/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to o fN cu .Q O O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Barbara Ferk Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Judita-Mirjana Novak, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, mag. Ana Vidrih (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja v letu 2010); dr. Valerija Korošec (MIPEX - Kazalnik integracijskih politik za migrante); Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2012 (Doing business)); mag. Urška Lušina (desezoniranje časovnih serij) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Kmetijska proizvodnja v letu 2010...............................................................................................................................29 Kazalnik integracijskih politik za migrante (MIPEX)..................................................................................................30 Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2012 (Doing Business)......................................................32 Okvirji Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene državam evrskega območja...............................................................................8 Okvir 2: Tržni deleži...........................................................................................................................................................10 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................13 Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................15 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Do konca leta se bodo po pričakovanjih mednarodnih institucij gospodarske razmere v evrskem območju poslabševale, opazno pa se znižujejo tudi napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto. Tekoči kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju sicer še ne kažejo na večje umirjanje, vendar se kazalniki pričakovanj že več mesecev poslabšujejo; po zadnjih napovedih Consensusa in OECD naj bi se gospodarska rast v evrskem območju leta 2012 močno upočasnila (0,6 % oz. 0,3 %). Na poslabšanje obetov močno vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic. Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju močno zaostrili, kar se kaže v povišanju pribitkov za posojila. Ker se javnofinančne razmere poslabšujejo, večina držav pa nima kredibilnih ukrepov za njihovo izboljšanje, se to odraža tudi na padcu bonitetnih ocen. Tri najpomembnejše bonitetne agencije so letos močno znižale ocene držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi problemi. Za eno stopnjo pa se je oktobra znižala tudi ocena bonitetne agencije Standard & Poor's za Slovenijo, potem ko sta jo septembra znižali že Fitch in Moody's. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo na nadaljnjo rast izvoza in nadaljnje zniževanje aktivnosti gradbeništva, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj se je avgusta aktivnost ponovno znižala in je bila tako že za skoraj 60 % nižja kot v povprečju leta 2008. V zadnjih mesecih se razmere poslabšujejo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je raven proizvodnje po avgustovski stagnaciji na podobni ravni kot lansko jesen. Prihodek v trgovini in storitvenih dejavnostih stagnira, kar kaže na še naprej šibko domače povpraševanje. V nasprotju s tem pa tuje povpraševanje raste, saj se je izvoz spet povišal in bil avgusta na ravni, ki za slabih 8 % presega povprečno raven leta 2008. V prvem polletju letos je bil tudi tržni delež Slovenije na svetovnem trgu (zaradi rasti na nemškem in hrvaškem trgu) le še rahlo nižji kot v enakem obdobju lani, na trgu EU pa je bil medletno že višji. Na trgu dela se je avgusta in septembra nadaljevalo rahlo slabšanje razmer; rast povprečne bruto plače se je avgusta zvišala, a ostaja zmerna. Število delovno aktivnih se je avgusta rahlo znižalo tretji mesec zapored, v primerjavi z avgustom lani je bilo nižje za 2,0 %. Rast števila registriranih brezposelnih se je septembra okrepila (1,3 % desezonirano), konec meseca pa je bilo brezposelnih oseb za 9,3 % več kot leto pred tem. Med prijavljenimi v evidenco brezposelnih je izstopalo število ponovno prijavljenih oseb, predvsem kot posledica prijav po izteku pogodb za program formalnega izobraževanja brezposelnih oseb v okviru APZ. Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju se je avgusta nadaljevala rast skupne bruto plače (0,3 % desezonirano). Največ so k rasti prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so gibanje plač pomembno zaznamovala izredna izplačila v farmacevtski panogi. V javnem sektorju pa seje povprečna bruto plača že tretji mesec zapored rahlo znižala. Oktobrasejemedletna inflacija ob relativno visoki 0,7-odstotni mesečni rasti cen povišala na 2,7%. Kmesečni rasti so največ prispevale cene obleke in obutve, ki so se že drugi mesec zapored povišale bolj, kot je običajno za to obdobje. Močnejša sezonska nihanja so povezana tudi z začetkom leta spremenjeno metodologijo pri zajemanju sezonskih proizvodov in storitev na ravni EU. Cene drugih skupin dobrin se še naprej gibljejo v okviru pričakovanj in so ob razmeroma stabilnih cenah energentov v glavnem posledica skromne rasti gospodarske aktivnosti. Septembra se je neto odplačevanje kreditov nebančnih sektorjev ter oblikovanje rezervacij in oslabitev pri domačih bankah še okrepilo, nasprotno pa so banke v evrskem območju kreditiranje okrepile. Septembra so podjetja in NFI ter gospodinjstva v Sloveniji neto odplačevala kredite, obseg dolga države pa je ostal skoraj nespremenjen. V devetih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah znižal za 265,1 mio EUR (lani v enakem obdobju povišal za 1 mrd EUR). Obseg nedonosnih terjatev je konec avgusta dosegel že 4,9 % vseh terjatev bank (2,4 mrd EUR). Poleg dejavnosti, povezanih z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, so k hitrejšemu slabšanju kakovosti bančne aktive prispevale tudi nekatere panoge predelovalne dejavnosti. Banke so septembra okrepile oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v devetih mesecih znašale 609,6 mio EUR (za dobro tretjino več kot v enakem obdobju lani). V evrskem območju se je, nasprotno, septembra okrepilo zadolževanje vseh nebančnih sektorjev, vendar pa je bilo v devetih mesecih še vedno nekoliko nižje kot v enakem obdobju lani. V prvih sedmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki znašali 8,5 mrd EUR, odhodki 9,6 mrd EUR, javnofinančni primanjkljaj pa 1,1 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2008 je bila raven javnofinančnih prihodkov v prvih sedmih mesecih letos nižja za 2,2 %, raven javnofinančnih odhodkov pa višja za kar 16,1 %. V sedmih mesecih so se najbolj povišali odhodki za plačilo obresti ter transfere posameznikom in gospodinjstvom. Na drugi strani so bili investicijski odhodki nižji za več kot desetino. Med prihodki so se poleg prejetih sredstev iz EU po lanskem znižanju najbolj povišali prihodki iz davkov na dohodek in dobiček. Nadaljnje zaostrene razmere v javnih financah nakazujejo tudi septembrski podatki o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost, ki so bili že tretji mesec zapored nižji kot v enakem mesecu lani. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti še ne kažejo na bistveno upočasnjevanje rasti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, kazalniki pričakovanj pa se poslabšujejo. Avgusta se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju drugi mesec zapored povišal (desezonirano za 1,6 %; medletno za 6,5 %). Povišal se je tudi obseg novih naročil v predelovalnih dejavnostih, predvsem v Nemčiji pa je v zadnjih mesecih zaznati njegovo opazno zniževanje. Razmere na trgu dela so še vedno slabe, saj se stopnja brezposelnosti v evrskem območju, ki se v zadnjem letu ni bistveno spremenila oz. znižala, še vedno zadržuje na ravni okoli 10 %. To vpliva tudi na nižji prihodek v trgovini na drobno, ki se je avgusta medletno znižal za 1 %. Obseg gradbene aktivnosti je ostal na podobni ravni kot mesec prej, še vedno pa je za približno 15 % nižji kot pred krizo. Vrednosti pomembnejših kazalnikov razpoloženja za evrsko območje so se v zadnjih mesecih vidneje poslabšale (ESI, PMI, ifo), kar nakazuje na precejšno upočasnitev rasti do konca letošnjega leta. Na razpoloženje močno vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic. Gospodarska aktivnost se še naprej umirja tudi v ZDA in na Kitajskem, kar potrjujejo zadnji razpoložljivi kazalniki razpoloženja PMI. Oktobra so bile ponovno nižje tudi napovedi Consensusa, po katerih naj bi gospodarska rast evrskega območja letos znašala 1,6 %, prihodnje leto pa naj bi se upočasnila na le 0,6 %. Nove napovedi za naše glavne trgovinske partnerice (razen za Avstrijo) so za prihodnje leto precej nižje tudi od septembrskih napovedi IMF. Močno je napovedi za prihodnje leto znižal tudi OECD. Za evrsko območje napovedujejo 0,3-odstotno rast, kar je za 1,7 o. t. nižje od maja objavljene napovedi, za ZDA pa 1,8-odstotno rast, kar je od predhodne napovedi nižje za 1,2 o. t. Slika 1: Gibanje napovedi gospodarske rasti Consensus za 2012 jun.11 Bjul.ll Bavg.ll Bsep.ll lokt.ll Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju močno zaostrili. Po anketi ECB je bilo število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 16 % večje (v drugem četrtletju le za 2 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Zaostrovanje se kaže predvsem v povišanju pribitkov za posojila, še posebej za tvegana. Ključni dejavnik za nadaljevanje zaostrovanja posojilnih pogojev bank je bil omejen dostop do financiranja, pa tudi negativna pričakovanja glede okrevanja gospodarstva in lastne likvidnosti. Prvič po drugem četrtletju 2010 se je znižalo povpraševanje podjetij vseh velikosti po kreditih vseh ročnosti. Negotove razmere na finančnih trgih imajo velik vpliv na pričakovanja bank, saj anketa predvideva zaostrovanje posojilnih pogojev tudi v zadnjem četrtletju letos, povpraševanje po kreditih pa naj bi se še zmanjšalo. Podobno kot pri podjetjih banke poročajo o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev tudi za gospodinjstva (18 % bank je v tretjem četrtletju poročalo o zaostrovanju pogojev, v drugem četrtletju je bilo takih bank 9 %), negotovost pa se odraža v velikem zmanjšanju povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) -----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 70 C 60 .!5 30 20 liž!^ E -10 Xi (u -20 E -40 ZDA EMU EU Nemčija a Vir: ECB. Medbančne obrestne mere so se oktobra povišale, razmere na trgih državnih obveznic pa so ostale še naprej zaostrene. Na zaostrene razmere na finančnih trgih kažejo visoke donosnosti 10-letnih državnih obveznic držav z največjimi javnofinančnimi problemi, saj je v kar devetih državah evrskega območja razlika do donosnosti nemške obveznice večja kot 200 bazičnih točk. ECB je tudi oktobra nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic, in sicer v višini 16,8 mrd EUR (skupno od začetka programa 173,5 mrd EUR). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je povišala za 4 b. t. na 1,58 % (medletno za 58 b. t.). Rahlo sta se povišali tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja glede na USD (za 6 b. t. na 0,40 %) in CHF (za 3 b. t. na 0,03 %). 50 40 10 0 -30 ECB je v začetku novembra znižala obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja. Z znižanjem ključne obrestne mere za 25 b. t. na 1,25 % želi spodbuditi gospodarsko rast, saj so se v zadnjih mesecih uresničila nekatera negativna tveganja. Druge pomembnejše centralne banke (FED 0,0 %; BoE 0,5 %) ključnih obrestnih mer niso spreminjale. Oktobra se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut, z izjemo švicarskega franka, znižala. Vrednost evra proti ameriškemu dolarju se je znižala za 0,5 % (na 1,37 USD za 1 EUR), medletno pa za 1,4 %. Glede na evro so se okrepile tudi vrednosti japonskega jena (za 0,6 % na 105,06 JPY za 1 EUR) in britanskega funta (za 0,2 % na 0,87 GBP za 1 EUR), vrednost švicarskega franka pa se je znižala (za 2,4 % na 1,23 CHF za 1 EUR). V primerjavi z japonskim jenom je evro dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 10-ih letih. Cene nafte in neenergetskih surovin so se oktobra znižale. Povprečna cena soda nafte se je znižala na najnižjo raven v zadnjih 8-ih mesecih, in sicer za 2,9 % na 109,55 USD/sod, izraženo v EUR pa za 1,3 % na 78,94 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 32,4 %, v EUR pa za 31,1 %. V ozadju znižanja cen nafte so tudi slabši obeti glede okrevanja v nekaterih razvitih državah in nižja pričakovanja glede rasti povpraševanja po nafti v nekaterih hitrorastočih azijskih državah. Še naprej se znižujejo tudi cene neenergetskih surovin, ki so se po zadnjih podatkih IMF septembra znižale za 2,9 %, medletno pa so bile cene višje za 13,0 %. K mesečnem padcu cen so največ prispevale nižje cene kovin (za 3,8 %) in hrane (za 3,3 %), ki so dosegle ravni iz lanskega decembra. Po začasnih podatkih se je nižanje cen nadaljevalo tudi oktobra. Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene državam evrskega območja Tri najpomembnejše bonitetne agencije so v letošnjem letu močno znižale bonitete držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi problemi. S tem so se bonitetne agencije odzvale na zaostrovanje dolžniške krize in v letošnjem letu najbolj znižale bonitetne ocene Grčije (Ca/CCC/CC), Irske (na Ba1/BBB+/BBB+) in Portugalske (Ba2/BBB-/BBB-), ki so že zaprosile EU za denarno pomoč. Glavni razlogi za znižanje ocen so neučinkovito reševanje dolžniških težav v evrskem območju, prezadolženost podjetij in bank ter šibka politična podpora strukturnim reformam in uresničevanju varčevalnih programov. Najvišjo bonitetno oceno (AAA oz. Aaa) ima še šest držav evrskega območja (Avstrija, Francija, Finska, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska), med njimi pa agencije na možno znižanja ocene že opozarjajo Francijo. Nižje bonitetne ocene državnih obveznic pomenijo bolj tvegano in posledično tudi dražje zadolževanje države in domačih bank na mednarodnih trgih. Po Fitch in Moody's je oktobra tudi bonitetna agencija Standard & Poor's znižala bonitetno oceno Slovenije, in sicer za eno stopnjo na AA-. Glavna razloga za nižjo oceno državnega kreditnega tveganja Slovenije sta močno poslabšanje stanja javnih financ v zadnjih treh letih in pomanjkanje zaveze za kredibilno fiskalno konsolidacijo. Kljub poslabšanju Standard & Poor's prihodnje obete ocenjuje kot stabilne, ob tem pa pričakuje, da bo nova vlada nadaljevala strukturne reforme in s fiskalno konsolidacijo ohranila bruto dolg sektorja država pod 45 % BDP. Tabela 1: Znižan a bonitetnih ocen evrskih držav Država AnAi-tfi ia Stanje Stanje Stanje Razlika Razlika MycllCIja Sep 2008 dec 2010 okt 2011 2011/2008 2011/2010 Fitch AA- AA- BBB (neg) 15 [5 Ciper Moody's Aa3 Aa3 Baal 14 [4 S&P A+ A (neg) BBB (neg) [4 [3 Fitch A BBB- CCC [7 Grčija Moody's A1 Ba1 (neg) Ca [15 [8 S&P A BB+ CC (neg) [12 [7 Fitch AAA BBB+ BBB+ (neg) [7 Irska Moody's Aaa Baa1 Ba1 (neg) [10 [3 S&P AAA A BBB+ [7 [2 Fitch AA- AA- A+ (neg) [1 [1 Italija Moody's Aa2 Aa2 A2 (neg) [3 [3 S&P A+ A+ A (neg) [1 [1 Fitch A+ A+ A+ (neg) Malta Moody's A1 A1 A2 [1 [1 S&P A A A Fitch AA A+ (neg) BBB- (neg) [7 [5 Portugalska Moody's Aa2 A1 Ba2 (neg) [9 [7 S&P AA- A- BBB- (neg) [6 [3 Fitch AA AA AA- (neg) [1 [1 Slovenija Moody's Aa2 Aa2 Aa3(neg) [1 [1 S&P AA AA AA- [1 [1 Fitch AAA AA+ AA- (neg) [3 [2 Španija Moody's Aaa Aa1 A1 (neg) [4 [3 S&P AAA AA (neg) AA- (neg) [3 [1 Vir: Fitch, Moody's, Standard & Poor's. Opomba: S&P - Standard & Poor's; neg - negativni obeti ; št. puščic pomeni velikost zmanjšanja bonitete; razlika - gre za velikost znižanja bonitetne ocene v obdobju. Slika 3: Razlika med donosnostjo (spread) 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice 18 ■<ž ^^ 10 > ^^^ 8 <5? - Slovenija ■ Grčija ■ Irska - Portugalska - Španija Italija Slovaška Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 VIII 11/ VII 11 VIII 11/ VIII 10 I-VIII 11/ I-VIII 10 Izvoz' 12,2 -10,1 13,0 13,6 -blago 13,7 -13,1 15,3 15,1 -storitve 6,6 0,7 6,3 7,6 Uvoz' 14,3 -7,1 12,0 13,1 -blago 16,1 -5,9 14,7 14,9 -storitve 4,5 -12,7 0,8 2,7 Industrijska proizvodnja 6,2 1,42 -1,53 4,63 -v predelovalnih dejavnostih 6,6 0,32 -2,53 4,83 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -6,62 -32,83 -29,03 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 2,92 6,13 3,13 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 6,3 1,22 3,13 5,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo na nadaljnjo rast izvoza in zniževanje aktivnosti gradbeništva, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, sajse je avgusta aktivnost ponovno znižala in je bila tako že za skoraj 60 % nižja kot v povprečju leta 2008. V zadnjih mesecih se razmere poslabšujejo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je raven proizvodnje po avgustovski stagnaciji na podobni ravni kot lansko jesen. Prihodek v trgovini in storitvenih dejavnostih stagnira, kar kaže na še naprej šibko domače povpraševanje. V nasprotju s tem pa tuje povpraševanje raste, saj se je izvoz spet povišal in bil avgusta na ravni, ki za slabih 8 % presega povprečno raven leta 2008. V prvem polletju letos je bil tudi tržni delež Slovenije na svetovnem trgu (zaradi rasti na nemškem in hrvaškem trgu) le še rahlo nižji kot v enakem obdobju lani, na trgu EU pa je bil medletno že višji. Blagovni izvoz1 se je avgusta na mesečni ravni nadalje okrepil, pričakovati pa je postopno umirjanje rasti. Po desezoniranih podatkih se je izvoz avgusta nominalno povišal za 3,5 %. Po medletnih podatkih pa se je v Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Slika 5: Blagovna menjava - Izvoz blaga ■ Vred. opr. del v grad. ■ Prih. v trg. na debelo Ind. proiz. predel. dej. Prih. v trg. na drobno Prih. v storitvenih dej. 2.100 2.000 1.900 o 1800 C (D 1.700 (U (C al 1.600 o 1.500 > 1.400 1.300 1.200 -Izvoz blaga M .....i... -Uvoz blaga ' .....?...............■ ...j... ....j... .....f.. Vir: SURS, preračuni UMAR. ' Po zunanjetrgovinski statistiki. 16 14 12 6 4 2 0 Okvir 2: Tržni deleži1 Po upočasnjenem padanju v prvem četrtletju in rasti v drugem je bil tržni delež na svetovnem trgu blaga v prvem polletju še za malenkost nižji (-0,3 %) kot pred letom. Po triletnem krčenju tržnega deleža na svetovnem trgu od začetka krize2 je nekoliko ugodnejše gibanje v prvem polletju predvsem posledica rasti tržnega deleža na nemškem in hrvaškem trgu. Zaradi rasti tržnega deleža na nemškem trgu, pa tudi rasti na nekaterih manjpomembnih EU trgih3 se je v prvem polletju letos ponovno povečal tržni delež v EU (medletno za 1,2 %), čeprav se je nadaljevalo zmanjševanje na francoskem, avstrijskem in italijanskem trgu, ki poleg nemškega predstavljajo naše najpomembnejše trge v EU. Tudi lani poglobljeno padanje tržnih deležev zunaj EU se je v prvem polletju umirilo zaradi rasti na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji in ZDA. Na preostalih pomembnejših trgih zunaj EU, v Rusiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini pa se je krčenje tržnih deležev nadaljevalo. Slika 6: Tržni delež Slovenije v 14-tih najpomembnejših trgovinskih partnericah Skupaj 14 -EU-8 -Extra EU-6 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0 0 0 0 Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census bureau. Na ponovno rast tržnega deleža v EU so v prvem polletju vplivali predvsem medicinski in farmacevtski proizvodi ob hkratni rasti tržnih deležev večine pomembnejših odsekov SMTK4. Izjema je padec tržnega deleža cestnih vozil, ki ga povezujemo z lanskim postopnim ukinjanjem spodbud prodaje avtomobilov, kar je vplivalo tudi na padec tržnega deleža na francoskem trgu. Zaradi izjemne rasti (za približno četrtino) v letu 2009, ko so bile spodbude uvedene5, pa je bil v prvem polletju letos še večji kot pred krizo. Tržni deleži preostalih pomembnejših odsekov sektorja stroji in transportne naprave (električni stroji in naprave, pogonski, specialni in industrijski stroji) so se v prvem polletju povečali. Po letos pospešeni rasti tržnega deleža v EU poleg medicinskih in farmacevtskih izdelkov izstopajo še izdelki iz kavčuka, preja in tkanine ter železo in jeklo. Po večletnem zmanjševanju, ki se je začelo že precej pred krizo, pa je bila v prvem polletju letos izrazitejša tudi rast tržnega deleža pohištva. Slika 7: Sprememba tržnih deležev Slovenije posameznih trgovinskih partnericah 20 15 10 5 0 IŠ -5 i^-10 =^-15 -20 -25 -30 Vir: SURS, Eurostat, WiiW, U. S. Census Bureau; preračuni UMAR. Slika 8: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK 2010 11. polletje 2011 »Delež v izvozu v EU, 2010 ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^^ ^^ ,, ^^ ^^ ^^ Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 53 1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14-ih) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric, na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK). 2 Pred tem je tržni delež v obdobju 2001-2007 z izjemo leta 2006 neprekinjeno naraščal. 3 Na trgu Združenega kraljestva, madžarskem, belgijskem, nizozemskem, danskem, grškem, finskem, švedskem in romunskem trgu. 4 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v letu 2010. 5 Večinoma so spodbujale prodajo manjših oz. okolju prijaznejših vozil, ki jih proizvaja tudi naša avtomobilska industrija; glej Ekonomsko ogledalo, december 2010. v drugem polletju rast že znižala. Zaradi pričakovane nižje gospodarske rasti v državah EU v prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnjo upočasnitev medletnih stopenj rasti, kar je skladno z napovedmi. Letošnja rast slovenskega blagovnega izvoza temelji na rasti srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki imajo prevladujoč delež v blagovnem izvozu. Po razpoložljivih podatkih za sedem mesecev letos je k nominalni rasti izvoza največ prispevala rast izvoza proizvodnje kovin, električnih naprav, drugih strojev in naprav ter kemikalij in kemičnih izdelkov, kar je bila tudi posledica višjih prodajnih cen na tujih trgih. Slika 9: Izvoz blaga po tehnološki zahtevnosti -Srednje visoko in visoko -----Srednje nizke -Nizko -----izvoz predelovalnih dej. Slika 10: Storitvena menjava Uvoz storitev <5 105 ^ 100 95 ■O o^ 90 ii85 75 70 ca 65 60 o o Vir: SURS, preračuni UMAR. Tudi uvoz se je avgusta ponovno povišal. V primerjavi z julijem je bil višji za 3,9 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 14,3 %. V sedmih mesecih letos se je po podatkih namenske strukture uvoza medletno najbolj povišal uvoz proizvodov za vmesno porabo, zlasti zaradi višjih uvoznih cen primarnih surovin ter energentov. Zaradi šibkega domačega povpraševanja in nižje rasti uvoznih cen teh proizvodov je bila rast uvoza proizvodov za investicije in uvoza proizvodov za široko porabo nižja. Avgusta se je vrednost storitvene menjave znižala. Po rasti v predhodnih dveh mesecih se je izvoz storitev avgusta po desezoniranih podatkih znižal za 2,5 %, medletno pa je bil nominalno višji za 6,3 %. K medletni rasti sta ponovno največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz potovanj, izvoz skupine ostalih storitev pa je bil nižji. Tudi uvoz storitev se je avgusta znižal (za 3,0 %, desezonirano), na medletni ravni pa je bil višji le za 0,8 %. Vrednosti potovanjdomačega prebivalstva v tujino in uvoza transporta sta bili nekoliko nad ravnijo enakega meseca lani, prvič v letošnjem letu pa je bil medletno nižji uvoz skupine vseh ostalih storitev. Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v poletnih mesecih zmanjšal. Po julijskem skrčenju se je avgusta sicer ohranil na podobni ravni kot mesec prej, a je bil od junija do avgusta v povprečju nižji kot v prvih petih mesecih letošnjega leta. Po tehnološki zahtevnosti se je v omenjenih mesecih zaradi močnega julijskega padca najboljzmanjšala proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog; nekoliko se je zmanjšala tudi proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog. V tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki so pričele okrevati kasneje, pa se je nadaljevala rast proizvodnje. K rasti teh sicer večinoma bolj na domači trg usmerjenih panog prispeva tudi tuje povpraševanje - prihodki od prodaje na tujih trgih nekaterih panog rastejo, na Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 100 E^o 90 85 80 iS 75 70 Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko Skupaj ^^ domačem trgu pa večinoma ostajajo na podobnih ravneh kot preteklo leto. Ob skromnejši aktivnosti v poletnih mesecih v boljizvozno usmerjenih srednje nizko in tehnološko bolj zahtevnih panogah so povprečno raven proizvodnje prvih petih mesecev leta tako presegale le nizko tehnološko zahtevne panoge. Pričakovanja podjetij v predelovalnih dejavnostih so se za zadnje mesece letošnjega leta poslabšala predvsem glede povpraševanja. Oktobra so se znova poslabšala pričakovanja glede izvoza in skupnega povpraševanja, kjer sta kazalnika dosegla najnižje ravni v zadnjih dveh letih. Ob slabših pričakovanjih glede izvoza in skupnega povpraševanja so nižja tudi pričakovanja podjetijglede proizvodnje in zaposlovanja v zadnjem četrtletju. S poslabševanjem kazalnikov pričakovanega povpraševanja v preteklih mesecih, kazalnikov stanj izvoznih in skupnih naročil ter zmanjšanjem prihodkov od prodaje na domačem in tujih trgih v poletnih mesecih (desezonirano) so v tretjem četrtletju podjetja poslabšala oceno konkurenčnega položaja na domačem in tujih trgih (najbolj na trgu EU). Potem ko je bil konkurenčni položaj podjetij v preteklem letu in pol relativno stabilen (najmanjna trgih izven EU), se je v tretjem četrtletju konkurenčni položajvečine anketiranih podjetij poslabšal. Kljub slabšim obetom za zadnje četrtletje pa se izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ni zmanjšala in je ob začetku zadnjega četrtletja še nekoliko višja (79,9 %) kot ob začetku prejšnjega. Slika 12: Četrtletne poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih - Konkurenčni položaj na domačem trgu 15 10 5 o 0 ^-15 -20 -25 -30 ---Konkurenčni položaj na trgih držav EU ---------Konkurenčni položaj na trgih zunaj EU - Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (desna os) 95 90 85 80 \ 75 70 65 60 55 50 E5 cS cS E5 cS Vir: SURS. Ob visokih mesečnih nihanjih se gradbena aktivnost še naprej znižuje. Po julijski okrepitvi (9,9 %) se je avgusta vrednost gradbenih del znižala (desezonirano za 6,6 %) in bila za 30,6 % nižja kot v enakem mesecu lani. Podobno kot so se julija vsi segmenti gradbeništva okrepili, so se avgusta znižali. Tudi tokrat je najbolj zanihala aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb; po več kot 100-odstotni julijski rasti se je avgusta znižala za 40 %. Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -Stavbe -skupaj -----Gradbeni inženirski objekti 120 110 100 90 is 80 70 la 60 50 40 30 ^ ^^ ^ ^^ ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Obeti v gradbeništvu za naprej ostajajo negotovi. Po dveh mesecih se je vrednost novih pogodb v večjih gradbenih podjetjih avgusta znižala na najnižjo vrednost po izbruhu krize. Na letni ravni je bila vrednost zaloge pogodb nižja za 11,9 %. Prihodek se je v vseh treh trgovinskih panogah avgusta povečal (desezonirano), po nihanjih v prvi polovici leta pa ostaja približno na ravni z začetka leta. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je kljub Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. ■ Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. "S 100 E 90 V 85 80 75 70 65 ^^ 95 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost Plačilna nesposobnost poslovnih subjektov se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala. V tem času je imelo v primerjavi z enakim obdobjem lani po evidencah AJPES1 povprečno mesečno dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu (v nadaljevanju neporavnane obveznosti) za dobro četrtino več pravnih oseb in skoraj za tretjino več samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Še boljkot njihovo število se je povečal povprečni mesečni znesek njihovih neporavnanih obveznosti. Pri vsaki od obravnavanih skupin poslovnih subjektov je bil za dobro polovico večji. Marca letos je bil z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih2 uveden obvezni večstranski pobot obveznosti med poslovnimi subjekti. V prvih šestih mesečnih pobotih, ki potekajo od aprila, je bilo povprečno vsak mesec pobotanih za 70 mio EUR obveznosti, kar je 6,5 % vseh prijavljenih obveznosti. Na sodiščih pa je bilo v prvih devetih mesecih letos začetih za dve petini več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in za polovico več osebnih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki kot v enakem obdobju lani. Slika 15: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti St. pravnih oseb (leva os) -Povp. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (desna os) 7.000 6.000 5.500 4.500 3.500 3.000 2.000 480 360 320 200 160 40 Vir: AJPES. Septembra je imelo neporavnane obveznosti 6.271 pravnih oseb (medletno za 16,6 % več) v skupnem znesku 474,2 mio EUR (medletno za 52,0 % več). Njihovo število se je v primerjavi z enakim mesecem lani najbolj povečalo v poslovanju z nepremičninami, sledijo pa gostinstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Znesek neporavnanih obveznosti se je medletno najbolj povečal na področju prometa in skladiščenja, ki mu sledita strokovna, znanstvena in tehnična dejavnost ter gostinstvo. Največ obravnavanih pravnih oseb (dobra petina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (slaba tretjina) je bila tudi septembra letos v gradbeništvu. Med samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je imelo septembra letos neporavnane obveznosti 9.077 fizičnih oseb (medletno 16,1 % več) v skupnem znesku 120,1 mio EUR (medletno 42,4 % več). Največ takih fizičnih oseb je bilo tudi letos septembra na področju gradbeništva (četrtina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (slaba tretjina). Njihovemu številu in znesku neporavnanih obveznosti sledijo fizične osebe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gostinstva. Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2011 Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obvznostmi Rast sept. 11/ sept. 10 v % Rast I-IX 11/ I-IX 10 v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v EUR Rast sept. 11/ sept. 10 v % Rast I-IX 11/ I-IX 10 v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obv. na pravno osebo v EUR Gradbeništvo 1.351 14,0 20,7 145.334.800 42,3 65,6 107.576 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 708 16,3 32,9 72.350.686 191,9 180,2 102.190 Promet in skladiščenje 355 0,3 18,1 59.532.218 241,6 92,7 167.696 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.320 13,9 29,2 57.781.697 40,7 47,9 43.774 Predelovalne dejavnosti 766 8,2 20,8 43.289.874 17,2 -0,4 56.514 Gostinstvo 478 19,8 28,9 21.794.811 111,1 113,2 45.596 Poslovanje z nepremičninami 182 30,9 44,9 20.863.634 51,2 182,1 114.635 Druge dejavnosti 1.111 34,7 35,1 53.249.979 -18,8 18,9 47.930 Skupaj 6.271 16,6 27,0 474.197.699 52,0 56,8 75.618 1 Evidence AJPES vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Uradni list RS, št. 18/2011. 440 400 280 240 80 Na sodiščih je bilo v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani začetih za 62,5 % več prisilnih poravnav in 44,1 % več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ter 53,2 % več osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki. Letos je bilo do konca septembra nad pravnimi osebami začetih 39 postopkov prisilnih poravnav (predvsem v gradbeništvu, ki mu sledijo predelovalne dejavnosti ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil), 454 stečajnih postopkov (največ v gradbeništvu, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter predelovalne dejavnosti) in pet likvidacijskih postopkov. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 72 osebnih stečajnih postopkov (največ na področju gradbeništva, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje ter gostinstvo). Slika 16: Začetek stečajnih postopkov ^^ Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) -Osebni stečaji nad samostojnimi podjetniki (desna os) 90 80 70 60 50 ^^ (u 40 30 20 10 0 a a a a Vir: AJPES -eObjave sodnih zadev. rasti v zadnjih dveh mesecih trenutno na nižji ravni kot v preteklih mesecih. Realni prihodek v trgovini na drobno po šibki lanski rasti letos stagnira. Znotraj te panoge sicer že od konca leta 2009 raste predvsem prodaja v trgovini z motornimi gorivi ter trgovini s tekstilom, obutvijo in oblačili. V panogah s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom ter z računalniškimi, telekomunikacijskimi napravami in knjigami se prihodek že dlje časa zmanjšuje, v panogah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki ter v trgovini z živili pa pretežno stagnira na ravni iz leta 2009. Prihodek v trgovini na debelo se ob močnih nihanjih počasi povečuje, še vedno pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja največ od vseh trgovskih panog. Povečanju v začetku leta je do avgusta sledila zelo umirjena rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah (brez trgovine)^, ki se je približal povprečni ravni v letu 2008. V okviru tržnih storitev največ prihodka ustvarijo v dejavnostih prometa in skladiščenja (H), informacijsko-komunikacijskih storitev (J) in strokovno-tehničnih storitev (M). Med temi je k rasti skupnega prihodka od konca leta 2009 največ prispevala dejavnost promet in skladiščenje, kjer je prihodek že za 15 % presegel povprečnega iz leta 2008, medtem ko v ostalih storitvenih dejavnostih večinoma ostaja nižji. Kopenski promet je po velikem januarskem skoku ohranil zmerno rast, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa nominalni prihodek od druge polovice leta 2010 skromno narašča. V informacijsko-komunikacijskih storitvah prihodek v telekomunikacijski dejavnosti že od konca 2010 ostaja približno nespremenjen, v dejavnosti računalniškega programiranja pa se nadaljuje šibka rast. V strokovno-tehničnih storitvah glavnino prihodka ustvarijo v dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja, kjer se nominalni prihodek v razmerah krize v gradbeništvu z rahlimi nihanji zmanjšuje od konca leta 2009. Nasprotno se prihodek v pravno-računovodskih dejavnostih ter podjetniškem in poslovnem svetovanju3 od konca leta 2009 povečuje, od konca lanskega leta pa že tudi presega povprečno raven iz leta 2008. Prihodek v gostinstvu se je po zniževanju v letu 2009 lani in letos postopoma povečeval in avgusta dosegel povprečno raven iz leta 2008. Slika 17: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -----Komunikacijske (J) -----Gostinstvo (I) 110 105 - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) 85 80 75 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 2 Gre za dejavnosti od H do N. 3 Združena dejavnost po SKD 2008 (69 + 70.2). 95 90 Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Podrobnejši podatki o blagovnem prometu, ki so na voljo z zamikom, kažejo, da se je obseg cestnega blagovnega prometa po visoki rasti v prvem četrtletju 2011 v drugem še nekoliko povečal(desezoniranoza2,1 %). S tem se je že približal najvišjim predkriznim ravnem. Dobra polovica rasti je bila posledica večjega obsega prevozov fizičnih oseb (podjetnikov), slaba polovica pa prevozov pravnih oseb (družb).1 Potem ko je obseg prevozov v prejšnjih dveh četrtletjih še zaostajal za ravnjo izpred leta dni, jo je v drugem četrtletju spet nekoliko presegel (za 1,5 %). V vseh zadnjih treh četrtletjih pa je bil obseg prevozov družb medletno višji, fizičnih oseb pa nižji. V železniškem blagovnem prometu se je obseg prevozov v drugem četrtletju glede na prvo nekoliko znižal (desezonirano za 1,7 %), medletno pa je bil še vedno za dobro desetino višji. V zadnjih četrtletjih je obsega prevozov na železnici že presegel predkrizne ravni. Slika 18: Obseg cestnih prevozov blaga 1000 5 600 400 200 —;-;-;-r T-;-;-;-;-r- Fizične osebe 1 Družbe sicer opravijo že dve tretjini prevozov, fizične osebe pa le še tretjino. Vir: SURS, preračuni UMAR. Kratkoročni kazalniki nakazujejo šibko potrošnjo, saj razmere na trgu dela tudi v zadnjih mesecih letošnjega leta ne bodo omogočale večjega trošenja, slaba ostajajo tudi pričakovanja. S septembrskim povečanjem (desezonirano za 0,5 %) je masa neto izplačanih plač v tretjem četrtletju ostala približno na ravni prejšnjega, v primerjavi z letom prej pa se je realno rahlo zmanjšala. Avgusta se je realni prihodek v trgovini na drobno brez goriv povečal za 2,5 % (desezonirano), vendar njegova raven ostaja pod tisto iz začetka leta, predhodni podatki za september pa kažejo, da naj bi se ponovno zmanjšal. Število prvo registriranih osebnih vozil, kjer je lastnik fizična oseba, se je oktobra rahlo povečalo (desezonirano za 1,2 %), vendar ostaja na bistveno nižji ravni kot na začetku leta. V desetih letošnjih mesecih skupaj je bilo njihovo število medletno manjše za 13,6 %. Tudi v prihodnjih mesecih ne pričakujemo povečanja nakupov trajnih dobrin, saj so bili potrošniki tudi oktobra boljpesimistični glede večjih nakupov v prihodnosti. Zaradi manjšega trošenja pa so gospodinjstva potrošniška posojila tudi septembra neto odplačevala, v prvih devetih mesecih v višini 73,1 mio EUR, kar je več kot lani v vsem letu. Zaupanje potrošnikov se je oktobra zmanjšalo zaradi slabših pričakovanj glede finančnega stanja v gospodinjstvih in varčevanja v prihodnosti. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem znižala. Znižanje, ki je bilo najvišje po marcu 2010, je predvsem posledica znižanja kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja potrošnikov. Znižali Slika 19: Kazalniki potrošnje gospodinjstev š^ 90 1 80 -S 70 60 50 - Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) - Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) ■ Masa izplačanih neto plač (leva os) - Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) -10 . -20 iS -30 -40 -50 Slika 20: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno - Storitvene dej. 40 30 20 10 ^ 0 d er ^ -10 an a air -20 Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Vir: SURS,MNZ-DUNZ. Vir: SURS. 0 -200 -400 10 0 sta se tudi vrednosti kazalnika v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno, medtem ko je kazalnik zaupanja v gradbeništvu ostal na ravni predhodnega meseca, tj. še vedno zelo nizko v primerjavi z obdobjem pred krizo. V primerjavi z enakim mesecem lani je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko nižja - najbolj se je znižala v predelovalnih dejavnostih, povišala pa v gradbeništvu. Trg dela Na trgu dela se je avgusta in septembra nadaljevalo rahlo slabšanje razmer. Število delovno aktivnih po statističnem registru4 se je avgusta zmanjšalo (za 0,1 %, desezonirano) tretji mesec zapored. Po dejavnostih (originalni podatki) se je število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Medletno število ostaja manjše za 2,0 %. Desezonirana stopnja registrirane brezposelnosti je na približno enaki ravni že štiri mesece (avgusta 11,8 %). Septembra se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom večanje števila registriranih brezposelnih oseb okrepilo, višje je bilo za 1,3 %. Konec meseca je bilo brezposelnih 107.049 oseb, kar je za 9,3 % več kot konec septembra lani. V primerjavi z avgustom so se septembra prilivi v evidenco brezposelnih (9.028 oseb) povečali bolj kot odlivi (8.975). Med prijavljenimi se je povečalo Slika 21: Desezonirana gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 870 ■^E 850 C ^ 180 160 80 -i^ 60 40 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. število oseb v vseh obravnavanih kategorijah, izstopa pa visoko povečanje priliva ponovno prijavljenih oseb v evidenco brezposelnih, ki je predvsem posledica prijav po izteku pogodb za program formalnega izobraževanja brezposelnih oseb v okviru APZ. Med odjavljenimi iz evidence brezposelnih pa je bilo predvsem več oseb, ki so dobile delo, in pa prehodov v neaktivnost. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 VIII 10 VII 11 VIII 11 10/09 VIII 11/ VII 11 VIII 11/ VIII 10 I-VIII 11/ I-VIII 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 34,0 38,9 38,8 -4.437 -84 4.826 5.571 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 -5 -106 -110 C Predelovalne dejavnosti 188,6 187,7 183,8 184,0 -11.253 201 -3.633 -4.987 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,9 7,9 54 3 -63 -122 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,3 9,6 9,6 138 17 316 159 F Gradbeništvo 78,5 78,6 68,4 68,4 -8.231 44 -10.211 -10.692 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 111,5 109,8 109,5 -2.842 -216 -1.934 -2.474 H Promet in skladiščenje 47,9 47,8 46,8 46,6 -1.874 -136 -1.197 -1.117 I Gostinstvo 33,2 33,2 32,6 32,5 -806 -124 -712 -958 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,6 59 -56 133 184 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,4 24,6 24,5 -208 -17 110 58 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,1 4,1 -34 -86 -261 -185 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 47,1 48,3 47,9 2.037 -428 783 1.390 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,6 26,5 26,3 840 -254 -356 93 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,1 51,4 51,5 502 41 -620 -675 P Izobraževanje 63,5 62,3 63,9 63,7 1.833 -153 1.465 1.280 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,4 54,3 54,4 1.080 24 975 824 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,2 13,8 13,9 125 90 -281 -344 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,3 13,3 185 16 -182 -193 Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 140 120 100 Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 22: Povprečna bruto plača na zaposlenega v % 2010 VIII 11/ VII 11 VIII 11/ VIII 10 I-VIII 11/ I-VIII 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,2 -0,3 0,0 Formalno delovno aktivni -2,7 -0,1 -1,3 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 -0,1 -2,4 -1,3 Registrirani brezposelni 16,4 -0,5 8,0 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 1,6 2,5 2,4 -zasebni sektor1 5,1 2,2 