserve in dasi so jih imeli v zadostni količini, so vendaT oboleli, izgubljali kri in dobili značilno bolezen, ki zvira rz pokvarjene krvi. To je posledica pomanjkanja vitamina C. Ta vitamin se nahaja v mnogih vrstah zelenjave, rastlin in plodov. Ako dajemo živalim hrano ki je bila dolgo izpostavljena vfsoki temperaturi, jih hranimo brez vitamina C. Visoka V dvorano stopi lep. visok mladenič. ! ^n^rntura Plinoma na*l ta vitamin. Tudi sutia hrana izgubi mnogo svojega Ovčji kožuh je imel vržen čez ramena. Mogoče mu je bilo Šestnajst let, in njegova lica je komaj obletel prvi mladeni-ški puh. Obraz mu je bil solnčno zagorel in njegove oči so se svetile kot orlu v skalnem gnezdu, in gosti lasje so se mu vili izpod pastirskega klobuka, na katerem so cvetele planinske rože. V roki je držal zakrivljeno palico, ovito s sro-brotom in rdečim slečom. Stopil je pred tron in izpregovoril: »Jaz sem kralj solnčnega kraljestva. Vrhu planin v svobodi pasem svojo čedo, m pastirska palica je moje žezlo. Jutranja zarja in zvezd? so moje sestre. Bodi moja. ako mc ljubiš!« In mlada kneginiica je spoznala svojega kraljeviča iz sani, solzna radost je razsvetlila nična lica, in oči so se ji zableščale v nenonisnem veselju in ljubezni. Vstala je s prestola in stopila k njemu, pastirju in kralju solnčnih livad: vitamina. Čimbolj je hrana z vitaminom sveža, tem večjo korist prinaša organizmu. Pri vsem tem se zdi, da je vprašanje vitamina bolj teoretičnega značaja, kajti v praktičnem življenju nastanejo večkrat okolnosti, v katerih domače Živali ne do-b'vajo zadostno količino vitamina. Med domačimi živalmi se poiavljajo bolezni v odvisnosti odavitammoze, ki se lahko odstrani na ta način, da se navadni hrani pribavi taka. ki vsebuje vitamin. Lahko rečemo, da so te vrste bolezni na dnevnem redu. Takozvana osteonmalna (kostna bolezen) se pojavi po suh;h letih pri živini vobče ali pa pr brejHi kravah, kjer nastane konkurenca vitamina med zarodkom in materinem organizmom. Dognano ie tudi, da se z vitaminom vr'iva na nekatere take bolezni zelo ugodno in organizem postane neprimerno sposobnejši za odpor proti njim. S tako prehrano se poveča pri moizn'h kravah tudi količina mleka. Vitamin igra torej v živinoreji eno najvažnejših vlog. 2ivino je treba krmiti DEMOGRAFIČNI POLOŽAJ SVETA. Julicn Bouvron je napisal v reviji »Le Monde Economkiue* zanimive podatke o padanju in naraščanju prebivalstva na svetu. Predvsem ie podučen demografični '"TCTlcd, ki ga Je sestavil mednarodni statistični zavod v Haagu, primerjajoč situacijo v letih 1010 in 1920. Na 10.000 Evropejcev je prišlo: Leta: 1910. 1920. Rusov 2993 2250 Nemcev 1451 1324 Francozov i 867 Angležev 80 83« Italijanov 775 O Francozih pravi pisatelj, da je število padlo t-.:di radi tega. ker jc bila Alzncija vrnjena Franciji. Poseben narastek izkazujejo Italijani in Angleži. V gostosti prebivalstva stoji na prvem mestu v Evropi Belgija z 251 prebivalci na kvadratnem kilometru. Sledijo Anglija. Ho-land-ka Nemčija, Italija, Češkoslovaška itd. Svetoval pregled o g^stosti izkazuje tele številke za kvadratni kilometer: Leta 1910 1020. 45.0 24.2 4.h 4.8 0.9 Evropa 45.7 Azija 20 7 Afrika 4.1 Amerika 4.1 Oceanija 0.8 Ooa»tost Evrope se je v pos'ednjem desetletju znižala, kar se pojasnjuje s tem da se je razsežnost Evrope z 070* kvadra'nih kilometrov zvišala na 10 042 000 kvadratnih kilometrov. Največjo relativnost n absolutno n^rpst izkazuje Az:ja. ki se bliža že j^d-rri milijardi, kar znači n*d polovico vsega ljudstva. V Aziji le najgogt^iš^ obljudena Japon-k^. 145 na kvadratni kilometer. Kakšni zpključlc! prihaiiio ?z teh Številk? Pri 5*ndiifi demorrtf'Čne statistike opazujemo dve dejstvi. Zanadna Evrooe z dozorevajoče kulturo pričenja vp«datl v Število prebivalstva ali pa kaže atacIJ^nar-noat. K Franciji o kateri se vedno najbolj naglasa manjšanje porodov, se v povojni d-^bi pridružujeta Nemčija In Ang!;Ja. Na druri strani pa se predstavlja Azija s svojim nadpolrrMčnim IjiuHrbn Številom za k°nkureuta Evrope. Vse kaže, da se Azija prob"ja iz svojega dolgega spanja In se pripravlja na prevzetje baklje evropske kulture, da jo ponese dalje in razfarl k novemu, večjemu sijaju. ?!ovansfvo pa stoječ na prehodu med Okridrutom In Orijen-tom, bode tvorilo moč med Zapadom in Vzhodom, oziroma ako se štejemo zi del Orijenta. bode poklicano sodelovati pri novi kulturni stavbi tako, da pride zopet do veljave stari rek: »ex oriente Iux«. »Českoslov. Rep.«) Pravni rastni. PREDAVANJE V DRUŠTVU »PRAVNIC V tekoči jeaeni ie Priredilo druirvo »Pravnik« vrsto predavanj, ki kažejo rosni trud slovenskih pravnikov, da ožlve pravniško Življenje, Prvo predavanje je g. profesorja dr. Metoda Dolenca o predmetu »Kolektivna odgovornost za kazniva . dejanja pa naše narodno pravo* dne 14» I novembra 1923 smo že očriali In naj prido-! damo ie še to, da je g. predavatelj svoje ! predavanje v razširjeni obliki izročil v pn-. blikacijo strokovnemu meiečniku »Pravni i Vestnik« v Trstu, ki je prvi del predavt-I nja prinesel že v novembeiskl Sttvilki. Nil ob tej priliki opozorimo na ta slovenski strokovni Ust primorskih Slovencev, Wt a»-sluit. da ga tudi mi odrešeni Slovenci toplo podpiramo. Drugo predavanje je rmel 21. novembra 1923 z. Prof. dr. Mirko Košić o predmttu *Ra*?:e Iš+riJ* v zgodovini*. Oo«p*~d predavatelj je p©ja«nfl da }• bil od odbora društva »Pravu.k« »«r*rolcn. 1 da bi pojasnil svoje stališče kakor socioJeC napram znanstveni pol cm ki med c. dr. Jo-} sipom Malom In g. prof. dr. f.udovfkem ' liauptmanom o značaju starih Slovencev; • vendar se Je oprostil, da tega spričo raz-; nih okolnosti ne stori nepoarednje, amrak I da hoče pojasnili spi šno teorijo ras v • zgodovini, Iz čeaar naj sledi odgovor, kako si zamišlja g. predavatelj rešitev problema. Med svr-jimi Izvajanji smo si zapazili osobito eno trditev, ki je brez dvoma zelo utemeljena, namreč da so na se-dajSni značaj slovenskega naroda vplivali po najv-č trije činitelji: avstrijsko poda-ništvo. katoliška cerkev in pa »ercHg'-nj-za alkoholizma ...« Dne 5. decembra 1923 Je predaval g. prof. dr. Karel H I h t e r-le:hner o tematu: »0#o/#f//i In »sra-vtr«. Nanizal je ve2 praktičnih vjj-8*anj a. pr. nevarnost sasut)« procs lužne lelesal« ce v blif'Tti Zagorja, nevurno-t iz"f'-^'rnja H'?bl|anskrga vodovoda v Klicah v!?d p^-glibtve struge Save na kar j t p-k"»i)?i na bodočega krive?., ako nii^onf — k - *;-*ro-fa... ršilo bi pač nujne želrH da g. ara-dava**lj svoffl Izvaianja p*-«~fcx? v krrk^nrm raiPiienem iasffptan da :rv*d'> C ril krosi — P« t vf »^kMeani — o t-h zelo perečih pT**b'crnJk. — Zpdn'« »rrda-vanie dne 12. t. m. le imel r. prof. dr. Alfred £erk« o predmet« • S-no*' J -Iftev Všled blnznfivt'*. O. pred vatelj Je demonstriral prektičao primer b\?rn">sfne aamo-ebdol?ltve as aolnkcn iai»*m kar Je kflN viaj za vrl'k* v-'><» navioč'b prav*^ aek novom. Pe zelo zamrnfvih f7v»lan'"' s\ predavatelja se ie razšla tfvahae d' skurija. katere so «e ndefeHH rg. prof. d-Dolenc, prim, dr. O o e s t J In sva*. 4 Eberl. Ooaped predivc + rli ie v ko*£. besed! rvda' *e novih z^n'mlv'h r>p«ak »r» kar se mu je K. predsednik dr. M a i a r o n za krasno nstv-Io predavanje v imeau av dJtorijs toplo zahvalo! Snw?n'rifs op ^ i ,4)ružb6 zt CirOa in KefcđaT G.F. itirasek LJubljana 1WmaM2 Ce^Cejeoi ter popravljam glasoviri« hi harmonije. Spedjeino strokovno In ceno t H E m R i DA1 USKJATE ROKAVICE par 60 D ki k:nda trg Tf. POZOR I Kttpujem le erjfno Jbt po najvišjih cenah stare obleke, Čevlje In pohištvo. Kupim stare vojaške obleke Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Drame" Martin, Ljub!'«na, Sv. Jakoba nabrežje 29 ABADIE Glavna zaloga cigaretnega papirji In Tseb vrst ovojni papir A. Lasitprait, Ljuljana Krekov fef 10. Oblaat, avt. elv. Inž. A. STEBI tohn. 3?s?:ti3, Ljubljana, Dunajeka cesta 1 a (v palači !. nbli-~skc Kreditne banke). Projektira električne centrale, posveta k obline !n privatnike ter daje strokovna mnenja. ■ i i aar Naznanilo. Županstvo VUn)a gora naznanja, da se dno 17. t m. vrti v Višnji gori redni živinski sejem. Županstvo Višaja gonu ixoelovalntca Unbskib in m Ionskih garnitur, pisarniških k>te-lov, iimnic In afrik modrecev v zalogi in po naročilu. Stalna zaloga lime in strika na drobno, debelo po konkurenčnih cenah r. sever Ljubljana, Gosposvetska 6 Zahtevajte prospekte, dospeli jboljsl šivalni Gritzner Poak v vezenja ter krpanja perila in nogavic (šiofanje) brezplačno EDINO le prt: ftsth opremah Josip Peteline tel Del i is Ljobllasa, Bohoričeva ulica 20 INGER šunai pHsnani po oelem svetu kot na jboljai. Prodajo tudi roke. Podružnica v S eveni H i LJUBLJASAi šelenburgova ulica. 3, MARIBOR, ROVOMESTO. Za honstpuhcijsno pisarno potpsbujemi g podporo mlado, sposobno pomožno moč. Pogoji: Jugoslovansko državljanstvo, spretnost v računanja in risa' h.. In prostost vojaščine. Ponudb? s pres'St izničeval in navedb:? drugih podatkov naj se vpoSljeJo ravnateljstvu Jun-a orofa Thurn* ckeaa joklama na Ravnah, pošta Gustani. I 99 ANATOL" RIMSKA KOMPOZICUA rs S, 5 In IO litrov. DOBI 8E POVSOD 1 visoke vrednosti najfinejši okras stanovanja, ao nn prodaj In privatne posesti. Slike starih mojstrov, ure, keramika, bronce, kasete, orožje, vitrine, skrinje, bakrorezi, risbe, stari okviri. Nask>v pove sprava Slov. Nahoda. 13474 Naznaniloa otvora mu občinstva vi jadno naznanjam, da sem zopet iiaroznano izdelovalnico pristnih kranjskih klobas. Priporočam ae najvljudneje za nada l j no naklonjenost IVAH SIRK, Ljubljana, Poljanska cesta 64. Moderni mlin so naletov aoll In ostalih začimb Dinić.TotiKomp.. Novi Sad nudi vsako množino najfinejše zmlete kuhinjske soli kakor tudi kamene soli (v koscih) po najnižjih cenah. Nafi najmodernejši mlin, velike tvornosti, stavlja nas v možnost, da vsako množino lahko mjbitreje dobavljamo. Izvršujemo tudi redovito velike liferacije. Za najčistejšo kvaliteto prevzamen^ v«?akn jamstvo. »p ■ H« grgs j jirir rcrFrrgrppcFPgp ecccbi PROSPEKT U JOnil EMISIJU DIONICA HRVATSKE ESKOMPTNE BANKE (godinu 1923). EHO in era Izredna glavna skupščina delničarje* hrvatske Eskomptne Banke, obdržane dne 6. decembra 1923 je sklenila zvišati delniško glavnico od 100,000.000 na Din 200,000.000*—. Ta sklep je odobren reJenjem gosp. ministra trgovine in industrije od 8. t m. št VI 5636. Izvršujoč deloma ta sklep glavne sknpJčine, }e ravnateljstvo sklenilo v svoji seji od 12. decembra 1923 za sedaj zvišati deini&ko glavnico od D 100,000.000 na D 140,000.000-— z izdanjem novih 409.030 komadov delnio t. j. Mom. D 40,000.000-— a D 100'— s pravico na dividendo la leto 1924. Emisija novih delnic se ima izvesti takole: L Dosedanjim deltif6af*jem prepisi&ajo se delnice v nominalnem i2R93?i od Din 23,000.000-— pod sledečimi pogoji i 1. ) Delničarji imajo pravico na štiri stare delnice (posamezne delnice se ne vpoštevajo) optirati po ono novo dolnloo emisije xviii. po tečaju od Din 132.50 tel. que>l. 2. ) Delničarji imajo svojo pravico opcije prijavili in predložiti stare delnice na predbeleženje v času od 15. slo vključno 29. decembra t. I« v uradnih arah in to t pri blagajni Hrvatake Eskomptne banke v Zagrebu, pri podružnicah Hrvatske eskomptne banke: Osijek, Petrinja, Vinkovci, Križevci, Dubrovnik in Sušak, pri Prvi pučki dalmatinski banki, Split, pri Eskomptni in pučki banki d. d. Subotica, pri Anfflo. Austrian Bank Ltd., London 24—28, Lombard Street E. C 3, pri Angio. Austrian Bank Ltd., Niederltssung Wien, Wien L, Strauchgasse L, pri Anglo. Česko-slovenski banki, Praha, pri Banque des Pays de' 1 Europe Centrale, Niederlassung Wien, Wien L, Hohenstraufengasse, pri Bankkommanditgessellschaft Frtnz Pollak, Wien I., Johannesgasse 3. 3. ) Delničarji, ki žele izvršiti svoio opcijsko pravico, morajo istočasno s prijavo vplačati Din 132-30 najkasneje de 29« deoembrs t. i. Delničar, ki ni do tega roka prijavil pravico opciie in izvršil vplačila, iigtibi pravico opcije. 4. ) Delnice, na katerih temelju je delničar prijavil pravico opcije, se bodo predzaznamovale z opazko: »Pravo na delnice XVIII. emisije 1923 izvršeno",ter se bodo vrnile delničarjem skupaj g potrdilom o izvršenem vplačilu. 5. ) Nove delnice se bodo izročile delničarjem pozneje proti predloženju potrdila o vplačilu za nove delnice. 6. ) Razlika med naslovno vrednjostjo in emisijskim tečajem novih delnic sa bo dodala po odbitku stroškov za emisijo k rezervnemu zakladu banke. 7. ) Lastniki novih delnic so deležni na dobičku ter na vseh pravicah, katere pripadajo delničarjem po pravilih, počena! e t. jaaaajarjesa 1024. n. Pi-eoatale delnlee v nominalnem iznosa od Din 15,000.000*— Je cela fiksno Analo Aueti»ian Bank Ltd., London, vezano na več let. V ZAGREBU, dne 12. decembra 102«. RAVNATELJSTVO HRVATSKE ESKOMPTNE BANKE. HJU'iJu a-j u d ji J jj JJJJjjjjjjjJJJ jr f r r r r r r r r r p r Klavirie Bglaiir-e in popravila sstsss h rcioo ter gre tudi na deželo. Feliks Porse&SSE aaa 45 Zdravnik dr. Pećnik zdrav hofne na pljučih v CELJU. Vprašati v Celja v lekarni Marija Po mapa}. 7OT7 Kupim več vs^r-nov raza krompirja iroti takojšnji dobavi Ponudb« s ceno in nakladalne posta e na J. Stud ent, Staro-Petrovoselo Slavonija. Velifea zaloga porcelana. Emajlirana In luksusna posoda. Priporoča se 9806 Ana Kus, LJUBLJANA. Kesljeva cesta 4 (prej ttg. barv g. Hauptmana) E T Najboljše toaletno milo kralj, dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga: A. Lampret LiuhHana Krekov trg 10. Rabim 8239 peci v n! prašek in vanilin-s'adkor ker je najboljši in domač izdelek PHILIPS i i i I i i i ■ i ?? Zakaj T? M iskali zaman pa L ubijani DRSALKE SA E ko dobita iste vendar po najugodnejši ceni In Ea prvovrstno blage pri Fr. Stupica v UubS'arci veletrgovina z žeieznlno Gosposvetska cesta št. 1 Rđ zalogi tudi vae vrste I peča, štedilniki, dimne cevi i. dr. Primerna danila za O Z S C s Predpečnjakl lične posode ta premog, kuhinjska posoda, itd , Itd. Brinite v JI Zahvala. Vsem. trt s*e nam dokazali povodom prebridke izgube na§e lmbljene matere, sestre, stare maleie ta tete, gospe li Mam ioj. \m toliko iskrenega sočutja in soialja in ki ste }o snre-miji na njeni zadnji poti. Izrekamo aa&o najprisič-nejšo zahvalo. Osobito se moramo zahvatiti pevskemn zbora Udruženja nacijonalnih Železničarjev, kateri se le s krasno petimi ta'ostinkami poslovil od blagopofcojatai L]ab!jana, 15. decembra 1923. £a!n]očl zaostali. 8p % r^^p^^^rV^' Zahvala. Povodom nenadne smrti našega nad vse ljubljenega nepo/.abnega STANKOTA nara je došlo toliko iskrenih dokazov ljubezni In sočustvovanja, da nam je nemogoče vsakomu posebej se zahvaliti. Radi tega se tem potom najiskrenej&e zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in tovarišem, ki so ga spremili v tako innogobrojnem številu na poslednji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo g. župniku Langu za njegovo sočustvovanje in nad vse tolažilni nagrobni govor, g. ravnatelju Maziju in vsem g. profesorjem ter dijaštvu realke, osobito tovarišem maturantom za prelepi venec, dalje slavnim društvom; Turistovski klub „Skala", „Ljubljanski športni klub", športni klub „Primorje" in „Orjuna", ki so vsi položili krasne vence na pokojnikovo krsto. Zahvaljujemo se tudi slav. pevskemu druStvu „Ljubljanski Zvon", pevcem dijakom za žaiostinke ter g. Mencingerju, ki se je v ginljivlh besedah poslovil v imenu prijateljev od nepozabnega rajnega. LJUBLJANA, 14. decembra 1923. Ubald pU Trrt??<6czy z rodbino. = SRPSKA TOVARNA PREPROG = LAZAR DUNJERSKI A. D. VELIKI BECKEREK, priporoča s\'oje nairroclemeje ureieno domače podjetje za izde'ovanie vsake vrste Turno, Velvet. Gloria, Tapestri, Buklo Kiderminater, Holender, Juta, Manila In Moket preprog, kakor tud svoje splošno znane specijalitete z n ko izdelanih Smirnsklh preprog, knipferov v vseh barvah in vzorcih po danih velikostih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJASJA, Miklošičeva cesta it. 36. J Najboljše božično in novoletno darslo Jo srečka državne razredne loteriie. Cela srečka, ki stane za vsak razred Din 80*— lahko zadene začetkom januarja Din 120.000-— Ako pa se igra vseb pet razredov, lahko zadene v petem razreda Din 1,500.000'- Izdajajo se tudi polovične srečke po Din 40*— in četrtinke po Din 20*^. freeke ao dobijo najkdsneja do 2. januarja 1024 pri Zadružni gospodarski banki d d. v Ljubljani, Miklošičeva c 10. 