3,5 3,1 -javni sektor1 -0,1 0,1 -0,5 0,0 2010 VIII 10 VII 11 VIII 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 10,8 10,8 11,7 11,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.487,20 1.500,16 1.524,15 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.414,65 1.404,91 1.422,58 1.454,25 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,61 1.749,68 1.740,00 1.741,32 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. Avgusta se je po izločitvi sezonskih vplivov nadaljevala rast skupne bruto plače na zaposlenega in plače zasebnega sektorja (0,3 %), v javnem pa se je plača tretji mesec zapored znižala (-0,2 %). Po originalnih podatkih se je 16 14 12 10 8 ^ 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zasebni sektor (dejavnosti A-N; R-S), javni sektor (dejavnosti O-Q). povprečna bruto plača povišala v skoraj vseh dejavnostih, najopazneje v industrijskem delu zasebnega sektorja. Glavnino k temu so prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so rast plač pomembno zaznamovala izredna izplačila, izplačana zlasti zaposlenim v farmacevtski panogi.5V tržnih storitvah je bilo povišanje nižje. Skromna rast povprečne bruto plače v prvih osmih mesecih Tabela 6: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 VIII 2011 2010/ 2009 VIII 11/ VII 11 VIII 11/ VIII 10 I-VIII 11/ I-VIII 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.320,97 5,8 4,8 3,8 4,4 B Rudarstvo 1.904,97 1.913,42 4,0 -1,7 4,3 2,8 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.384,41 9,0 5,1 5,2 4,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.122,58 3,7 4,5 4,7 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.441,75 2,2 3,8 3,3 0,8 F Gradbeništvo 1.211,63 1.235,93 4,4 2,1 0,9 2,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.349,86 3,7 0,9 3,2 2,8 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.451,22 2,0 -5,3 4,0 3,7 I Gostinstvo 1.074,27 1.113,53 4,0 2,8 3,3 3,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.105,45 2,6 2,9 2,5 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.112,57 1,0 0,4 3,2 1,9 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.495,30 3,0 1,2 4,7 3,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.772,79 1,6 3,1 0,2 0,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 989,93 4,1 0,7 3,1 3,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.789,89 -0,6 -0,1 0,1 0,7 P Izobraževanje 1.730,26 1.706,41 0,6 0,2 -0,5 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.734,42 -0,3 0,0 -1,0 -0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.718,00 0,5 1,5 -1,2 -0,7 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.417,12 4,2 2,6 1,6 1,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Izredna izplačila v tej panogi so k 38,9-odstotni rasti bruto plače prispevala 31,1 o. t. 6 4 2 (medletno 2,4 %) kljub umirjanju ostaja posledica rasti v zasebnem sektorju (3,1 %)6, saj so zaradi varčevalnih ukrepov plače v javnem ostale nespremenjene. Cene Cene življenjskih potrebščin so tudi oktobra beležile relativno visoko mesečno rast. Povišale so se za 0,7 %, v desetih mesecih za 2,3 %, v primerjavi z oktobrom lani pa so bile višje za 2,7 %. K mesečni rasti so največ prispevale cene obleke in obutve, ki so se že drugi mesec zapored povišale bolj, kot je običajno za to obdobje. Po prvih podatkih Eurostata so bile cene v evrskem območju oktobra medletno višje za 3,0 %. Izrazito povišanje medletne inflacije v septembru je bilo pričakovano in povezano z učinkom osnove, zadnje ocene pa kažejo, da se je nekoliko povišala tudi osnovna inflacija. Cene življenjskih potrebščin so bile septembra ob relativno visoki mesečni rasti (0,6 %) medletno višje za 2,1 %, kar je 1,2 o. t. več kot avgusta. Povišanje je bilo v pretežni meri pričakovano in predvsem povezano s preteklimi cenovnimi gibanji. Okoli 0,7 o. t. je prispevalo izpetje vpliva uvedene subvencije na šolsko prehrano septembra lani, ko se je po podatkih SURS za 68,8 % znižala cena, ki jo za prehrano v šolah plačajo starši.7 Ob relativno stabilnih cenah energentov je sicer ključni dejavnik gibanja cen še naprej skromna rast gospodarske aktivnosti, vendar mere osnovne inflacije kažejo, da se je ta v zadnjih dveh mesecih nekoliko povišala. V letošnjem letu smo priča tudi nadpovprečno močnim nihanjem cen sezonskih proizvodov in storitev. Ocenjujemo, da so močnejša sezonska nihanja od pričakovanih v določeni meri povezana tudi s spremenjeno metodologijo pri zajemanju sezonskih proizvodov in storitev na ravni EU.8 Slika 23: Inflacija in osnovna inflacija Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI 8B ^^ ^^ ^^ Vir: Eurostat. anj luj hrana in energenti) od februarja letos nižja od evrske, je septembra zaradi učinka osnove poskočila, v oktobru pa je od inflacije v evrskem območju odstopala le še za 0,1 o. t. Ob tem zadnji razpoložljivi podatki (za avgust) kažejo, da je bil medletni vpliv davčnih sprememb pri nas negativen, v evrskem območju pa pozitiven. Ob predpostavki, da na inflacijo v evrskem območju ne bi vplivale spremembe metodologijzajemanja sezonskih proizvodov in storitev v nekaterih državah, pa bi bili medletni rasti cen že septembra zelo podobni. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je septembra ohranila približno na povprečni ravni zadnjih petih mesecev. Znašala V nasprotju s pričakovanji se je zelo povišala tudi medletna inflacija v evrskem območju. Povišanje z 2,5 % avgusta na 3,0 % septembra je bilo predvsem posledica povišanja medletne rasti cen neenergetskega industrijskega blaga v nekaterih državah, v glavnem zaradi metodoloških sprememb. S hitrejšim povišanjem medletne inflacije pri nas se je razkorak med inflacijo v Sloveniji in evrskem območju zmanjšal. Medletna inflacija v Sloveniji, ki je bila ob istih ključnih dejavnikih (šibka gospodarska aktivnost, dražja 6 Zaradi pojemanja učinkov lanskoletnega dviga minimalne plače in strukturnih sprememb zaposlenih (kot posledica večjih odpuščanj zaposlenih z nizkimi plačami) ter počasnega oživljanja gospodarstva. 7 Glej tudi Ekonomsko ogledalo, september 2010. 8 Del razlike med pričakovanimi in dejanskimi gibanji cen obleke in obutve gre pripisati tudi vplivu metodoloških sprememb pri zajemanju cen sezonskih proizvodov in storitev, ki je stopilo v veljavo januarja letos. Po oceni Eurostata je bila medletna inflacija pri nas septembra za 0,2 o. t. višja kot bi bila, če do sprememb metodologije ne bi prišlo. Glej: Eurostat (14. 10. 2011). Implementation of COMMISSION REGULATION (EC) No 330/2009 on the treatment of seasonal products. Information note and impacts on the HICP 2011. Slika 24: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu - PPI (domači trg) ■ Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov 16 12 8 4 0 -4 -12 -16 -r........KV M........H .n aj 7 6 0 Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - za prvih devet mesecev leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,7 100,0 1,7 2,1 100,0 2,1 Blago 1,5 65,9 1,0 2,4 58,6 1,4 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 5,0 15,3 0,8 3,1 11,9 0,4 Nepredelana hrana 1,8 7,3 0,1 0,1 7,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -1,7 29,0 -0,5 0,8 28,9 0,2 Trajne dobrine 0,0 10,3 0,0 0,2 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,4 8,7 0,0 1,0 8,3 0,1 Poltrajne dobrine -3,4 10,0 -0,3 2,1 11,2 0,2 Energija 4,7 14,3 0,7 8,3 10,4 0,9 Električna energija 2,2 2,6 0,1 6,7 2,5 0,2 Plin 8,4 1,0 0,1 7,2 1,7 0,1 Tekoča goriva 17,1 1,6 0,3 13,6 0,9 0,1 Trda goriva -0,7 1,0 0,0 1,7 0,1 0,0 Daljinska energija 5,9 0,8 0,0 5,5 0,5 0,0 Goriva in maziva 2,8 7,2 0,2 8,6 4,7 0,4 Storitve 1,9 34,1 0,6 1,4 41,4 0,6 Storitve - stanovanje 0,5 2,9 0,0 1,7 10,1 0,2 Storitve - transport 2,6 5,3 0,1 2,6 6,5 0,2 Storitve - komunikacije 0,5 3,7 0,0 -1,5 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 2,9 13,7 0,4 1,1 14,7 0,2 Storitve - ostale storitve 1,2 8,5 0,1 1,8 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,1 78,4 0,9 1,3 82,3 1,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. je 3,6 %, kar je 0,2 o. t. manj kot v avgustu. Dosežena rast cen je še naprej v največji meri odraz gibanja cen v proizvodnji živil (3,5 %) ter proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (6,1 %). Rast cen kovin in kovinskih izdelkov, ki sledi gibanju cen kovin v mednarodnem okolju, se je v zadnjih mesecih z relativno visokih ravni, ki so presegale 10 %, umirila na ravni med 6 % in 7 %. Tudi rasti cen v proizvodnji ostalih dejavnosti se ohranjajo na doseženih ravneh, z vidika vpliva na skupno medletno rast cen pa so po naši oceni manj pomembne. V tretjem četrtletju se je predvsem pod vplivom padanja relativnih cen cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnim HICP, je v primerjavi z drugim četrtletjem letos in tretjim četrtletjem lani padel (za 0,8 % oz. za 1,2 %). Dejavnik izboljšanja cenovne konkurenčnosti so bile predvsem relativne cene, ki na četrtletni in medletni ravni padajo od zadnjega četrtletja lani.9 V primerjavi z drugim četrtletjem je zaradi padca evra glede na USD, CHF in JPY sicer rahlo padel tudi nominalni efektivni tečaj, ki pa se je v tretjem četrtletju na medletni ravni ponovno okrepil. Slika 25: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 EE SK BE FI AT PT MT FR NL ES LU DE CY GR IT IE Vir: ECB, preračuni UMAR. 9 Pri tem je treba opozoriti, da je na nižjo rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi s partnericami, razen šibke gospodarske aktivnosti, vplival tudi enkratni dejavnik, povezan z znižanjem cen šolske prehrane pri nas septembra 2010; glej tudi Ekonomsko ogledalo, september 2010. Slovenija je bila po četrtletnem izboljšanju cenovne konkurenčnosti med članicami evrskega območja približno v sredini, saj so bili učinki padanja tečaja evra zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave manjši kot v večini preostalih članic.10 Medletno pa je bilo gibanje cenovne konkurenčnosti v tretjem četrtletju in prvih devetih mesecih še naprej med najbolj ugodnimi v evrskem območju. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je približno uravnotežen. Po presežku v predhodnih dveh mesecih je avgusta beležil primanjkljaj v višini 81,8 mio EUR, v osmih mesecih letos pa 26,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 200,9 mio EUR). Avgusta sta na medletno višji primanjkljajsalda tekočih transakcijnajboljvplivala višji primanjkljajv bilanci tekočih transferov in bilanci faktorskih dohodkov. Presežek v menjavi s tujino pa je bil višji predvsem zaradi ugodnih gibanj v storitveni menjavi. Presežek v blagovno-storitveni menjavi je bil avgusta ponovno medletno višji zaradi višjega presežka v menjavi storitev. Na medletni ravni je bil blagovni primanjkljaj nekoliko višji, in sicer predvsem zaradi nižjega presežka v menjavi z državami nečlanicami EU (rast uvoza iz teh držav se je izrazito okrepila). Blagovni primanjkljajz državami EU pa se je nadalje zmanjšal. V osmih mesecih letos je skupni blagovni primanjkljaj znašal 696,8 mio EUR, kar je 67,6 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Presežek v storitveni menjavi je bil avgusta višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi potovanj in transporta. Po drugi strani je bil primanjkljajv menjavi skupine ostalih storitev ponovno višji, večinoma zaradi višjega primanjkljaja v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter v menjavi komunikacijskih storitev. V osmih mesecih letos je presežek v storitveni menjavi znašal 1.021,1 mio EUR, kar je 170,8 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov medletno zvišujejo neto odhodki od kapitala, bilanca tekočih transferov pa je kljub avgustovskemu primanjkljaju letos bolj Slika 26: Neto obresti po sektorjih B^ Državni sektor Zasebni sektor -Skupaj E -30 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 8: Plačilna bilanca I-VIII 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VIII 10 Tekoče transakcije 18.300,0 18.326,9 -26,9 -200,9 -Blagovna menjava (FOB) 13.599,0 14.295,8 -696,8 -629,1 -Storitve 3.249,7 2.228,6 1.021,1 850,3 -Dohodki od dela in kapitala 574,7 1.010,6 -435,9 -356,5 -Tekoči transferi 876,5 791,9 84,7 -65,6 Kapitalski in finančni račun 3.146,7 -3.364,6 -217,8 336,7 -Kapitalski račun 124,7 -148,3 -23,6 37,0 -Kapitalski transferi 122,6 -142,8 -20,2 38,9 -Patenti, licence 2,0 -5,5 -3,4 -1,9 -Finančni račun 3.022,0 -3.216,3 -194,2 299,7 -Neposredne naložbe 415,8 33,8 449,6 66,5 -Naložbe v vrednostne papirje 2.542,3 -292,2 2.250,1 1.662,0 -Finančni derivativi 0,1 -79,6 -79,5 -96,9 -Ostale naložbe 39,7 -2.878,3 -2.838,6 -1.336,2 -Terjatve 0,0 -2.312,3 -2.312,3 141,6 -Obveznosti 39,7 -566,0 -526,3 -1.477,9 -Mednarodne denarne rezerve 24,1 0,0 24,1 4,3 Statistična napaka 244,7 0,0 244,7 -135,8 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 10 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno: ko se evro krepi, so tudi negativni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno nižji. ugodna. Zaradi ostrejših pogojev financiranja so skupna neto plačila obresti tujini letos višja. V osmih mesecih letos so znašala 278,4 mio EUR (v enakem obdobju lani 177,5 mio EUR), pri čemer so se najbolj povečala plačila obresti državnega sektorja. Bilanca tekočih transferov je bila avgusta v primanjkljaju večinoma zaradi višjih nakazil ostalih transferov zasebnega sektorja (davki na dohodek, socialni prispevki in nakazila drugih transferov tujini). V osmih mesecih letos pa je beležila presežek v višini 84,7 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 65,6 mio EUR), večinoma zaradi boljšega črpanja sredstev iz strukturnih skladov in za kmetijsko politiko. Slika 27: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih I Zasebni sektor I Banka Slovenije Država Neto finančni tok 55 Vir: BS. Finančne transakcije s tujino11 so bile avgusta neto odlivne v višini 42,2 mio EUR (lani avgusta v višini 32,0 mio EUR), v osmih mesecih letos pa v višini 218,4 mio EUR. Avgusta sta BS in državni sektor beležila neto odliv, zasebni sektor pa neto priliv kapitala. V osmih mesecih letos