3 3 Ba Bšs^ssa * ^792 Stev Zc6 SLOVENSKI N A K O D« dne 16 decembri l92a Stran 9 MApPtfhssfpU n 73noflril in la$tL °*romna večin* ruskega naroda je lil UjUadUf U labLlIMI III sovražila in sovraži sovjetsko vlado, lri se pni korakih ruske revolucije. tV^U^fv SEr*!rt (IZ Pisateljevem .^eva^a .red .aasan- j £££ VTZJSS? J°ST JSS sko poroto.) obsečl onega brezna groze ta trpljenja. Jaz, ruski pisatelj, je dejal Arcyba£ev, ! ka™°r *o boljševik! pahnil! roskl narod, ki ljubim svojo domovino iskreno in naJ » Na P01' ■* svojim absurdnim ciljem — ta- ravno kot rodno mater, sem smatral za svojo dolžnost, da je ne zapustim v dobi težkih preizkušenj. Zato sem ostal šest let v Rusiji ne giede na nevarnost in pomanjkanje in pred mojimi očmi je šla vsa epopeja boljševizma s svojim brezmejnim začetkom in nesramnim koncem. Prisegam ca čast pisatelja in človeka: ne pripadajoč nobeni pomični stranki, kot človek, ki ni lastnik, ki m shtžA svoj kruh z lastnim delom, nastopam kot priča proti boljševikom. Nimam nikakih sebičnih računov in govorim samo v imenu resnice. Ta resnica je ogabna in strašna. Borba, k! se je vodila v Rusiji tako dolgo, da, PTedoigo, proti samodržavju, je zapusri.a ruskemu narodu usodno dedšči-no: številne kadre poklicnih revolucionarjev, ki so si v zaduhlem podzemlju z revolucionarnim delom izsušili možgane In srce, vzgojenih v duhu ufopističnih idej, brezobzirne borbe in globoke mržnje. TI Ondje niso bili sposrbni, da ustvarjajo. Znali so se samo boriti, samo rušiti. Kakor vojna za kondotjera tako je bila revolucija njihov »raison d' etre«. V mirnem ustvarjanju zanje ni prostora, zato pa so predpostavljali poglobitev revolucije in Žrtvovali blagor svoje za naroda brezumnim sanjam o svetovnem revolucionarnem požaru. Postili so se oblasti v Rusiji s tem, da so mojstrsko izkoristili utrujenje vojaških mas. kmetsko hrepenenje po zemlji m puntarsko razpoloženje delavstva. Toda kojšnje uvedbe v beralki in nekulturni državi komunističnega reda — niso računali z zahrevami železne realnosti in so uničili vse življenske žile države. Uničili so upravni aparat, odpravili trgovino, oropaii banke, ubfll privatno Inicijativo hi rezultati so se pojavili takoj: industrija je padla, poljedeljstvo se je skr-čflo, promet je bil ustavljen; v bogati Rusiji, ki bi lahko služila za žitnico vsej Evropi, je nastala lakota. V državi z neskončnimi gozdovi se je naselil mraz. V neizčrpnih virih nafte ie legel mrak. Mesta so se razvalila v kupe obubožanih razvalin, sredi katerih so se stiskali v zadnjih cunjah, pokriti z nesnago in mrčesom ljudje, ki jih je lakota, mraz in strah spravH v popolen obup tako. da že niso bili več ljudje. Sredi te lačne prezebajoče m temne pustinje pa so svetlo zagorevali ponočni kresov* črezvlčajke. Tam se je vršilo neumorno, po dnevi in po noči, tekom več let težko krvavo delo: v umazanem podzemlju so brez obsodbe in preiskave streljali tisoče ljudi. Njih imena so znana samo Bogu. Nikoli ne znamo, koliko je bilo teh žrtev, kajti večina ni bila vpisana niti v arhivih črezvičajke. Boljševfki. k' jim ie bilo človeško življenje po ceni, niso niti šteli. Nepristranskemu človeku pa ni bilo mogoče zbtrati podatkov o delovanju črez-Vrčame komisije, kajti to je bil zločin, ki se je kaznoval s smrtjo. Toda treba si je zapomniti, da je črezvičajka razcrajnla kljub občeraz?fr>r;emu rnnenju trdim, da Sirom Rusije, po vseh mestih in večjih va-bolševizem ni bil neizogiben pojav alf j scn* P° v«eh železniških postajah. Samo splošna psihoza, ki se je baje polastila ru- neznatno slfko o njenem delovanju lahko skesa naroda. Trdim, da krvavi preobrat I mudijo vse slučajne številke, ki jih ie pri-7. novembra 1. 1917. ni bil izraz narodne občevala nekaj časa I. 1921. opojena od krvf fn docela podivjana moskovska črez- voTje. Kajti ne samo jaz, nego mt vst smo bili priče one besne in nevzdržne agitacije, ki so jo vodi!; boljševiki tekom 6 mesecev v armadi in v delavskih masah z namenom, da Izzovejo upor. In dasi so se posluževali vseh sredstev od najnesramnejše demagogije do navadnega podkupovanja, dasi so skušali z vsemi silami vzbuditi v narodu živalske nsiinkte. kirVaii na pomoč izmečke človečke družbe, dosl so polivali s smrdljivim brekovanjem vse idejne nasprotnike in , govorili nevednemu bi nepoučenemu Ijud- 1 rvo. da nam lahko samo komunisti vrne- I o mir, kruh in svobodo, vendar se jim je "»osrečilo izzvati eksplozijo šele po nečlo-eških naporih in težkih neuspehih. Toda d nI bil izruh narodne jeze, kakor samo-ašno trdijo boljševiki. Prevrat so izvršili ] azmeromi neznačilne tolpe nahujskanlh t.jakov in delavcev s pomočjo agentov ovražne države, beguncev in kriminalnih Jocmcev in sicer zato, ker je pasivna ve-ina izgubila v prvem hipu glavo. Volja vfčajka, da bi prestrašila mestno prebivalstvo število žrtev, ki so padle samo v tej mestni klavnici je znašalo od 1500— 2000 mesečno. Vštete pa niso žrtve moskovske vseruske črezvičaike. krvavega trfbunala voiske notranje obrambe in železniških črezvičaik. Vse to je bilo samo v enem mestu, kf pa po številu žrtev nI nrvo. Potrograd, Ki^ev. Omsk. Tomsk fn druga večja mesta so daleč nadkrllila Moskvo po obsegu bo!>ševiškega terorja. illU. (Vsakdanja komedija v 10 slikah. Setfsai Osip Dimov. Poslovenil M. Skrbirršek. Režiser B. Putlata.) Po konstkucijonalni revolucljf (1905) se }e ruskega čutenja, kakor je to vselej pri narodm in pri posamnem človeku po hudih afektih, lotila duševna utrujenost. Pred revolucijo so rusko slovstvo ob- vladovali (Tolstoj pripada starejši dob!., gromne večine ruskega naroda pa je do- j Dostojevski je svet zase, obenem pa tudi olj jasno prišla do veljave v oni krvavi j Prehod k časovno mu sledečim) vedno huj-^rbi. ki se je začela proti boljševikom j 51 realistični pesimisti. Gorkij, Andrejev, .ikoj prvi dan po prevratu. Ves ruski tisk 1 Skitalec. Višek smrtnega pesimizma ie bil rez razlike struj hi tendenc je nastopil » dosežen z Andrejevim. Te smer! prenasiče- 70ti njim. inteligenca se je z grozo ločila d brezvestnih demagogov in uzurpator- ev. DTžavni in zasbeni uslužbenci so za- na literatura je krenila, tudi še pred re- vo!ucfjo, na pota simbolizma, t. J. pesimizmu je začela dodajati zopet nado na spa- lusiffj svoja mesfa, kcT niso hoteli sodclo- j senje. Toda ne potom življenja, nego s ati z roparji in krvniki. Izmučena, dez- stališča vsemlrja in rrnnsseendence. Sim- rganizirana armada je vendar našla v j bolisti so s! sčasoma privzeli ime dekaden- ebj silo. da je postavila na noge mnogo- j tov, s katerim jih ie protivna kritika ho- roTie odrede za obroženo borbo prod j tela smešltL Tudi veliki romanopisec, pes- rvizmu. Najbolj kulturne obmejne po- j nrk In mislKelj Merežkovski) pripada temu rajme so se hitro ločile od okuženega i krogu čutenja; zlasti pa B^lmont; dalje entra in celo orga nično spojeni z njim j Brjusov, Bjelij, Sologub In drugi, "krajina m Sfb'rija sta hoteli raztrgati to j Vse to se je z revolucijo nekoliko ubi- rvavo zvezo. Končno je odgovorilo bolj- I lo na splošni živčni In duševni izčrpnosti, evikom tudi kmersko prebivalstvo, ki tvo- Pojavil se ie namreč za taka razpoloženja i ogromno večino, s splošnim uporom hi i značilni razmah erotike; v družabnem živ- Tvavim valoviem, ki ie divjalo preko vse j ljenjo In v slovstvu. ruske zemlje. Ta krvava burja še danes :i utfhnfla. In ko boljševiki trdijo, da so zmagali *ato. ker čutl;o z njimi In jim pomagajo irS sloji naroda, le to laž in obrekovanje jskega naroda. Zrna gnil so samo zato, •er se je v osnuj meščanske vojne razkrojila narodna volja, ker so se zdramile ^lepe puntarske sile, ker se je začela ve-fka zmešnjava anarhije In razkrajanje dr-■ave. V tem kaosu je moral zmagati ne :stf. k! ?e imel bolj prav, nego