so bili finančni tokovi državnega sektorja, zlasti zaradi izdaj dveh dolgoročnih obveznic v prvem četrtletju, neto prilivni v višini 2.324,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 1.466,7 mio EUR). Avgusta je bil neto priliv zasebnega sektorja na finančnem računu posledica neto pritoka neposrednih naložb in prodaj dolžniških vrednostnih papirjev, banke pa so se še naprej razdolževale. V osmih mesecih letos je zasebni sektor predvsem zaradi velikega povečanja gotovine in vlog domačih rezidentov v tujini in tudi razdolževanja beležil neto odliv kapitala v višini 2.357,3 mio EUR (v enakem obdobju lani 813,5 mio EUR). Finančni trgi Septembra so nebančni sektorji še okrepili neto odplačevanje kreditov, najetih pri domačih bankah. Kredite so ponovno neto odplačevala podjetja in NFI ter tudi gospodinjstva, medtem ko je obseg dolga države ostal skorajnespremenjen. Skupna neto odplačila so tako septembra znašala 152,1 mio EUR, kar je največ v zadnjih dveh letih. V treh četrtletjih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 265,1 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so neto tokovi znašali 1,0 mrd EUR. Ocenjujemo, da so banke septembra neto odplačevale tuje kredite in vloge, upadle so tudi vloge gospodinjstev, vloge države pa so se tokrat nekoliko okrepile. Likvidnostne razmere na mednarodnih medbančnih trgih so se v zadnjih mesecih zaradi večje negotovosti, povezane z dolžniško krizo v nekaterih državah članicah evrskega območja, še zaostrile, kljub temu pa je kreditna aktivnost v evrskem območju ostala na razmeroma visoki ravni. Slika 28: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem 800 700 600 500 400 cc 300 (D "äE 200 > 100 0 -100 -200 -300 I Gospodinjstva (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) ■ Gospodinjstva (desna os) Skupaj (desna os) 40 35 30 25 20 10 5 0 -5 -10 -15 8B ^^ ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. Septembra se je obseg kreditov gospodinjstev, najetih pri domačih bankah, že drugi mesec zapored zmanjšal. Neto odlivi so se v primerjavi z avgustom še nekoliko okrepili in znašali 22,0 mio EUR. Zmanjšanje obsega je posledica znižanja vrednosti kreditov v tuji valuti v višini 57,0 mio EUR predvsem zaradi nižje vrednosti švicarskega franka, ki je po naši oceni k upadu prispeval dobrih 50 mio EUR, medtem ko se je obseg evrskih kreditov v tem mesecu okrepil nadpovprečno. Gospodinjstva so neto odplačevala vse vrste kreditov. V treh četrtletjih letos pa so se neto zadolžila za 185,7 mio EUR, kar je dobra četrtina vrednosti iz istega obdobja lani. 11 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. Septembrska neto odplačila kreditov podjetij in NFI so se v primerjavi z visokim avgustom še nekoliko okrepila. Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 30. IX 11 30. IX 11/ 31. VIII 11 30. IX 11/ 31. XII 10 30. IX 11/ 30. IX 10 Krediti skupaj 33.519,35 33.254,21 -0,5 -0,8 -0,7 Krediti podjetjem in DFO 23.039,29 22.644,42 -0,6 -1,7 -2,9 Krediti državi 1.197,94 1.141,99 0,0 -4,7 9,5 Krediti gospodinjstvom 9.282,12 9.467,80 -0,2 2,0 3,8 Potrošniški 2.833,17 2.760,02 -0,2 -2,6 -2,1 Stanovanjski 4.837,08 5.130,45 -0,3 6,1 9,8 Ostalo 1.611,87 1.577,34 -0,2 -2,1 -3,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.839,56 15.091,34 -0,1 1,7 2,7 Čez noč 6.200,38 6.416,84 -0,2 3,5 4,3 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.169,02 -1,1 -6,8 -8,4 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.498,26 0,8 8,2 13,3 Vloge na odpoklic 9,35 7,22 0,8 -22,9 -38,3 Vzajemni skladi 2.048,36 1.778,98 -7,0 -13,2 -8,4 Bančne vloge države skupaj 2.678,50 3.074,96 1,8 14,8 4,4 Čez noč 64,40 76,95 256,2 19,5 24,7 Kratkoročno vezane 555,35 1.018,95 0,8 83,5 32,5 Dolgoročno vezane 2.055,29 1.976,96 -0,2 -3,8 -6,4 Vloge na odpoklic 3,46 2,10 -62,4 -39,2 -53,3 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Tako so znašala 130,7 mio EUR, kar je posledica neto odplačevanja kreditov podjetij, medtem ko so se NFI drugič letos neto zadolžile, tokrat za 12,5 mio EUR. V treh četrtletjih letos so neto odplačila kreditov podjetij in NFI dosegla že 394,9 mio EUR, medtem ko so bili v enakem obdobju lani še vedno zabeleženi neto prilivi v višini 171,1 mio EUR. Močno julijsko zadolževanje podjetij in NFI v tujini se je avgusta precej umirilo. Podjetja so se tako v tem mesecu na tujem neto zadolžila le za 1,8 mio EUR, kar je posledica neto zadolževanja v obliki kratkoročnih Slika 29: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 350 300 JS 200 'ij 100 50 0 kreditov (dolgoročne smo odplačevali). Ob okrepljenem zadolževanju v preteklih mesecih so bili tako neto tokovi zadolževanja podjetij in NFI v tujini na ravni 251,8 mio EUR, več kot tri četrtine pa je bilo dolgoročnega neto zadolževanja. V istem obdobju lani so neto odplačevala kredite, najete v tujini, v višini 219,6 mio EUR. Podjetja in NFI so se v osmih mesecih letos pri domačih in tujih bankah neto razdolžila skupno za 12,4 mio EUR. To je približno petina neto razdolževanja v istem obdobju lani, ko je ob neto odplačevanju kreditov, najetih v tujini, prišlo tudi do občutnega upada financiranja s strani domačih bank, ki se še vedno nadaljuje. Čeprav so se septembra razmere na mednarodnih medbančnih trgih poslabšale, so banke v evrskem območju ponovno okrepile kreditiranje nebančnih sektorjev. Neto tokovi kreditov so tako znašali 53,8 mrd EUR, kar je najvišja vrednost letos. Ponovno je pretežni delež (skoraj tri četrtine) predstavljalo neto zadolževanje podjetij in NFI, okrepilo pa se je tudi zadolževanje gospodinjstev in države. Celotni neto tokovi kreditov bank nebančnim sektorjem evrskega območja so tako v treh četrtletjih letos znašali 177,1 mrd EUR, kar je sicer za dobro tretjino manj kot v istem obdobju lani. Upad je posledica neto odplačevanja kreditov države in za dobro tretjino nižjega neto zadolževanja gospodinjstev, medtem ko so bili neto tokovi kreditov podjetij in NFI kar za 1,5-krat višji kot v enakem obdobju lani. Avgusta so banke v Sloveniji neto odplačevale tuje vloge in tudi vse vrste tujih kreditov. Neto odplačila so bila na ravni 82,3 mio EUR. V osmih mesecih letos so tako neto 250 Slika 30: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju I Gospodinjstva (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) Skupaj (desna os) 18 15 12 9 6 3 0 -3 -6 -12 Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 31: Neto zadolževanje bank na tujem 1200 900 600 300 0 (D -300 > -600 -900 -1200 -1500 Vir: BS. odplačila znašala dobro milijardo evrov in so le za dobrih 5 % zaostala za ravnjo iz enakega obdobja lani. Slabšanje kakovosti bančne aktive ter oblikovanje rezervacij in oslabitev se je še okrepilo. Obseg nedonosnih terjatev (bonitetna razreda D in E)je konec avgusta dosegel že 4,9 % vseh terjatev bank in znašal 2,4 mrd EUR, kar je na približno enaki ravni kot terjatve, razvrščene v bonitetni razred C, ki skupaj z nedonosnimi predstavljajo slabe terjatve. Poleg dejavnosti, povezanih z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, so tokrat k hitrejšemu slabšanju kakovosti bančne aktive pripomogle tudi nekatere panoge predelovalne dejavnosti (kovinska in strojna industrija). Banke so septembra okrepile oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki je tako znašalo 150,3 mio EUR, v treh četrtletjih pa že 609,6 mio EUR, kar za dobro tretjino presega vrednost iz enakega obdobja lani. Slika 32: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Septembra so vloge gospodinjstev beležile neto odliv, vloge države pa so se tokrat nekoliko okrepile. Vloge gospodinjstev so tako beležile že drugi zaporedni neto odliv, tokrat v višini 22,1 mio EUR. Neto odliv je bil posledica neto odliva kratkoročnih vlog, v manjši meri pa tudi vlog na odpoklic, medtem ko so dolgoročne vloge beležile neto prilive, ki so bili le nekoliko nižji od letošnjega mesečnega povprečja. Vloge gospodinjstev so se v treh četrtletjih letos povečale za 251,8 mio EUR, kar je za slabo tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Septembra so vloge države beležile neto prilive v višini 55,3 mio EUR. V skoraj enakem znesku pa so se povečale vloge države čez noč, medtem ko pri drugih državnih vlogah ni prišlo do večjih sprememb. Neto prilivi državnih vlog v slovenske banke Slika 33: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj I Gospodinjstva (leva os) - Vloge skupaj (desna os) Vloge države (desna os) 1.500 1.200 900 600 i 300 ) : 0 -300 I Vloge države (leva os) Gospodinjstva (desna os) 200 160 120 80 # 40 ro 0 TD OJ -40 S -80 -120 -160 -1.200 so tako v treh četrtletjih letos znašali skoraj 400 mio EUR, v primerljivem obdobju lani pa so beležile neto odlive v višini slabih 600 mio EUR. Javne finance Septembra je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost že tretji mesec zapored vplačanih manj sredstev kot v enakem mesecu lani, v devetih mesecih letos skupaj pa je bilo vplačanih 9,9 mrd EUR, kar je 3,7 % več kot v enakem obdobju lani.12 Relativno visoka medletna rast v obdobju devetih mesecev, ki se sicer od maja naprejumirja, je predvsem posledica zelo nizke osnove v prvih petih mesecih lani, ko so bili davčni prihodki manjši zaradi poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in tudi nekaterih davčnih sprememb. Učinek osnove je bil zaradi poračuna največji pri davku od dohodka pravnih oseb, zaradi spremembe plačilnih rokov za vračila davka pa pri davku na dodano vrednost. Samo izločitev poračuna davka na dohodek pravnih oseb v obeh letih bi pomenila znižanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov v prvih devetih mesecih letos na 1,4 %. V prvih devetih mesecih so bili prihodki od vseh pomembnejših davkov in prispevkov za socialno varnost medletno večji, a se rast v zadnjih mesecih upočasnjuje. Medletna rast se je najboljupočasnila pri prihodkih od davka na dodano vrednost, kjer se mesečni prilivi medletno zmanjšujejo že tretji mesec zapored, predvsem zaradi visokih (izrednih) vračil tega davka po obračunu. V devetih mesecih skupaj so bili medletno še vedno precej večji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, čeprav se z meseci učinek osnove zaradi poračunov po zaključnih računih13 zmanjšuje. Višji kot v enakem lanskem obdobju so bili tudi prihodki od trošarin,14 ki so se plačevale po nekoliko višjih trošarinskih stopnjah, povečale pa so se tudi prodane količine najpomembnejših trošarinskih proizvodov15. Rast prihodkov, vezanih na plače, je bila v tem obdobju skromna in glede na visok relativni delež v celotnih prihodkih (okoli 55 %) upočasnjuje njihovo skupno rast. Slika 34: Davki in prispevki za socialno varnost Davki in prispevki, v mio EUR (leva os) — Davki in prispevki, v % (desna os) 4.000 3.800 3.600 3.400 3.200 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 f ■4-i a a Vir: UJP, preračuni UMAR. 30 25 20 15 -5 -10 -15 -20 V prvih sedmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance16 MF javnofinančni prihodki znašali 8,5 mrd EUR, odhodki pa 9,6 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 6,9 % (lani -1,7 %), odhodki pa za 2,1 % (lani 2,9 %). Konsolidirana bilanca je v sedmih mesecih izkazala primanjkljaj v višini 1.134 mio EUR, kar je manj kot lani (1.490 mio EUR). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih sedmih mesecih medletno večje vse kategorije Tabela 10: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % 2010 I-IX 11 IX 11 I-IX 11/I-IX 10 IX 11/ IX 10 Javnofinančni prihodki - skupaj 13.055,0 9.877,3 1.058,0 3,7 -1,8 -Davek na dohodek pravnih oseb 448,6 519,0 57,5 72,4 19,2 - Dohodnina 2.039,3 1.505,4 177,3 1,6 7,6 - Davek na dodano vrednost 2.940,9 2.146,6 164,3 1,8 -24,0 - Trošarine 1.439,2 1.079,9 137,0 2,2 2,1 - Prispevki za socialno varnost 5.121,3 3.820,9 424,9 0,9 0,6 - Ostali javnofinančni prihodki 1.065,7 805,5 97,0 2,6 5,8 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. 12 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-september 2011, UJP. 13 V začetku leta 2010 so poračuni davka od dohodka pravnih oseb, kot posledica slabših rezultatov poslovanja v letu 2009, znižanja davčne stopnje in novih davčnih olajšav, prihodke zmanjšali za okoli 170 mio EUR, letošnji (pozitivni) poračuni davka pa so prihodke tega davka povečali za 48 mio EUR, kar je posledica boljših rezultatov poslovanja v letu 2010, le malenkost višjih investicijskih olajšav (za 2,6 %), pa tudi večje prilagojenosti tekočih mesečnih akontacij davka rezultatom tekočega poslova nja in znižani zakonsko določeni stopnji že med letom. 14 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 15 V obdobju januar-avgust so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno večje za 4,7 %, količine glavnih vrst mineralnih olj za 3,0 % in količine tobaka in tobačnih izdelkov pa za 1,9 %. 16 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-VII 11 v mio EUR I-VII 11/ I-VII 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,8 2,7 8.524,0 6,9 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 7.583,7 5,3 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 1.569,2 16,8 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 3.053,8 1,4 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 2.780,1 4,2 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 441,4 53,0 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 47,1 1,9 9.657,7 2,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 2.297,7 0,4 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 1.409,2 1,7 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 423,3 9,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 3.881,9 4,7 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 443,9 -13,5 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 156,9 -3,7 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 242,1 -2,9 Vir: MF, Bilten javnih financ. odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-11,2 %), plačil v proračun EU (-2,9 %) in subvencij (-0,4 %). Zmanjšanje izdatkov za investicije in investicijske transfere je deloma posledica visoke ravni teh izdatkov v začetku lanskega leta in precej nižje letošnje investicijske aktivnosti države. Najboljso se medletno v sedmih mesecih povečali izdatki za obresti (9,5 %) in izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom (4,7 %; brez pokojnin 6,5 %), predvsem za transfere brezposelnim (37,9 %) zaradi slabih razmer na trgu dela in tudi sistemskih sprememb. Izdatki za pokojnine so bili, po februarski valorizaciji pokojnin (za četrtino rasti plač), večji za 3,6 %. Rast izdatkov za blago in storitve se je upočasnila na 1,7 %. Skromna (0,4 %) pa je bila tudi rast izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (lani -0,3 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih sedmih mesecih znašal 1.111 mio EUR (leto prej 1.424 mio EUR). Skupna bilanca občinskih proračunov je izkazala presežek v višini 15,4 mio EUR, zdravstvena blagajna pa primanjkljaj v višini 39,7 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 934 mio EUR, kar je 6,0 % več kot v enakem obdobju lani. V prvih devetih mesecih je Slovenija iz proračuna EU prejela 539,4 mio EUR, kar je 63,1 % v letu 2011 načrtovanih Slika 35: odhodki 1500 1200 1100 Konsolidirani javnofinančni prihodki in - Javnofinančnl prihodki - Javnofinančni odhodki Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijski sklad Notranje politike Drugo 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 1400 1300 0 500 600 prihodkov. Največ sredstev je bilo prejetih iz naslova strukturnih skladov (328,9 mio EUR), kar je 65,4 % predvidenih prihodkov iz tega naslova. Največji odstotek realizacije (76,4 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz kohezijskega sklada (29,6 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 295 mio EUR, kar predstavlja slabih 75 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. V prvih devetih mesecih je bil tako neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 244,2 mio EUR, lani v enakem obdobju pa kar nekajkrat manjši (66 mio EUR). Q) E Q) £ S N Kmetijska proizvodnja v letu 2010 Eden izmed glavnih poudarkov Evropske komisije, zapisanih v svežnju zakonodajnih predlogov za prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2013, je, da mora biti evropsko kmetijstvo sposobno prispevati k zadovoljevanju varnosti svetovne preskrbe s hrano. Tudi politika v Sloveniji, ki je del skupne kmetijske politike EU, postavlja prizadevanja za stabilnost in varnost pridelane hrane na osrednje mesto svojega delovanja. V tej luči je pregled rasti obsega kmetijske proizvodnje eden izmed osnovnih korakov pri preverjanju dosedanjega doseganja zastavljenega cilja, pa tudi pri snovanju smeri razvoja v prihodnje. Podatki kažejo, da so rezultati dosedanjih prizadevanj relativno skromni. V Sloveniji je lani skupni obseg kmetijske proizvodnje ostal približno na ravni predhodnih dveh let, v zadnjem desetletju pa se je le nekoliko povečal. Po ekonomskih računih za kmetijstvo se je v letu 2010 po ničelni rasti v letu prej zmanjšal za 0,3 %. S tem je bil sicer za 4,3 % večji kot pred desetletjem, a hkrati tudi za 7,3 % manjši kot v vremensko ugodnem letu 2004. V osnovni strukturi proizvodnje so se nadaljevali rahli trendi sprememb iz zadnjih nekaj let. Obseg rastlinske pridelave, ki se je po močnih nihanjih v prvi polovici preteklega desetletja v drugi polovici precej umiril, se je po 2,8-odstotnem povečanju leta 2009 lani ohranil približno na ravni predhodnega leta in bil s tem za 12,3 % večji kot v letu 2000. Nasprotno se je obseg v živinoreji, ki se je v opazovanem obdobju ob zanjo značilnih nižjih medletnih nihanjih trendno zmanjševal, Slika 37: Rast obsega kmetijske proizvodnje v Sloveniji, 2000-2010 Skupaj -Rastlinska pridelava -Živinoreja 110 Vir: SURS, preračuni UMAR lani še nekoliko zmanjšal (za 0,7 %). To je bil najmanjši letni obseg živinoreje v zadnjem desetletju in je za ravnijo izpred desetih let zaostajal za 5,3 %. Delež živinoreje v skupni kmetijski proizvodnji, ki je na začetku preteklega desetletja znašal več kot polovico, se je lani s 46,1 % tako znižal na 44,0 % (kar je še vedno več kot v povprečju EU, kjer znaša okoli 40 %). Tabela 12: Letne rasti obsega kmetijske proizvodnje v Sloveniji, 2000-2010 Struktura v 2010*, v % Obseg proizvodnje, letne rasti, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Rastlinska pridelava 52,0 0,5 -11,6 29,6 -25,4 46,7 -2,5 -12,6 3,9 -1,8 2,8 0,1 V tem: Žita 5,2 4,7 1,1 21,1 -33,9 42,7 -0,6 -13,7 8,8 8,0 -6,6 7,3 Industrijske rastline 2,4 -25,2 -17,7 28,4 -18,0 17,3 16,0 -1,4 -29,1 -7,0 13,2 8,6 Krmne rastine 16,0 -16,1 -1,6 26,1 -29,3 49,8 11,2 -21,0 12,6 3,0 0,2 3,0 Zelenjadnice in okrasne rastline 7,9 -10,3 -10,4 19,0 -20,5 59,6 2,6 -12,2 -15,5 12,3 9,9 -27,5 Krompir 1,8 3,9 -17,7 14,1 -34,6 50,6 -16,1 -20,1 28,0 -55,9 -27,5 -46,4 Sadje 8,7 26,4 -30,3 32,0 -21,4 35,8 -16,8 1,5 1,2 -10,8 -0,8 11,9 Vino 10,1 32,3 -15,8 57,5 -19,0 51,1 -20,1 -9,4 8,9 -11,9 10,9 0,8 Živinoreja 46,0 1,8 2,2 1,0 -0,7 -3,3 -0,6 -2,0 4,3 -2,3 -3,0 -0,7 V tem: Živina 28,1 0,9 3,4 -2,1 2,8 -3,9 -1,7 -2,6 3,4 -3,7 -4,3 -1,0 Govedo 12,3 4,0 -1,7 -2,5 1,8 -3,3 -2,3 -4,7 4,2 -4,1 0,8 -0,6 Prašiči 6,1 -7,6 9,4 1,6 1,9 -2,9 -6,8 4,9 -6,4 -6,6 -20,0 -4,2 Perutnina 8,4 2,7 8,2 -9,0 6,3 -6,9 4,1 -9,4 19,6 0,4 2,5 0,9 Živalski proizvodi 17,9 3,4 0,4 6,2 -5,6 -2,4 1,1 -1,1 5,6 -0,3 -1,1 -0,4 Mleko 14,1 2,1 0,6 7,7 -3,7 -2,9 1,8 -2,5 3,8 -1,9 -1,7 0,1 Jajca 2,8 -0,1 -4,1 -5,9 -18,6 -9,3 -2,7 5,9 23,8 12,3 -0,4 -0,9 Proizvodnja kmetijskih proizvodov skupaj 98,1 1,2 -4,3 13,6 -13,1 19,5 -1,6 -7,5 4,1 -2,0 0,1 -0,3 Kmetijske storitve 1,9 -11,7 -3,5 0,0 0,0 3,4 8,8 0,0 -14,0 4,8 -4,1 -0,1 Kmetijska proizvodnja skupaj 100,0 1,0 -4,3 13,4 -12,9 19,2 -1,5 -7,3 3,7 -1,9 0,0 -0,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izračuni iz vrednosti v cenah pri proizvajalcih 100 90 80 70 V pridelavi hrane rastlinskega izvora sta lani izstopala predvsem višja pridelava sadja ter globok padec v pridelavi krompirja in zelenjave, v živinorejskem delu pa ponovno zmanjšanje obsega v prašičereji. Med posameznimi skupinami pridelkov so bile ponekod zabeležene visoke rasti, najvišje pri sadju (predvsem v skupini drugo sveže sadje, torej ne jabolk, hrušk in breskev, kar je s stališča doseganja večje pestrosti ponudbe dobrodošlo) in industrijskih rastlinah (predvsem sončnic in soje, ki postajata vse bolj tržno zanimivi kulturi). Na drugi strani se je pridelek ponovno izjemno znižal v pridelavi krompirja, kjer so se površine v zadnjem desetletju ob vse večji konkurenci iz tujine skorajprepolovile, in zelenjave, pa čeprav ponudba močno zaostaja za povpraševanjem in so možnosti za večjo pridelavo še precejšnje. V živinoreji se je nadaljevala rast prireje perutninskega mesa, ki je v Sloveniji relativno dobro organizirana in uspešna živinorejska dejavnost, in znižanje prireje prašičjega mesa, ki pa ob naraščajočih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah tone v vse hujšo krizo. Lani se je obseg znižal tudi v govedoreji, ki v strukturi reje zavzema največji delež. Do znižanja je prišlo v segmentu prireje mesa, v prireji mleka pa je bila po znižanju v zadnjih dveh letih dosežena malenkostna rast. Slika 38: Rast obsega kmetijske proizvodnje v povprečju EU-27, v Sloveniji in sosednjih državah članicah, 20052010 -EU-27 Italija -Slovenija ----Madžarska - Avstrija 80 Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. V povprečju držav EU se je obseg kmetijske proizvodnje lani znižal, a je v zadnjem petletnem obdobju ostal na približno enaki ravni; Slovenija v tej primerjavi v rasti zaostaja predvsem v rastlinski pridelavi. Potem ko se je kmetijska proizvodnja v povprečju EU-27 v letu prej znižala za 0,8 %, se je lani po oceni znižala za 1,2 %. V nasprotju s kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji je do znižanja prišlo v rastlinskem delu pridelave (za 2,6 %), v živinoreji pa se je obseg povečal (za 0,8 %). V povprečju držav EU-27 je bila letina slabša pri vseh pomembnejših rastlinskih kulturah z izjemo olivnega olja, kjer se je povečala. V živinoreji se je znižala prireja govejega mesa, a manj kot v Sloveniji, v prašičereji, kjer je bil v Sloveniji padec ponovno velik, pa je porasla za 2,1 %. Med posameznimi državami so v rasti skupne kmetijske proizvodnje precejšnje razlike. V Sloveniji je bilo znižanje manjše kot v povprečju držav članic EU-27 in tudi manjše kot v Avstriji in na Madžarskem, v Italiji pa se je proizvodnja celo nekoliko povišala. Zaostajanje v Sloveniji je v tej primerjavi večje v nekoliko daljšem časovnem obdobju. Medtem ko je skupna proizvodnja v povprečju držav EU-27 lani ostala približno na ravni leta 2005, se je v Sloveniji v tem obdobju zmanjšala za 5,4 %. Razlika je manjša v živinoreji in večja v rastlinski pridelavi. Slednja je v Sloveniji padla za 7,2 %, v povprečju EU-27 pa ostala enaka. Tudi ob tejprimerjavi, še posebejpa ob upoštevanju nizke prehranske varnosti in naraščajočega povpraševanja po sveži hrani rastlinskega izvora, je razvidno, da postajajo možnosti razvoja slovenskega kmetijstva prav v segmentu rastlinske pridelave vse manj izkoriščene. Kazalnik integracijskih politik za migrante (MIPEX) Kazalnik integracijskih politik za migrante (Migrant Integration Policy Index, MIPEX) se želi uveljaviti kot referenčni vodič in interaktivno orodje za pregledovanje, primerjanje in izboljševanje integracijskih politik.^'' Mednarodne migracije so pomemben vir in del družbenih sprememb. Ne pomenijo samo pretoka ljudi, ampak tudi pretok informacij, znanja in idej, njihov vpliv pa je v veliki meri odvisen od odprtosti države, tj. v kolikšni meri je pripravljena imigrante integrirati (vključiti) v njeno družbo. Kljub velikemu pomenu migracijza sodobno družbo so te podatkovno in analitično slabo obdelane, kar še posebej velja za področje integracije migrantov. Novi kazalnik zato skuša zapolniti praznino na tem področju. Projekt vodi British Council, pri katerem deluje Skupina za migracijsko politiko. MIPEX za večino držav temelji na ocenah dveh ekspertov iz vsake države, ki ocenjujeta zakone in politike s področja integracij migrantov. Tako dobljene rezultate nato pregledata (v obliki »peer review« recenzij) druga dva eksperta iz iste države. MIPEX torej temelji na subjektivnih ocenah ekspertov. Do sedaj je bil MIPEX objavljen trikrat. V prvo pilotsko verzijo leta 2004 je bilo vključenih 15 starih članic EU. V MIPEX II (2007) je bilo vključenih 28 držav. V leta 2011 objavljenem (2010 izvedenem) MIPEX III je bilo vključenih 37 vladnih, nevladnih in drugih raziskovalnih organizacij iz 31-ih držav Evrope in Severne Amerike, financiran pa je bil kot del projekta »Rezultati sprememb politik« (angl. Outcomes for Policy Change) Evropskega sklada za integracijo tujcev iz tretjih držav. Cilj MIPEX III je bil identificirati najvišje evropske ali mednarodne standarde enakopravnosti, pravic in dolžnosti zavseprebivalcenavsehzaintegracijopomembnihpodročjih. 17 Glej tudi: www.mipex.eu. 95 90 85 Metodologija je bila naslednja: zajeli so sedem področij (politika izobraževanja migrantov, mobilnost na trgu dela, združevanje družine, politično sodelovanje, stalno bivanje, dostop do državljanstva in ne-diskriminacija), vsako v 4-ih dimenzijah in s 148-imi indikatorji, ki se jih oceni od 1 do 3, pri čemer je 3 najvišja ocena. Slovenija se uvršča v krog za migrante »na pol ugodnih« (angl. halfway favourable) držav. Leta 2007 se je med 28-imi državami uvrstila na 11. mesto (55 točk) skupajs Francijo in Luksemburgom, leta 2011 pa na 18. mesto z 48 točkami. Obeh uvrstitev ni mogoče neposredno primerjati, saj so bile leta 2011 vključene še tri nove države in novo področje - izobraževanje, po katerem pa je bila Slovenija dokaj nizko uvrščena (24. mesto), kar je dodatno vplivalo na nižjo skupno uvrstitev Slovenije. Ne moremo pa oceniti, koliko je k nižji uvrstitvi prispevalo dejstvo, da so nekatere države morda določena področja izboljšala, Slovenija pa v teh dveh letih po oceni ekspertov MIPEX-a na področju migracij ni veliko storila. Če primerjamo področja, ki so bila vključena v obe raziskavi (MIPEX II in MIPEX III), so namreč rezultati za Slovenijo na vseh področjih povsem identični. Povprečje vseh področij skupaj za leto 2011 in skupni rezultat Slovenije v MIPEX III je 48 točk. Slovenija je najbolje uvrščena na področju stalnega bivanja (4. mesto) in združevanja družin (5. mesto), najslabše pa na področju mobilnosti na trgu dela (24. mesto) in izobraževanja (24. mesto). S tem rezultatom ostaja v isti skupini držav kot leta 2007, tj. v krogu »na pol ugodnih« (angl. halfway favourable) držav za migrante (41-59 točk). Čeprav je objavljen indeks dobrodošel primerjalni kazalnik integracijskih politik evropskih držav, pa ima določene Tabela 13: Skupni kazalnik integracijskih politik za migrante in rezultati sedmih podpodročij Država MIPEX III, v % Mobilnost na trgu dela Združevanje družin Izobraževanje Politično sodelovanje Stalno bivanje Dostop do državljanstva Antidiskrimi- nacija povprečje EU 52 57 60 39 44 59 44 59 Švedska 83 100 84 77 75 78 79 88 Portugalska 79 94 91 63 70 69 82 84 Kanada 72 81 89 71 38 63 74 89 Finska 69 71 70 63 87 58 57 78 Nizozemska 68 85 58 51 79 68 66 68 Belgija 67 53 68 66 59 79 69 79 Norveška 66 73 68 63 94 61 41 59 Španija 63 84 85 48 56 78 39 49 ZDA 62 68 67 55 45 50 61 89 Italija 60 69 74 41 50 66 63 62 Luksemburg 59 48 67 52 78 56 66 48 Nemčija 57 77 60 43 64 50 59 48 Velika Britanija 57 55 54 58 53 31 59 86 Danska 53 73 37 51 62 66 33 47 Francija 51 49 52 29 44 46 59 77 Grčija 49 50 49 42 40 56 57 50 Irska 49 39 34 25 79 43 58 63 Slovenija 48 44 75 24 28 69 33 66 uvrstitev Slovenije 18. mesto 24. mesto 5. mesto 24. mesto 21. mesto 4. mesto 19. mesto 13. mesto Češka 46 55 66 44 13 65 33 44 Estonija 46 65 65 50 28 67 16 32 Madžarska 45 41 61 12 33 60 31 75 Romunija 45 68 65 20 8 54 29 73 Švica 43 53 40 45 59 41 36 31 Avstrija 42 56 41 44 33 58 22 40 Poljska 42 48 67 29 13 65 35 36 Bolgarija 41 40 51 15 17 57 24 80 Litva 40 46 59 17 25 57 20 55 Malta 37 43 48 16 25 64 26 36 Slovaška 36 21 53 24 21 50 27 59 Ciper 35 21 39 33 25 37 32 59 Latvija 31 36 46 17 18 59 15 25 Vir: Migrant Integration Policy Index III. (2011). British Council and Migration Policy Group. pomanjkljivosti. Gre kljub vsemu za ekspertno oceno in ne za empirične podatke. Dvom zbujajo tudi napačni statistični podatki iz leta 2009 v priloženi statistični tabeli, tako bi naj po objavljenem podatku v MIPEX delež v tujini rojenih prebivalcev Slovenije leta 2009 znašal 3,5 %, na osnovi podatkov SURS izračunan delež pa je 12 %. Pomisleke zbuja tudi dejstvo, da so imele tako rekoč identične rezultate v MIPEX II in MIPEX III ne samo Slovenija, pač pa tudi Finska, Francija, Nemčija, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Švedska in Švica. Ni jasno, ali gre a) za problem subjektivne ocene ocenjevalcev, b) za premalo senzibilno in odzivno metodologijo ali c) pa v teh državah v dveh letih v resnici niso na tem področju storili ničesar, kar bi vplivalo na spremembo vrednosti indeksa. Zato vsekakor velja, da bi bilo treba tovrstne indekse nadgraditi z boljpoglobljenimi analizami in študijami. Ocene strokovnjakov o dobrih integracijskih politikah bi lahko dopolnili z objektivnimi podatki o ljudeh, ki so se v določeno družbo vključili kot migranti in se tam odločili ostati. Če se ljudje vztrajno priseljujejo v določeno državo, je to prav gotovo eden prvih trdnih kazalnikov dobrih migracijskih, če že ne tudi dobrih integracijskih politik v določeni družbi. Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2012 (Doing Business) Po raziskavi enostavnosti poslovanja Svetovne banke "Doing Business" je Slovenija ohranila uvrstitev. Med 183-imi ocenjevanimi državami se na najvišja mesta uvrščajo Singapur, Hong Kong in Nova Zelandija, med prvih deset pa tudi tri članice EU (Danska, Združeno kraljestvo in Irska). Slovenijo raziskava letos uvršča na 37. mesto (enako kot lani), med državami članicami EU pa na 15. mesto. V primerjavi z drugimi raziskavami konkurenčnosti (in tudi letošnjimi rezultati raziskav IMD in WEF) se Slovenija glede enostavnosti poslovanja uvršča višje, saj so države razvrščene zgolj po kakovosti regulatornega okolja, medtem ko subjektivne ocene gospodarstvenikov in trenutne makroekonomske razmere na rezultate nimajo vpliva. Svetovna banka tudi ugotavlja, da se je letos povečalo število izvedenih reform za več kot desetino, saj je 125 držav skupno izvedlo 245 reform. Glavna značilnost večine uspešnih reform je uvedba elektronskega in spletnega poslovanja (ki skrajša tako število postopkov, čas in stroške) ter enotne vstopne točke za različne storitve. V najnovejši raziskavi je ponovno prišlo do večjih metodoloških sprememb, zato rezultatov in uvrstitev držav za nazaj ne moremo primerjati. Metodologija oblikovanja indeksa enostavnosti poslovanja se pogosto spreminja, primerjavo med posameznimi (daljšimi) časovnimi obdobji pa otežuje tudi povečevanje števila vključenih držav v raziskavo. Spremljanje rezultatov (uvrstitev) je zato možno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. V letošnjem letu je bilo v raziskavo vključeno novo področje, ki meri število postopkov in čas pridobivanja dovoljenj za priključitev električne energije. Področje, ki je v preteklih letih merilo enostavnost zapiranja podjetij, pa se je preoblikovalo v reševanje plačilne nesposobnosti podjetij. Slovenija je v uvrstitvi napredovala na dveh področjih, na treh je uvrstitev ostala nespremenjena, na petih pa se je uvrstitev poslabšala. Svetovna banka navaja, da je v zadnjem letu Slovenija izvedla tri pomembne spremembe, ki so vplivale na enostavnost poslovanja. Na področju registracije nepremičnin so bili z uvedbo elektronskega poslovanja olajšani postopki in znižane tarife, kar se je odrazilo tudi na izboljšanju uvrstitve za 20 mest. Druge pomembne spremembe vključujejo poenostavitev čezmejnega poslovanja z uvedbo elektronskih carinskih obrazcev, poenostavitev in racionalizacijo stečajnih postopkov in okrepitev strokovnih zahtev za stečajne upravitelje. Najvišje se Slovenija uvršča pri enostavnosti ustanavljanja podjetij (28. mesto), dostopu do električne energije (27. mesto) in zaščiti investitorjev (24. mesto). Ob tem velja omeniti, da raziskava IMD v nasprotju s Svetovno banko ocenjuje prav zaščito manjšinskih delničarjev kot zelo slabo. Razlike so po naši oceni v veliki meri nastale zaradi nekaterih praks, ki so lahko ocenjene kot neetične, vendar niso v nasprotju z veljavno zakonodajo. Najslabše se Slovenija uvršča na področju pridobivanja sredstev za poslovanje (98. mesto), kar kaže na omejitve obstoječe zakonodaje na tem področju in pomanjkanje kakovostnega kreditnega informacijskega sistema za vse uporabnike. Glavna ovira enostavnosti poslovanja v Sloveniji pa so še vedno časovno dolgotrajni postopki pridobivanja različne dokumentacije in dovoljenj. Po podatkih Svetovne banke se za registracijo nepremičnin (oz. lastnine) porabi 110 dni, za pridobitev gradbenega dovoljenja 199 dni, za trajanje sodne uveljavitve pogodb pa kar 1290 dni, kar je še vedno precej več kot v drugih primerljivih državah. Poslovanje omejujeta tudi število in dolgotrajnost postopkov pri plačevanju davkov, sajmorajo podjetja izvesti na leto 22 plačil davkov in prispevkov, za kar porabijo letno 260 ur. Tabela 14: Uvrstitev Slovenije na poslovanja »Doing Business« lestvici enostavnosti Uvrstitev 2011 Uvrstitev 2012 Sprememba 2011/2010 Enostavnost poslovanja 37 37 0 Ustanovitev podjetja 28 28 0 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 74 81 -7 Dostop do električne energije 27 27 0 Registracija nepremičnin 99 79 20 Pridobivanje sredstev za poslovanje 96 98 -2 Zaščita investitorjev 21 24 -3 Plačevanje davkov 86 87 -1 Čezmejno poslovanje 60 50 10 Sodna uveljavitev pogodb 58 58 0 Reševanje plačilne nesposobnosti podjetij 38 39 -1 Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2011. Opomba: V razvrstitev je bilo vključenih 183 držav. Zai lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. 5di spremembe metodologije (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Jesenska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 1,5 2,0 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 35.924 37.334 38.871 BDP na prebivalca. v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 17.601 18.256 18.974 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 21.200 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)' 88 88 91 88 87 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 35.357 36.522 38.032 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 35.420 36.460 38.039 Stopnja brezposelnosti. registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,8 11,8 Stopnja brezposelnosti. anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 8,0 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,2 3,4 1,0 -6,3 4,0 3,0 2,0 2,5 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,6 1,8 2,0 Inflacija2, konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 1,7 1,9 1,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 7,9 6,3 6,7 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 8,7 6,9 7,1 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 4,6 3,8 4,9 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,2 4,6 4,9 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,5 4,6 4,9 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 3,1 4,9 5,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -351 -181 378 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,0 -0,5 1,0 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 42.5815 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,418 1,434 1,434 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,0 0,2 0,5 - delež v BDP, v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,3 55,3 54,4 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,3 -0,5 0,1 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,8 20,1 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -7,5 6,0 5,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 20,0 20,8 21,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2011). Opombe: 'Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec avgusta 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,3 -24,6 -18,4 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 8,9 4,0 -17,6 -16,8 -19,6 -1,8 4,7 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -13,7 6,1 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,2 -9,2 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 6,6 -25,9 -19,5 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 9,5 4,4 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,6 3,4 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 Stavbe 11,5 -22,6 -14,0 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,9 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,5 3,7 12,2 3,6 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,5 4,0 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -19 -13 -12 -14 -13 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -27 -19 -12 -7 -1 2 1 4 3 -20 -14 -15 -11 -11 v gradbeništvu 2 -50 -57 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -58 -55 -55 -48 -49 v storitvenih dejavnostih 27 -14 -3 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 1 4 -11 -4 5 -5 -3 v trgovini na drobno 22 -13 7 -17 -9 -7 -6 11 12 12 1 14 -6 -6 -7 -7 -6 potrošnikov -20 -30 -25 -32 -23 -26 -25 -23 -27 -25 -27 -25 -26 -17 -26 -25 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 -8,4 -1,6 8,1 8,5 14,1 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 13,9 6,9 6,7 3,6 4,6 3,8 -0,9 -1,5 - - -5,5 -16,5 0,2 9,4 19,0 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -5,6 -0,7 -8,4 -4,3 -22,4 0,6 -8,3 -19,4 -8,8 -1,3 9,0 9,7 15,2 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 14,7 7,1 7,5 3,6 5,5 4,1 -1,3 -2,4 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,6 5,9 3,2 5,3 2,9 2,0 4,0 11,8 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -32,8 - - -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,9 - - -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -30,5 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,7 3,9 3,4 6,0 1,3 -0,1 6,7 - - -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 3,9 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,0 -1,1 6,1 1,7 - 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,3 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 5,9 0,8 -0,6 8,3 - - 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,6 - 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,2 - -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,0 - 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,7 1,7 4,1 - 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -8 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -6 -8 -6 -3 -2 1 5 1 1 3 -1 0 4 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -9 -55 -56 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -2 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 3 3 4 5 2 0 -8 -6 -5 9 9 14 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 17 13 -2 -8 16 15 -25 -23 -26 -24 -23 -21 -27 -27 -27 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 941,6 942,1 945,0 945,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 853,5 853,8 850,4 850,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 37,9 37,9 37,9 37,8 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 303,9 302,8 298,8 297,6 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 196,5 195,9 192,5 192,1 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 86,9 86,5 86,0 85,2 V storitvah 509,1 513,4 514,3 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 511,7 513,1 513,7 514,6 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,7 51,8 51,6 51,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 112,6 114,2 114,6 114,9 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 762,1 762,1 758,3 757,7 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 694,6 695,2 691,8 691,8 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 67,5 66,8 66,5 65,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 91,4 91,7 92,1 92,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 88,1 88,4 94,6 95,4 Ženske 33,4 42,4 47,9 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 43,2 43,0 46,3 46,5 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 13,0 12,2 15,5 15,1 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 26,8 27,1 27,8 28,3 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 34,7 35,0 36,1 36,4 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 31,0 31,7 32,5 33,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 28,5 28,3 30,8 30,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 9,4 9,4 10,0 10,1 Moški 5,6 8,3 10,1 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 8,5 8,6 9,1 9,3 Ženske 8,1 10,2 11,6 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 10,4 10,4 11,1 11,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 6,8 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 -0,4 0,3 6,2 0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 0,7 1,5 5,9 1,3 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 5,5 7,2 8,5 7,9 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 4,6 5,5 4,4 4,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 1,9 2,8 3,8 3,6 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 12,3 14,9 15,7 11,7 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,0 80,7 78,2 80,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,5 54,9 41,6 58,7 53,0 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 52,8 51,4 48,9 47,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,5 5,8 4,4 6,2 5,6 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 5,6 5,5 5,2 5,0 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 6,8 12,6 11,9 8,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2009 2010 2011 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 1,2 2,9 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 45,8 44,8 44,2 43,3 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 4,9 4,8 4,7 4,6 