kdor le bil injj odločen, nesramen !n brezobziren. Taki pa so bi'! bnliSevikl. Razbito narodno o;io so udus1!! z brezobzirno željo po ob- Arrfbašev, ne velik pesnik, a dober pripovedovalec fn opazovalec, je razburil ruski svet z romanom »?anin«, ki je bil kmalu *preveden skoro na vse jezike ta ca tudi pri nas vsakdo pozna. Ruskim zVcnč-kom obojega spola, gimnazijcem in kur-zistkam, je bfl »Sanin« pravi evangelij, kako se sme in mora živeti fn vžfvatf. Iz onfh let smo slišali o ruskem naraščaju srednjih In "visokih šol prav čudne stvari. Rus ima sploh smolo, da vedno na kake bukvice prisega. Iz teorij presoja življenjske zmožnosti in dopustnost Tudi bnliše-vtzem temelji pole* drugih nagibov na tej posebnosti ruske duše. Med te novejše erotike pripada mnogo pisateljic, ki sicer dobro Pripovedujejo, a špekulirajo vsaj deloma neumetniško, namreč na vzbujanje pikantnih občutkov. Pri nas najbolj znana je Vjerbickaja, ki jo naše dame kaj rade čitajo. Spada pa pravzaprav le v slovstvo za polsvet. Od pisateljev te vrste je znan K uprta, ki zajema snovi iz blodnih hiš In tudi Osip Dimov (Dymov) je šteti med nje. Obdelava vprašanja poltgamiie in brezimnih ženskih brepcntnl. Je sila resničen, v tehniki naturallst; dovolj umetnika, da ne kaže nobene svoje osebne tendence, nego Prepušča svojemu umotvoru, da si iz njega vsakdo sam napravi svoje zaključke. »Nju« je drama Žene. ki je razočarana po zakonu, po možu, kater! jo na običajen načfu ljubi. Išče utehe v drugi ljubezni s pesnikom. Zapusti moža, ki pa tega ne more preboleti In proseč za njo lazf; zapasti tudi svojega zakonskega otroka. A pesnik ji nudi tudi samo erotiko; ne zna pričarati drugega, onega višjega čudotvor-nega, česar Nju išče. dasi mu niti Imena ne ve. Pesnik, kateremu je vsaka, četudi resnična ljubezen obenem interesanten doživljaj, nov motiv za literaturo, se jI torej izkaže za ravnotako navadnega človeka, kakor njen mož. Ljubi ga Nju. a pričakovala je pri njem nekaj kvalitativno čisto novega oni čudež, po katerem tudi pri Tbsnu izprašujejo iz vsakdanjosti in trivijalnosti življenja nekam hrepeneče žene. Le da ima Nju v sebi posebno histerijo ruske ženske in Išče svoj nepoznani višji cilj zgolj erotičnim potom. Dokler se ne trveri. da je erotika tudi le vedno eno in isto in nikdar dovelj pomembna zadeva, naj gre za Petra ali Pavla. Ne le vsaka mačka, rudi vsak maček je ponoči črn. Odklonila je Nju sicer Idejo, da nam prinaša morda edinole smrt ono višje, po čemer znman hrepenimo. A ko fzpozna svoj ljubezenski bankrot in ne najde ničesar viš:-oga, se vendar zastrupi, ker H nemirna in nesrečna duša ne najde nobene druge možnosti satrsfakaciie več, napram sleparju, ki mu pravimo življenje. Predzadnji prizor nam prinaša Še nauk posebej. Z mojstersko jronizaciio predočuje nam ne vrednost življenja ali pa Živečih. Soprog in ljubimec, ki jima je obema nepričakovano umrla ljubliena Nju, se vsak zase ob njeni krsti pričkata z vrtnarjem za ceno naročenih vencev in radi njih napačne setave. Taka bagatela ju prevzema že tfsto uro. ko se je truplo nesrečne ljubljenke komaj ohladilo. »Pogreb« že odvaja njiju misli na vsakdanje in proč od one Niu, katere znani g!as jima takorekoč še po ušesih doni in ki je še trenntek preje stala ljubeča in ljubljena med njima. Tudi Nju-jim dete nI drugačno. Dokler je mama živela jo je mali Kostja pogrešal in bil sreč-no-nesrečen. ko je smel ž njo govoriti malo vsaj po telefonu. A ko je mrtva, govori le z otroškim nerazumevanjem In z nekim otrcšHm samodopadajenjem: »Meni k pa mami umrla.i Dimov je v teh zadnjih prizorih pok**-zal vso naravno brutalnost žfvečrh do mrtvih. Le živeč s! napram življenju ko-Hkortoliko v pravici rn prednosti. S smrtjo p i mu ne boš čisto n*č imponfral n če se življenju iz protesta odpoveš. bo samo tvoia škoda, ker sploh izgineš h vpoštevanjn in iz misli živečih. Protest ostane brez učltr fcsti V zadniem prizoru prebirajo s*arš! Njuftn dnevnik, ker hčerka ž njima grwi. Čutila je pač sama nekaj taKega. da bo mrtva ne samo mrtva, nego s*loh »zgl.ii\a In se ie tega usrrašHa. Zato piše, naj Jo mati vedno čuli okrog sebe, sta*a bo rud" mrtva za materinim stolom, bo z 1uh'im prisotna (dasi je nekoč sama rekla da ne verine na posmrtno žrvUenie). Potreb^vVt je uboga Nju zase. ne za startše, vsaj te navidezne utehe, ko so se ji tla tepodma-jala. In stara človečka pač sprejmeta hčerkine besede ter morda vanje verujeta, dasi je njih glavno čutenje le bridka žniost in zmedenost. Ali pa bosta odslej res žf-veln v čutu. d« je Niu vedno pri ntfma? PrlvadT*a se bosta le misli, da je nf več in kvečjemu v prav posebnih trenotkih, morda šele ob lastni smrtni postelji uma bo res stala sveže in kakor živa pred spominom. Morda niti tedaj več. Kaj je morala« te Igre? Kakor hočeš. Ali: Jemlji življenje, kakor je, ne išči v njem in potom njega s K* ari. ki Hh ne vsebnle In ne more dati. AH pa: Življenje m naša duša s! nista v skladu. Hrepenimo po nečem, kar nam žrvltenje v vsakem slučaju ostaja pa dolga. NI vredno Srvetk ker bol vselej bridke razočaran |n ooezadovoljcn. Prvemu zaključku se približujeta N'r> |ta soprog ta mnogo manj simpatičen pozerski pesnik, do drugega pa se ie dokopata Nin m tudi izvedla iz njega poslednjo kon-sekvenco. Na našem odru sinodi (13. decj mi je ta igra napravila le bolj srednje povoljen vtis. Vloge so pravzaprav le tri: Nju, njen mož m »on«. Iluzijo, ki sera si jo vstvarU Pri čitanju, je dosegala samo S a r i č e v a kot Nju. Rogoz kot pesnik (»on«) ml je bfl malo prepust in pa ni prišlo jasno do veljave, da res Nju ljubi. Kakor ljubi pač tak pesnik, vehementno, a ne predolgo. Vendar jo ljubi do konca. Rogoz je vzbujal domnevo, da mu je ona sploh samo bolj Igrača. Kes je, da je ta pesnik človek, ki si tudi lastno Čutenje običajno ogledava rad v zrcalu in mu s tem jemije izvirnost in absolutnost. Je literat m ga poklic goni, da povsodi nehote taksira »snov«. A je v Nju vendar pošteno zaljubljen. Ko pride radi Njujinih filozofskih izpoznavsnj do prizora, ki je »njemu« nerazumljiv, ker jo ljubi le čutno, je Rogoz učinkoval skoro kakor chiik, dasi bi Imel biti le desorijen-tiran ta zato nevoljen. 5 Putjato pa se ne morem strinja«. Predrugačil je nasilno pesnikovo linijo, ki jo je začTtal soprogu. Put-jata Je bfl že v maski »star dedec«, nelep, plešast smešen. Ce takega zapušča mlada žena z lepo vnanjostjo šaričeve, ni to za nevdeleženca nid tragično. Pisatelj je jasno hotel, da zapušča Nju moža zgolj radi naveličanosti in razočaranja. Soprog je »vseskozi mož«; mislim si ga zdravega, prav simpatičnega, seveda flisfra, po vsem kar govori tudi še dosti mladega, t. i. morda štlridesetletnika. Absolutno ne smešnega. Ce stoji pisatelj sam za katero svojih 5gur ie to gotovo soprog, ne pesnfk (»on«). Putjata je podal v vnanjosti in tudi v go-govoru groteskno figuro; karikaturo smešnega zakonca, kakor jih Ima francoska komedija, da iim mlade soproge rogovja nasajajo. Na tem je fino spisana in v globoko tragiko vodeča igra pač morala trpeti. Kdor Igre ni preje preči tal, tega najbrže ni mogel tako občutiti. Je bil pa zato rud! zapeljan v napačno razumevanje pisatelja, O gospe Saričevi sem povedal le en stavek. A v njem je vse, kar se da dobrega reči, vpoštevaje dramsko delo. V manjših vlogah sta bfla Jako zadovoljiva Medvedova In Lipah, v prav zadnjem prizoru kot starši umrle Nju. P. Juvanova je služkinjo solidno ferala. Malega sinčka je prav dostojno in dobro priučeno predvajala neka gospodičnica Smerkoljeva. Samo tega ne razumem, zakaj so relativno velikega fantka — Izgledal je za 8—9 let — vedno v naročju nosili: aaj nima od reveri e lih nog. Seveda. Če bi bilo mogoče radi prhičenja vloge, bi moral mali Kosrja biti star 4—5 let. Tedaj bi ga rudi smeli venomer prena-šatf. Tako je pa izgledalo prav čudno. Male ilustrativne vloge so imeli M e riven kot vrtnarski pomočnik, dalje Sanci n. S m e r k o l j, Jan. V. Juvanova. Slavčeva rn JeŽkova. Igra je bila dokaj skrbno pripravljena. Škoda, da ie moral od pisatelja več aH manj zahtevani naturalistični milleu, zlasti nekateri mali situacijski domlsleki, odpastl aH priti prav nejasno do izraza. Ker nimamo izpreminjevalnega odra in sploh ničesar kar bf spominjalo na tehnfŠko uredbo sodobnih odrov. Morah so pomagati črni zastori, katerih se človek včasih vendar malo naveliča. Publika Je bila precej zadovoljna, plosk živahen, gledišče dobro obiskano. M. Z. hm stari. • Iz žlvflenla kralja avtomobilov. Ne davno objavljeni memoarji kralja avtomobilov Forda, prnašnv> 7«nfmive podrobnosti. Iz katerih ie razvftJno na kak način je posfaf Ford m?!iar^er. Ford Je bil pravi otrok čttda. 2© kot devetletni deček !e pokazal Izredno zanfmame za mehanJVo. Pfl je star 11 let, ko ie te lesa konstruiral prvi avtomobil Igralko, popolnoma sam, s prfmftfvnim orodjem. Njegovi prvi poskus! so takoi zrušili principe avomotbilne Industrije. Amerikanska avtomobllna Industrija Je Izdelovala luksusne avtomobile. Avtomobil so bili Izvršeni po Individualnih željah naročnikov In števi'nl mode!! so naravno podražili Izdelovalne stroške vozfl. TI avtomobil niso bili samo dražji, temveč radi niso doigo trajali, ford Je torej sklonu izdelovati vse avtomobile po enem modelu. Ni režpektiral želia svojih kupcev ln tako je dosegel, da niso bili njegovi avtomobili samo eenejši, temveč je trajala tudi njih vzdržnost dalje, nego njegovih konkurentov. Fordovo stremljenje ;s bilo usmerjeno pred vsem za tem. napraviti avtomobil za blagor širokih mas. Prvi avtomobili Lovarne Ford so veljaii 050 dolarjev v času, ko so se v drugih delavnicah izdelovali po 3000 m 4000 dolarjev. Seveda Ja konkurenca delala Fordu neprilike in posrečilo se jI je celo dobiti del časopisja v svoje roke. Vendar je Ford sam prodaj prvo leto 17S0 avtomobilov, njegovi konkurenti pa vsi skupaj 1000. Drugo leto Je Ford na pregovor enega tvojih inženjer-jev usrvarii pet vrst avtomobilov. Ta reforma se pa nI obnesla in drugo leto jo prodal Ford samo 1500 avtomobCcrv. Leta 19 ^7 so se Izdelovali samo trije tipi avtomobilov. Ford je konstruiral priprostejšo karoserijo in je tudi notranjo izdelavo avtomobilov predrugačil. Na ia načfn je do» segel, da je znašala cena avtomobilov samo 600 dolarjev. Dr.e 31. maja I92i je bfl prodan voz iz tvornice Ford, ki je hnei Štiviiko 5,000.000. Od tega dne so njegove tovarne izdelovale dnevno 4000 avtomobilov. Pred tremi leti ie bil Ford v Parizu, kjer se je udeležil dirke avtomobilov. Prt tem je opazil avto, ki je bu pri dirki razbit. Pobral Je nekaj delcev in opazil, da je materijal silno lahek. Eden njegovrh inžo-njeriev je nato ugotovil, da so francoski avtomobili tzdslani iz vanadija. Ford Je upotrebil vanadij za mehanizem svojih avtomobilov in je dosegel s tem, da njegovi vozovi niso samo najcenej&t, temveč Istočasno rudi najložjl. • Goioglavnost, Kar se je smatralo Še pred malo leti za veliko čudo in veliko pregreho proti modi, prišlo je v veljavo v zadnjih dveh letih. Se pred nekoliko leti se je smatralo za čudaka onega, ki je hodil po ulicah ln sprehajališčih gologlav, letos Je bilo posebno poletu zologlavo vse mlado in staro, moški in rudi mnogo Žensk. In prav je, da je prišlo tako, da se spoznalo, kolike koristi je za človeka, ako hodi gologlav. V glavi hnajo svoj sede?, štirje glavni čuti: vid, sluh, vonj In okus. V glavi se začenjajo In združujejo glavni živci, ki razširjajo delovanje po vsem telesu, v glavi so možgani, $ katerimi so združene najvažnejše zmožnosti človeškega df:ha. Ce Ima človek glavo zdravo, opravlja vse svoje dolžnosti z veseljem, dela pridno in z lahkoto. In prav na negovanje glave misli se vse premalo. Olavt se mora privoščiti okrepčujočega zraka na prostem s tem. da hodimo odkriti. Kako blagodejno vpliva lahka, nežna sapa na odkrito glavo! Kako dobro de glavi zrao-na kopelj! Le ptj najhujšem mrazu in vetru varujmo glavo s tem, da jo pokrijemo In le v najhujšem in pekočem solncu imejmo ena jzlavi lahek slamnik. Doma pa hodimo vedno odkriti, proč z vsemi čepicami podnevnim! in ponočnlmi, da nam bo glava sveža. Tudi za lase Je bolje, da ho* dlmo odkriti. Nekatere ženske Imajo navado, da imajo doma ves dan glavo zavito v ruto ko gredo z doma si devajo klobuk. Kdaj naj se torej prezrači glava in lasje? Ruto naj hrtajo ženske na glavi doma, le med pospravljanjem, da si lasa obvarujejo prahu, ko so pa pospravfla> naj se sfrfzlrajo ln bodo gologlave! — Solnce v ogfedaJu. »Nič novega, al pod solncem, ln mene ne dosežejo nikoli« — je reklo solnce ošabno tn zanič! j Ivo, ko mu je majhna zvezdka prišla povedat, da so rjirdje na zemMl tznašll tako luč, U sveti tako Jasno kakoT solnce samo Ponosno solnce se za to ni brigalo. Ko pa nekega dne pogleda na zemljo, opazi, da Imajo ljudje mnogo ma^hnfh solne, ki svetilo z enakomernimi belimi žarki kakor sclnce. — Niso pa bila ta solnca nič drugega nego svetnjke Osram-Nitrrt. ienlalna človeška iznajdba. Ozka žfčnata sp:ra!a žari v nevtralnem plinu m zdrž! t sko mnogo večjo temperaturo, ne da bi se razpršila, kflkor navadno žfoa v praznem prostoru, kar hna mnogo drugih žarnic. Lnč te Žarnice je res docela enaka solnčnl. Pri nje svetlobi se opra.vlia vsako delo lahko kakor podnevi, razločiti je moč natmam> Šo odtenjavo barv. Solnce je dobflo na zemlji konkurenta fn ako bi se res posrle-dnk> v zrcalo, bi videlo, da je na nebu najbolj svetlo samo, na zemlji pa žarnica* »Osrnm-N'trat. To pn solnce jezi. BC1SVO „LJUBLJANSKI DVO i mmo 4 dni! Sobota 15. XII. H&d stia 16. XII. Poned. 17. XII. LAVINA tragedija v snegu in ledu v 6. dajanjih. V glavnih vlogah priljubljeni Michael Varkonv irr.£ti<: Lilly Marlschka Reiiia Hi h. Ker te s z. JlIKc gledalec težko loži od njih. — Dejanja zelo zanimiva in napeta. Slike nam predstavljajo; Carstvo večnega snega. — Težke duševne borbe. — Zimski Sport. — Borbo za moža. — StraSno osveto. — Umor. — Beg. — Poslednjo srečanje. — Lavino, ki Eabteva človefiko Življenje. Radi do'žioe filma se vrše predftave v petek 14. XII. in v soboto 15- XII. ob 3., 7. in 9.; v nedeljo 16. XII. ob 11. dopoldne in ob 3., 5., 7. in 9. popoldne; v ponedeljek 17* XII- radi državnega praznika ob 3>. 5-, 7., in 9- uri popoldne. ■■■■ B I ■■■■ M M ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■! t Pozor trgovci! Z novim letom oddam trgovino s mešanim blagom vsled bolezni z vsem inventarjem in zalogo za da bo 10 lit v najem. Stanovanje na razpolago. Trgovina s* nahaja v bogatem industrijskem kraju na kranjskem. Detajlni letni promet znaša Din. 2 milijona. Potrebni kapital samo Din 250.00&-. Ostanek po dogovoru. Ponudbe /e poslati na upravo Slov, Naroda pođ .Resni reflektant-11819' pnoagannana ■ ■ ■ ■ ■ n 11 n m n h ■ u ■ ■ ■ ■ i luul Sirup za obdelavo neb mt lesa, ga žage, ga ter l je (Vollgatter) enostavni In univerzalni stroji, za mizarske stroje, komb. s krožno in trakovno žago rBand- n. Kreiselge\ stroj za struženje in uravnavanje lesa (Abricht und Dlcktenhohel. maschine), stroj za vrtanje (Bohrmaschlne), za skobianje (Prlsen) krožne sage (Kreissagen). Razpošilja v prvovrstni izvršbi, po najnižjih cenah in najpovoIjnejHh plačilnih pogojih Welker- Werke, Wien X, Laxenburgestr. 12. »ADMINISTRATOR* t omajano aavaio, Miklošičeva o ta 28. družba LJUBLJANA Eskontira povzetne pošiljatve. Vnovčnje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov. Pozor! Diamalt Pekarji! tvornice Hauser in Sobotka, Dunaj, Stidlsa, pekarski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nadomestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, naj ba prašek ali tekočin« I Zahtevajte samo originalni »Diamalt"! — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: B#rsu»s1 ObIiiio, Strosmajerjeva nI. br. 10 Zagreb. ..Šentjanški premog vseh vrst, popolnoma Čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih poiiljkah PRODAJNI URAD šentjanlkega pre mogokopa AND. J A KIL, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10. "jugoslovanski kreditni zavoS v fjabljani — Jlarijln trg itev. 8 registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema vloge na knjižice in placa tistih n obresti brez odbitka rentniga in irolifckcgi davka. Za večje in stalne vloge kakor tadi vloge v tekočem računu obrestovale po dogovorit - podeljuje kratko -ročne trgovske in personalne kredite najknlantneie. ELEKTRARNE I po*°* j pozo* g INSTALATERJI! izolirane in gole aakreae iiee. Bargueanvva eavl (Berg mannsrOhren) kakor ves instalacijski materija! ter elektromotorji po najnižjih tovarniških cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. Mazupan&Comp.f Ljubljana lata SS. Telefon 368 In 223. Alfonz Breznik bivši učitelj Glasb. Matica hi sodni imdenec. Ralrtarslša In nilsposobntiša tvrdka Jugoslaviie. Ljubljana, Mestni trg 3 » Zaloga ?n izposojevalnica najboljših klavirjev, piani nov in barmonliev: BStendorfer, Ffirster, H6laEl, Hoftnan, Original Stlngli Caapka ©to. — Prodaja tudi na obroke. — Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja najceneje. — Najbogatejša Izbira vljolln, vseh ostalih inštrumentov, muzikalij in etrun engros detail. Ustanovljeno L 1892. Uef*novljeno L 1892. Oblastveno dovoljeno poizvedoval- nioa za trgovino in obrt VIKTOR SELINGER i sin ZAGREB, Ilica 25, II. nadstr. Brzojavni naslov i Regrtlloa« Telef. 18—49* Daje pojasnila najhitreje in najveztneje o bankah, podjetjih, tvrdkah in obrtnikih vse drŽave SHS ter nas lednih držav po neizmerne jših nrlstobinah. Razpolagamo z najboljšimi priporočili. Državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jim je v Združenih drŽavah Severne Amerike bila med svelo v no vojno ali pozneje zaplenjena ali sekvestri rana premična aH nepremična imovina, dajemo vestna navodili, kako da bo imetje zopet slobodno in vrnjeno lastnikom. Interesenti naj se takoj prijavijo osebno ali pismeno. Strošek intervencije se olaca Sele pozneje. 8 &relte Ufasion o svetilniku Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča* Smamice. vtfotice. vrtnice, španski bezeg, heliotrop, popiji. (tro-pUm mak) itd. Glavna zaloga za preprodajalce: 0 *• PalmotUtvm *a*m «. a*. 0 ■ o aa o o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o aa g o ■ o ■ o ■ o Novi model svetov nožna nega pisalnega stroja „ U N D E R W O O D " si je povsod »gladil tiri Dalje POPOTNI PISALNI STROJ pri p? a ven za vsakogar! Zaloga pisalnega stroja f|Undorwood", Zagreb, Mesnićka ul. 1. ISčerao zastopnike, ki kupujejo v gotovini: v Spod. Dravograda, Ptuju, Celju, Maribora. Prodajamo direktno po vaaj Sloveniji. Bičevniki! Navadni, gladki, politirani, pleteni. Edina tovarna v Jugoslaviji, ki izdeluje bičevnike iz pravega koprivovega lesa. V najkrajšem času bova montirala najmodernejše stroje tako, da bodeva lahko postregla cenjenim odjemalcem v vsaki množini po najnižjih cenah. Prva jugoslovanska tvornica bičevnikov OGRIN * PERIC, LavHca prt Llnblfani. i Montažo Alarm-oporate zoper vlom, sistem ^Litwiaia je pre« vzela elektrotehnična tvrdka Leopold Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Na željo strokovniaiki obiski I I U NITED STATE LINES 5 V NEW VORK Iz Ssarthaaaaptsns — Cherbourg* Leviathan 30« oktsbrs, tO« novambra, 18« eluoembra Is BREMENA Čez Southampton ta Cherboarg v NEW TORK George Washington 99. alMsesasrs Preeleent Rootevelt.....7. novembra 12. decembra Presldent Hardlng.....14. novembra 19» januarja Presldent FIHaaore • • • • • 31. novembra America.....• . . . 1. decembra 9> januarja Presldent Arthur ...... 22. decembra O Sili S Seethaaiplaea ta Clmiivajs ea asa peamaja Vet to ae« eaJBi aavevev. UNITEO STATES LINES Generalno zastopetvo: Beograd, Paleta Beogradske /adruge, preko auta .Hotel BrtstoU'. — Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga, Miliaaovieeva uHca % prefce avte kolodvora. — Ljubljana, Daodararvo Ziedinjvnfn Aaaariiklh Držav. Dunajska cesta 29. -> Sa> rakavo, Savez Hrvatska SaJjaOdh Zadre« im Boesu I" — fcitaa. Baska u Inserirajte v „Slov. Narodu". Juaosl. importno in eksportno podjetje ING. HUnOLF PECL1N. Stroji za vsako Industrijo, lesno in kovinsko; roljedeIJski stroj, in orodje; lokomobile ln motorji; vseh vrat stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene jn kons rukdjske svrhe. — To varna poljedelskih strojev, livarna za Železo in kovine F. FARIC >z delnic vse predmete iz litega ieleza v vaaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz m?d hi kovin za vsako p;trebo MARIBOR, Trubarjeva ul. 4. Tal. lafet*. 89. Tel. !nter. 82. PHILIPS-ARG jb Salam-gateskini: dolenjska ŽAMETNA CRXI\A SKerinovo: belo vino »IZ GADOVE FEČ1" lastni pridelek, PRVOVRSTNO VINO priznanih vinogradnikov, se toči od srede 12. t. m. dalje v gostilni preje FERLI\(. KREKOV TRG. TVORNICA SVINČENIH PROIZVODOV J. B. ULRICE D. D. OEPfBHALHA POSLOVNICA IN SKLADIŠČE ZAGREB, JBLACICEV THO 25. TEL. 13-49 Svinčeni proizvodi: svinčene cevi, svinčene plo^e, (orig. Winiwartcr), plombe, svinec v skladih, Sipkah i. t d. Pločevine: črne In pocinkane (orig. G. Winiwarler) in angleške pločevine. Stan'ol: v raznovrstnih barvah in načrtih. Cevi: plinove, Črne fn pocinkane, parne cevi, felezne flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) iz litega kovanega železa. Kopalnice m. 10631 štev. 186. »SLOVENSKI N A R O O« dne g- flfeeetnDn nrgg Za odgovore uprav« Mj sa prlloll 1 dinar. LI OGLHSI ocjli Oin 5-—j vaoka naetallna basa ata 50 para, s davior — Natančnejša po* jasnila da uprava »Slov. Na-oda« pod »Godbenik 13 327«. rw* v* Trazi se 2 dobre devojkeod 15 god pa na više za dve ugledne porodice od ko* Jih je jedna od 2 člana bez dece a druga od 2 člana sa malim detetom. Djevojke koiima je stalo da se s njima vrlo dobro postupa, neka se obrata na adresu — Mileva M. Petraškoviča konjeničkog p. pukovnika, Skoplje, Kraguievačka ul. br. 10, Srbija. 13.379 Izorašin strojnik, strojni ključavničar in železostrugar, starejša za* nesljiva moč. z dolgolet-cim izpričevalom in pri« ma referencami, špecljel* no izurjen na parnih za* gah in strojih za obdelo* vanie lesa, kakor rtidi na parnih opekarnah, želi premeniti sedanje mesto; prevrame t"di vodstvo parne žage al? parne ope* karne. — Ponudbe pod •Zanesljiva moč/13260« na upravo »Slov. Nar.«. I Vrtim I Čevljarski stroj. *e rab1 jen, 8e ceno pro* da. Anton Markun, Ko* lodvorska ulica 41. 13437 Ne nova boa (Breitschwanz) se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.453 Proda se miza (P"del>, pripravna za gostilniško kuhinjo. Tapecirani stoli, svetilka timet* no izrezana glava (Schil* jcr) Ogleda se od 2. do 6. pop- — Scharlach, KonjuAna ulica l/L 13.440 2 elektromotorja 2 in 6 FTP, rabljena, toda v popolnoma dobrem ata* nju, naprodaj — Naslov pove uprava »SlovensV©» ga Naroda* 13.212 Nove zavese, stenske preproge in ele* ganten nov damski klo* btik ceno naprodaj. — Na ogled ves teden. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 13.492 Kratek klavir, dobro hranjen, s kovin* sko konstrukcijo, se po eeni proda. — Naslov pove uprava »Slovenska ga Naroda«. 13.434 Pozor! Proda se Čevljarski šivalni stro j »Sin* ger« za zgornje dele, do* bro ohranjen. — Naslov: FCavSTcova cesta I OB, Sn. Slika. 13.459 Volčja psica osem mesecev stara, ae proda. — Istotam se pro* d«j dobro ohranjeno mo* ško in damsko kolo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.182 Motocikel 134 HP, znamke »Alba«, z dvema prestavama, sko* ro nov, se proda za 10 tisoč dinarjev. — J^go* Auto d. z o. z., Ljubija* na. Dunajska cesta $t. 36. 13.467 Zimska snknja, fina, ter več druge moslce obleke se proda. — Po* izve se: Sodna ulica it. 1, I. nadstropje, levo, vsak dan razven nedelje od 12. do 14. in od 17 do 19. ure. 13444 Die**el-motor se proda; malo rabljen, kompleten, s pritiklina* mi fabrikat I. bmake to* varne za stroje, 30 HP, ležeč. — Ponudbe na naslov: Uprava snežniške graščine v Snežniku, po* šta Stari trg^Rakek SHS. 13.469 Pozor gostilničarji! Prodajo se slike »Umik srbske vojske preko Al* i bani je« in »Jugoslavija«. — Ogleda se lahVo vsa^ dan od 9. do 12 in od 3 do 5. ure — v skladišču »Balkan«, d d., Dunaiska cesta 33. 13 423 I ftinm Bnkovo oglje suho. kupim. — Naslov pove uprava »Slovenska ga Naroda«. 13.447 Kuni se v?o!ina polovična in mekani št. 2. — Pon"dbe pod »Vijo'?-na/13.3*2« na upravo »SI. Naroda«. Motor na sesalni olfn fSeuggasmot.) 18—25 HP, kompleten in Se v do* brem stanju, se kupi po zmerni ceni. — Ponudbe na tvrdko ČTadcž & Br* car, Ljubljana, Kolodvor* ska ulica 35. 13.445 Dijak in dijakinja se sprejmeta na stanova* nie in hrano. — Dolenj* ska cesta 10/1. 13.442 Sobica ae odda a 1 januarjem mirnemu in solidnemu gospodu (uradniku). — Naslov pove uprava »SI. Naroda«, 13.427 na učiteljica (v sredini mesta). — Ponudbe pod Učiteljica 13.429 na upre* vo »Slov. Naroda«. Soba, ~~ lepo meblovana, svetla m zračna, v sredini mesta, se odda s popolno oskrbo najraje dvema dijakoma. — Naslov pove uprava »Slov Naroda« 13.435 Zračna soba fsolnčna) z elektr. raz* sveti tavo se odda dvema solidnima gospodoma a hrano, event. brez — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.454 Sobo s posebnim vhodom in električno ra asketi i a vo v centrumu. išče carinik s 1. januarjem 1024. — Po* nudbe pod Carinik/13.465 na upravo »Slov. W«r.<*. V^a rr: zna soba na'raie v bližini deželne vlade in po možnosti s oosebnim vbodom — se tiče — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Odsotnost'13 272«. M*nd zakonski car brez otrok i$6e za takoj čedno zračno mehlovano sobo 7 dvema posteljama v bližini po*te aM sodni* je. — Ponudbe pod »Ma* ra'13.46R« na upravo »SL Naroda«. # Prazno sobo s souporabo kuhinje, z električno razsvetljavo — oddam d^tičnemu. ki mi o!ača polletno naiemnfno 7200 K naprej. — Pomid* be pod »Sp. 5»V-a'13..V>W na upravo »Slov. Nar.«. Prazno sobo pri boljši rodbini Hlče v sredini mesta samostoj* na. inteligentna in solld* na vdova brez otrok. — Ponudbe pod »Magda 25 13 354« na upravo »Slov. Naroda«, Sknnno sobo, event. dve posamezni v eni hisi z boljšo hrano fjčejo Štirje dijaki obrt* ne šole za 1 januar. — Ponudbe na upravo »SI. Nar.«* pod »Boljša hrana 13.357«._ Prazno sobo s hrano alt brez pri bolj* 8i rodbini išče samo* atojna vdova brez otrok, ki je ves dan od*otna — Ponudbe pod »Snažno A. K.PI 3.251« na upravo »SI. Elegantno orsremHena soba v bližini glavnega kolo* dvora, z električno raz* svetliavo in senarstnim vhodom, ae odda »olid* nem1) gospod m — Pismene ponudbe nod »Oprem* I jena soba/13439« na upr. »Slov. Naroda«. Letni oromet 2,000.000 Din! Toliko ga je na krasnem. proda po jako ugodni ceni Realitetna pisarna v Ljubljani Poljanska ea« ata 11_13.480 Stavbne parcele v Spodnji Šiški Miru ko* lodvora. ugodnoležeče za stavbe, proda po Din 25 td m" — Realitetna trisar* na v Ljubljani. Poljanaka ceata 12. 13 479 Njive in travniki ter stavbne parcele tik eeste naprodaj v Trzinu, Jaršah in Domfi'«S po ugodnih eenah. — Poirve se v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska ee* ata 12. 13.481 Krasno r-osestvo z enonadstropno bilo na glavnem trgu gorenjskega mesta, priosdajočim vr» tom fn tf^rdom rtrr^An za Din 1.000 000— Realitet« na pisarna v Ljubljeni, Poljanska eeeta 12. 134*2 »Realla«, Ljubljana, D^maiska ee* sta 21, najuspešneje posreduje pri prodali in na* kupu v»a k ovrstn ih ne* premičnin. — Brezni« čne obiave v lastni reklamni Izložbi! — Veeetranake zveze! 13.255 Novo zidano hišo s štirimi sobami in priti* klinami. s vrtom, sado* noanikom, več njivami in travniki ter gospodarski* mi poslopji tik postaje na Spodnjem štajerskem — proda za Din 155.000.— Realitetna pisarna v Ljub* Ijani, Poljanaka oesta 12. 134R5 Enodružinska hiša v Trnovem z *00 m vrta tik ceste sa Din 150 000 naprodaj v Realitetni pi* aarni v Ljubljani Poljan* ska eeeta IX 13.486 V najem vila na Sušaku s komfortnim stanovanjem, vrtom m hlevom. — Realitetna po* sredovalnica Josip Saje, Ljubljana, Sv. Jakoba r»a* brežje 29. 13.464 Hiša (dvonadstropna), prrprav* na za napravo modernih lokalov, v centru Ljublja* ne. na eni na! prometne j* lih cest, se proda. — Na* slov pove uprav« »Slov. Naroda«, 13.476 Proda se posestvo iz nroete roke. obstoječe iz 17 oralov zemlie, njiv, travnikov in gozdov. — Več se poizve pri Jožetu Pečnlku v Dravi jah 16, p. St. Vid nad Ljubljano. 13.478 Pritlična hiša, nova, se po ugodni ceni proda. — Naslov po^e uprava »SI. Nar«. 13 363 Naorodaj oosestvo v lepi legi tik državne eeste; vse v dobrem sta* nju. — Več se lave pri: Andrej Menartu, Kalce 10, Gor Logatec 13.306 Hišo v Celovca (2 na d str.) z vrtom, pro* dam aH zamenjam proti drugi v Sloveniji — Do* 10 oralov obsega jočem pjsi pod »Stanovanje ta posestvu v najlepši legi Savinjske doline z dvema modernima žagama, tremi stanovanjskim hišami, gospoda rakimi poslopji, vr* tovi, njivami in travniki ter močno vodno silo poleg postaje ter se prrxia vse za pl^ko ceno — le 2.500 000 Din pod "godni* mi plačilnim! pogoii v Realitetni pisarni v Ljub* ljani. Poljanska eeeta 12. 134S3 Knpovalci nepremičnin ! V vašem interesu ae pri nakupu nepremičnin obr* nite na Restitetno ptnttr* no v Lfrrbtfarti, Poljansko ces/a 12, ker Imate tam priliko največje izbire. «— Po nizVili cenah in pod najugodnejšimi plačilnimi nogo 11 je tam nanrodai v Ljubljani, predmestiih, okolici in na deMl v S1o* veniil 27 vil. <6 stano* vanjskih hil. 21 trgov, gkih hiš a poeeatvora in inventarjem aH brea, 19 gostilniških posestev. 34 raznih obr+nih hI*. 52 malih In večlib kmetakin po* setev r gozdovi in brez teh. 4 graščine. 35 ravnin parcel. 7 mlinov in Žas. večie število Ind"Strilakih podjetii. elektraren. vr»H# nih al itd .484 koj prosto 13.3.**9« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam njivo, pripravno tudi za stavbi* Šče pod Rožnikom. lato* tam se proda kompletno orodje za ribiče s Čolnom vred. Naslov pove upra* va »Slov Naroda«. 13.419 Vda z obširnim vrtom m pro* stira stanovanjem napro* daj vsled družinskih raz* mer. — Realitetna posre* dovalnica Josip Saje. Sv. Jakoba nabrežje. Litih* ljana. 13.461 V Mali iori pri Kočevju je vredno naprodaj mala novo zi* dana kila z opeko kri* ta in ca. 1 j oh njiv — Poirv se pri — lastniku Alojziju Schneider v Ko* blerjih, postaja Stara cer* kev 13 381 Hiša s posestvom! Proda ae hiša. obstoječa 1« več sob in pri tik lin, kakor tudi goepodarsko poslopje Dalje tri njive in štiri parcele gozda po čudovito nizki ceni — Natančna pojasnila date: Prine Renanlek, Domža« at, Oorajake, u*a*30 Lepo posestvo ▼ prijaznem trgu na Štajerskem naprodaj za 320 tiaoč kron. — Realitetna posredovalnica Josip Sa*> CLjubliana. Sv. Jako* nabrežje 29. 13.462 Gostilne iščejo v nakup in v na* jem solventni strokov* njaki. — Realitetna posredovalnica Jocip Saje, Ljubljana. Sv. Jakoba nah^»*ie 29 13 463 Za Božična darila! Velika izbira slik pri A. Babka, Ljubljana. Aleksandrova ceata 7. 13.466 Pohištvo ! ►h vrat. kakor oprave i sa spalne in jedilne sobe to trdega lesa, ter kuhinj* ske In pisarniške opreme Imam v talofl po nainiž* jih cenah — .Toaip Ar.dlo* vic. »aloga pohištva Ko* menskega lica 2S. Strojno mizarstvo KarlovsVa ceata 72 13 470 Pozor stavbniki in lesni trgovci! Odda ae tovorni avto za prevažanje vsakovrstnega materijala. — Poizve »e v upravi »SL Nar.«. 1347! Svttovščine, pojedine itd. aranflm Spreten natakar. Gre trdi kot pomoč preko zlmake j ^0 mrofiro no Hnevni sezone ▼ votlo rc^.rr», cmfi{ _ £,1OJM n. d^ob- eije. — Pismene pon-db« | Opelrarska cesta 18. pod ?rimš PHROC/13.4J] j _ r. Smielownki. a-hi. Sabijene ila* sa moko Zidna ooeica, normalno In močno fr»a« na, prltnana kot na b,-.lj# ia kaV-ovoit, se nudi vsa* na trp^-avo »51« Nar. Soha brikovs rlrvfl te dostavMajo žaffana na dom Ce»»* rn / rtr^fr>rn^ meter 1^2 V7 Dfn — Ne* ro^Ta nc nprriemaio v siri*di$Č-' V'odtrva r»r«v skrbo d "v pri Do'ep1# skem kolodvonj. 13 422 »Tajnost zajamčena 8546« Pošliite svoj naslov v upravo »Slov. Naroda«. ker poirno leleče it 14 ni bilo mogoče pisari. — . Na*lov sporočite pod ku. \ \* M u^avo »Slov a 200 do 300 OOP Din. podieten. ae i1čri* vgtno. hotrla, «*e»*avraci* je. kavarne, pittrne In trgovine — R-H<»kti'-a ae -•*r— ^ na ^ S t r» 1 r»>"' * a-la aH r-rldn« Tt1*^1^ — Za vnania naročfa pri* iorite jt-ihV«! 13 421 verto m 13.430«. šil ro Bizjak Namdav. Možitev! Bogati inozemd in pre* airfni nemški ffoaoodje, želijo srečno ienitev. —-Damam, tvdl brez pro* mo*enja, dale proti trikratni poštnini. — po* jaaniia Ausk. Stabrev. Berlin N. 113, Stolpische Straaae 48 Ok^^vV5 ra KoW i*rtr ^tflor, ia^Mee. rar^lrdniee sa Rožič in novo l*to. k"pite na de# brlo rair**neie pri tvrdki I^an Rahovec. LinMian«. Sv Jakoba tre 7 12 439 Čreva va*h vrst, naiboljše kvalitete, se dobe — VaVor vsako leto — po na>rii?ii dnevni ceni pri .los P*-rg» Irisvaf Sn^atram Izns-rfbo Va* Ifgs ana*a*s »Tor»'ad«r« kot ni'^oliio na polju, k*»r t*reje, Vt-arii vo in d*rrt»-"«*nik. Maribor — N« ročp •**>• »Ti_»* fom«^i'Ji|t. 1, hjbl :*n*-. v;nioo*voraVs rlira II aH R Nlpič in dn^, Mari- bor. 13.369 Trgovci, neki. ! fi5 kf vsebujoče, in za otrobe SO *fj vaaba'oJe, dob e flate 'n bt*r- luknjaste kupi Vinko C-jrJJt, val.Jčnt mlin. Krani. §^yor! manu. Lb'Miana, Po'-an* j ■__________ « »** sk. eeat. m 12 m j sonrnmna društva j zavedajte ae svoje na- J rodne dolJnoati a tem, f da razproda iste pr\-ovr* I rfen frvars \> knri%t Jtrtfi* i sfovvnaAre Mafice, kate« ' ref» na invti'M. koTT-nl f)in 20.—; W(ir* t""o^her<2: »mesta« komo! Pip ^.—; »'»*len« Ireapnl. n?n 5—: 50 ra-rrlb Hin RO raz Din 40—; R"mtTniia: 50 r«* Din T^: toO raz. Cz 40 R*»<»#,fr,;M r>'n 00 —; ?e v»--**fj rve* ta- 200 r-rnh Hin 5— : I 500 raz Din 25—- 10O0 r»T n?n HO.—: 2OO0 Tnr. j Hiri 3O0. _ NarocHe ta* j koi, e**re vlisvne samo | do noff"^ '"ta — f>»r »r ! j nanrej kaVor t»idi poštnina najnoveffc konstrukcj'c »o nertreaso* Šljivi! Zahtft* vajte ponu^ be od glavna ga saatopctva BBJEH-FU L l Zaloen majhnih motorjev in prvovrstnih sodobno sani* mivih filmov. Mm itiš i Mm h k, Jesenice. Slavbna vodstVnt LJUBLJANA DOMŽALB ZAGREB Ir\TSo}c privatne in industrijske stavbe, proračuna načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721 vseh narodnih gospodinj j bodL da zahtevajo po* » v sod »prvovrstni kvas« J v korist Ji-goslovenike I Matice. vsterer»a rarpro* d« j a tvrd V a M 2ipon v Skorji T.oki po dn<*vr>i tvornlcni cenil 13.257 Telovadci - sr>ortnP-d ! Priporoča se tvornica telovadnega in sportpega orodja J ora2em. Rib* niča. Dolenjsko Oprema kompletnih telo* vadnic in letnih telovadec — Stabilno in prenosljivo orodie 10.362 Namenja ?c cen j. občinstvu, di pro* j dajam dobro črno in be* i lo dalmatinsko vino in pristno dalmatinsko olie. Cens nrimema. — S tno* Štovanjem R-a-fa Nhrid, Novi Vodmat (»Pri Podobniku« 13 450 ! — PoSibam v k*»* J miaijo in reaaim zb?»al* i cem na Izbiro — J B>-a* dač. Po^Sosta, p Toplice pri Novem r* 13.368 I *>™ I Ivan Maffdičs krojač, GledaliiVa uL 7. ae r^rjoroc* sa zim sko »e »ono. 13.198 Volnene fopice m jum perje kupite naj* ceneje na Trnovskem prlatanu lt 30. Usnje prruvratnih tovarn, samo ne debelo, nudi po to* varnilkih eenah — Ma* sehke a Komp.. Ceata na Julno Heznico (na* so roti špediterja Ran« atofor), UJ» Ponikvo! Spalnice, jedilnice, pisal* ae aniice, omara za knjU ge itd. iz hrastovega, creinirvefla. javorjerrga in orehovega les« najceneje naprodaj pri Ivanu Na oastu, staTna zaloga pohištva, Viimarje 76 pri j Ljubljani. 13.441 I POZOR! PEKA RJI I Dlamalt tvotnfee Hanser In Sobot* ka, Dunaj. Stadlau. pe* karaki slad ni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekata vse 13.446 j ostale dosedanje nado* Ime s tke — Čuvajte ae aličnih potvorh, nsl bo prašek aH tekočina1 Za* htevajte samo originalni »Dlamalt«? — OUvno za* stopstvo za JiTgosls vilo! Edvard Duranrc, Stmaa* I maverjcva ulica br 10, i Zagreb. 12-961 i B o t\ft na ln * lAIlil - s' nsasvHe ro rgod^'h cenah ed;no !e pri i\TdkJ H. R'm^lFCllPBP Celje, Oosposki nI. 14 Velika l z bar a ri a brine, trebrn'ne. Chlna-arfbra In ur rsrnlh slovitih znaank — s pracitnfm takem. — Lastna ponravljalnlca. Peresni sn-atant po met t***r**«»t 4 ar Vizitke ppiporoia Nerodna tiskarna I šivalnih strojev prevzame mehanična delavnica Fran Ogrin, "s^cstfetska c. 14> tvrdka GOREČ ------ Tvrtka F. h I. Mhr L;nbljana, Se. Petra cc^ta 7% Dad< at« WmJT božična ta novoletna darila veliko iibiro razn+z* perila od pripro te do aa'fme le iznVavtj kot: aaoi'^e a**-'e*. navadne sa delavce fine bele 'n ceflr v modnih barvsh tei rarlifne ap^lne, aatake aneanje hlače lr. platna, gT*dln« in tr'ko; lenake dnevna In enalaa arafae, hlaća, kora« kireta, avoalvla krila, aaaj» dreka, raaate rJaasaka klata« **,j3".e In otroC'e nrsdpas* arka, otroa'e oblakee aa da-eke la deklla« Is baratala la roiesre »«e lastat Izcfelek. o* eaakevratao mnavtak« tarao klasja aa asoake tn * n-ske okle>ke ta a« perilo, tri« kataia, rata, svilene tn volnene, aarpa, taaaia rakea. aaajaa ▼fa*9 kravata, ovratnike i« diaga modne predmeta po selo nlzk'h • enah Oajlajfte cd blsga 1« osna. pridem kosita drag.ti ! Sesa* Bežiš urllapsmlte če ktrpite za oblek* ostank* moškega m ženskega blaga p©đ Issfeao ceM pri Lj ajas I .Modrfio (piavikO v platne mošnjičkih. [Porabljajo ga vse gospodli: . DoWva s? povsod! IFrva Juaee!sv»ft. ?xdus*5?; v.".:s si ple?taia«**fM ;;ii:iesF.' ■ r ScbotlcS) Tetstetevs u?. ti. To!«?on €90. i Pnra slov. zid. zadruga v Ljubljani, I reg!sn*ovana aadraga z omejeno ?tveco. K Pisarna v LjasMjanlp IVžaelta csarta star. S« Tehniško "oatatvo po oblastveno artorizl-racam gradbenem Inženierju. Projektira in irvrioje vsa v stavbeno fn inženjersko stroko spada l| drž. žeSeaestSce. — j*' Ki i i 3? S ■ is EXCELL/: Za Bof!^ ?n »OVO 5®to H LH^Hm P^i^i LtobBmtke kredita ^tnks izdelek kupite ^rž avrcikt n napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri Ije Lfvb!lasa, KeaorrcsKi ir% jt. 7. ? raka; !wa vttknrrtsi rf*»: !tr*t i!ftrk? rt, kot lati. *mtriL 7Wf^«irw *ia-sfcp ?(a!lt. *rcrzj»Bfs m^prn*« •rsnrh Strelno lepenko Lesni cement dobavlja v v«ki množin! najceneje Jos. TI, PtJH. LI obijana Cradašks ul. 22. Tel. 513 -i e »86 SflBII&Sl BMMMSItSi & r s f r i ■ r sv *" r r i i i E B r ■? E & * ssateMB aafEbViall Rrs#iPratw ta etra? eret - o Uubl'an«, ?.r11evrti5ka uTica 7. Barva lisičje ko2e, katere izjetuje v najmodernejše garniture. Prevzema tud' vsa popravila v rno-demifiranje. lissie kaže la in* ttiin bar^a -»a v neprekosliivi dovršenosti Plašči Oblaka Ka*?aa s. BSev a/ 5 ! - ILIipi4JI. -S**;---W..-7«r.r ■- t?.-. Roaman m izdeluje točno in solidno aovo- otvorjena i zdelo valni ca P. Jcvnčigafi LiabJiana, Resi eva cesui 29/1 levo rtaibolie sttdstvo proiiv kijavice nahoda ze dobi u svakojap otaci, drogeriji Glavno stovari^te za Jnfftviec za fospede, ftfaMM is bor^balasto normalno Jfig^raro perilo, razHcno perilo za &aie in f^ap«de, izf^terfiaao iz s&jboljšefa batigta, sifona hs cetir]^ predp^sAlki ;z kratena in Mata, svilene ki etanslseste bl«se, da^e vwkw?«ii zapri i rokci, triko in gUce roiHiTicc* omt&2ki, kravate kmior tudi rana ko^naaMka in ^alaatarijska alafo. Rajpro4a|a se vrši sawo Miko časa, Jeklar traja zaiap. £ I. SKA8ERNE - LJUBLJANA. preko zime shra niuje in prenavlja tvrdka #1 ir %S ii\ *s %tf 6osposve?ska i. 14. Pr»o Srsfs3»i?«2 3. in 4- fanuarfa 1924. 5 premij 190.000 sreč!? 50.000 donltkou Rbsalutna sigurnost in drža&ns oaraticiia. Tekom pellh mescem bo ZS (niliiono^ 6S0.00G dinsplep fzlre&aiiili in o gotoulnf izpUtCanlta brez kakeršnegakoii odbitka. NaN-ečfl mogeti dobitek z eno srečko je 1 milijon 500.000 dnarjev. 3*£n!i dobitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000, 150.000 140.000, 120.000, dvakrat po 100.0C0, 80.000, 70.C00, 60.000 In tako datia. Cana srečkam za ysako žrebanje: Cela srečka L Pol srečke Četrti nka srečke Dis 80' — i 3«n 40#— I Djn 20 — Sa?jia»n fižrsbaif?! srn*l« Hitra, tečna In strokovna postrežba! Naročila iz vse dižave naj se pošiljajo na Poobla?cano ^avno ko'^kturo Drievne razredna toterije Nedlunaroiino UanKa S, d. (ndda!*k razrednn lotariis) Zsgrsb, ^3;ey? ulica broi S (Poštni preda1 122) 3> '"i tU! arnai it Stroji so stfii dobrimi saaibGijlš! 15-lefna gsraitcila. Sslldse češe. ?7ađ-a?a ea cisrafce. 3eb« s« Is jvs isjv:.; Llalslfaiia, S»dna ni. 7. 9 Fodrsslnics klana mssto.