4,6 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 5 6 7 8 9 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 3,2 4,0 4,1 3,1 3,8 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Do 17 trgovinskih partneric; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem)in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno; 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,5 1,1 0,6 0,7 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,1 -1,1 -0,8 0,0 -0,2 -1,1 -1,1 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,3 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,5 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 -0,7 -1,1 -0,3 -1,1 -0,7 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 1,426 1,434 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 Zdravje 2,9 4,0 2,1 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 HICP 5,5 0,9 2,1 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 Komunala 0,6 3,6 0,8 10,8 - - - - 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 Promet -0,4 0,6 1,8 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spreminj 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.574 -456 -297 78 -268 -10 -4 -118 -84 -91 -54 72 -162 -10 -37 99 Blago1 -2.648 -703 -1.205 -30 -230 -287 -190 -273 -234 -508 -306 -252 -162 -17 -50 -79 Izvoz 20.032 16.167 18.386 4.064 3.950 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.021 5.339 1.065 1.484 1.499 1.471 Uvoz 22.680 16.870 19.591 4.094 4.180 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.327 5.591 1.227 1.501 1.549 1.550 Storitve 1.424 1.165 1.308 321 258 303 291 356 346 315 353 439 99 114 130 95 Izvoz 4.957 4.347 4.633 1.057 1.222 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.084 1.216 415 392 384 333 Uvoz 3.533 3.182 3.325 736 964 800 690 773 1.001 861 731 777 317 278 254 238 Dohodki -1.062 -766 -507 -198 -235 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -154 -64 -78 -62 18 Prejemki 1.262 666 682 176 137 221 135 194 168 185 213 224 43 43 45 107 Izdatki 2.324 1.432 1.188 374 372 328 186 353 370 280 360 378 107 121 107 89 Tekoči transferi -287 -152 106 -15 -61 81 -53 -43 6 196 47 40 -34 -29 -55 65 Prejemki 887 966 1.218 268 177 377 263 220 274 461 374 317 53 44 61 149 Izdatki 1.174 1.118 1.112 283 238 296 317 263 268 265 328 277 88 73 116 84 Kapitalski in finančni račun 2.605 154 319 -71 211 80 -19 253 190 -106 106 -302 -56 152 75 -50 Kapitalski račun -25 -9 8 41 -4 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -2 1 1 25 Finančni račun 2.631 164 311 -112 215 121 -65 251 174 -50 113 -296 -54 151 75 -75 Neposredne naložbe 346 -644 334 -449 -36 -86 -132 74 57 335 89 257 33 -13 -30 -81 Domače v tujini -983 -174 60 -274 22 -20 -51 59 19 32 3 37 20 -19 -29 35 Tuje v Sloveniji 1.329 -470 274 -176 -58 -66 -81 15 37 303 86 219 13 5 -2 -115 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.628 1.947 1.151 2.293 310 1.106 508 -54 388 2.584 -359 -216 1.644 -14 -71 Finančni derivativi 46 -2 -117 12 12 -2 -22 -65 -14 -15 -80 0 6 8 3 3 Ostale naložbe 1.645 -3.985 -1.872 -870 -2.041 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.489 -206 94 -1.499 109 63 Terjatve -333 -277 683 -149 -976 105 241 -594 531 504 -1.570 -195 723 -1.068 213 -403 Komercialni krediti -142 416 -174 164 -35 226 -223 -213 30 232 -323 -85 84 -117 -69 -32 Posojila -325 -1 164 -77 -39 46 -348 510 20 -18 -100 -21 58 -46 -1 35 Gotovina. vloge 130 -613 609 -239 -913 -68 815 -885 387 292 -1.152 -91 576 -911 281 -407 Ostale terjatve 4 -80 84 3 11 -99 -2 -6 94 -2 6 2 5 6 3 2 Obveznosti 1.978 -3.708 -2.555 -721 -1.065 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -919 -11 -629 -431 -105 465 Komercialni krediti -73 -452 364 -102 24 -75 91 262 -63 73 211 -11 -111 114 89 82 Posojila 1.869 -2.911 -974 -1.325 -78 -973 -403 -189 -8 -373 -386 -298 -29 -62 -160 33 Vloge 190 -318 -1.934 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 -491 -482 -36 358 Ostale obveznosti -7 -27 -11 6 -28 0 72 -54 12 -42 42 -36 3 -2 2 -8 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 46 -13 20 62 -50 18 -11 9 12 29 12 8 11 Statistična napaka -31 302 -21 -7 58 -70 22 -135 -106 197 -53 230 218 -142 -38 -49 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 461 407 473 403 456 442 510 440 508 110 150 167 154 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 1.996 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.842 3.037 552 751 782 730 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.568 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.700 1.741 392 572 540 578 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 551 521 633 450 612 570 661 556 601 154 197 218 208 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.335 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.439 3.497 711 886 913 937 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.262 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.376 1.514 381 441 447 433 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: "Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2009 2010 2011 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 -72 30 -112 78 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -5 -95 46 35 -77 114 37 -82 -158 -25 -121 -44 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -71 -116 -119 -96 -167 10 -7 -131 1.248 1.228 1.328 1.649 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.602 1.884 1.692 1.834 1.814 1.733 1.506 1.406 1.253 1.448 1.693 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.605 1.719 2.003 1.787 2.000 1.804 1.740 1.637 78 99 84 107 119 125 113 88 115 143 132 87 97 124 94 136 161 134 144 88 141 387 315 302 363 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 326 405 412 389 415 473 476 308 216 218 256 254 245 274 374 333 295 262 269 330 229 233 269 251 256 270 385 336 -62 -17 -24 -11 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -58 -46 -51 -64 -70 70 42 40 53 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 66 80 77 73 66 132 59 64 64 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 124 126 128 137 136 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 28 1 10 19 -21 167 65 85 113 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 115 70 97 93 136 87 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 86 103 88 96 91 54 5 35 -59 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -138 65 180 19 -9 -312 9 -31 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 121 12 37 -114 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -129 63 179 21 -9 -308 15 -27 25 -37 -72 -23 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -78 -5 171 98 102 57 24 80 -26 16 -54 -14 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -54 22 35 -8 8 37 -53 46 51 -54 -18 -9 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -24 -26 136 106 93 20 76 35 394 1.357 -446 195 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.655 -360 226 -224 72 -47 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 0 0 0 0 0 -292 -1.356 550 -271 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.168 288 -1.609 270 -338 -138 -69 -75 295 172 44 25 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.063 338 -845 65 -96 -164 -512 -35 327 0 -42 -182 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -224 28 -128 -81 31 -34 -41 198 13 -24 19 -343 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 5 -55 14 -16 -19 -19 29 59 203 62 551 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 121 -107 -105 -438 -244 -104 -6 5 -1 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -18 -587 -1.528 506 -296 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -106 -49 -764 205 -242 26 443 -40 -246 -89 69 112 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -29 60 180 142 11 -164 -8 -262 -846 -39 -18 -346 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -190 -213 -226 141 242 -41 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 5 -6 6 72 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 27 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 18 -35 77 -20 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 144 30 -226 -54 86 198 -45 113 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 142 172 153 180 174 172 n.p. 581 657 725 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.050 975 1.039 1.023 979 n.p. 502 445 473 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 509 544 647 548 594 599 564 n.p. 207 122 149 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 235 182 220 199 187 n.p. 799 794 906 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.106 1.301 1.127 1.230 1.140 1.098 n.p. 413 362 395 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 422 451 503 471 555 488 490 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 2010 5 6 7 1 8 9 10 1 11 1 12 1 2 1 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.994 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.345 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.767 26.021 26.576 26.207 25.956 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.193 13.703 12.647 11.167 10.667 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.337 4.901 6.212 7.630 7.749 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 541 554 548 529 539 555 591 569 577 532 504 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 495 492 480 463 463 458 453 434 426 438 436 Čez noč 215 238 285 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 197 199 195 178 171 169 142 141 133 137 127 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 55 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 6 5 7 7 5 5 7 10 5 8 4 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 2.89' 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 8.64' 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.793 21.''5 21.''2 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.''' 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 27.949 28.085 27929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.391 27.423 27.337 7.351 7.732 7976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 9.006 8.674 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.618 8.473 8.468 8.369 11.067 11.196 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.467 10.564 10.662 10.683 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 450 496 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 270 299 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24- 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17- 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45- 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91- 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 - 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 - Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 9 1 10 1 11 1 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 210,4 234,2 232,4 278,2 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 418,8 428,7 426,3 479,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 1,9 2,4 2,5 2,9 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 17,4 17,1 30,4 12,7 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 343,5 474,0 413,3 395,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 4,7 7,4 8,1 6,1 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 75,1 54,3 57,3 77,7 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 4,7 6,8 9,2 27,5 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 0,8 1,0 1,0 2,7 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,4 0,5 49,3 1,7 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 13,1 14,5 133,9 133,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.190,5 4.156,7 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,2 1.740,4 503,7 557,2 542,0 672,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.009,8 311,7 325,4 323,6 336,9 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,4 614,2 183,6 206,1 213,8 321,5 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 6,0 21,6 1,7 5,8 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 2,4 4,2 2,9 7,8 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.941,9 2.076,1 583,1 591,2 652,6 674,4 Subvencije 476,5 597,9 581,9 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 36,6 38,4 97,7 83,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 1.745,3 487,0 491,7 497,7 508,3 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,7 186,2 52,9 59,0 55,7 80,3 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 6,7 2,2 1,5 2,4 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 108,1 119,3 147,4 317,3 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,1 35,1 82,3 68,2 109,4 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 22,8 52,4 33,4 40,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.886,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2010 2011 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,2 1.097,1 1.220,6 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,2 1.181,0 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,4 69,4 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,2 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,7 1.408,1 1.363,7 1.359,2 1.474,7 1.322,7 1.308,2 1.321,2 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 636,7 622,9 629,0 583,3 528,1 535,5 540,3 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,6 320,2 321,4 320,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,2 183,8 199,4 213,1 201,4 199,7 207,6 215,6 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,7 628,0 640,2 635,7 781,7 658,7 620,4 619,7 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 534,6 673,0 537,8 530,1 529,8 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,1 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,6 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 20,9 31,8 41,4 29,0 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, APZ - aktivna politika zaposlovanja, ATVP -Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, FED - Federal Reserve System, ESI - Economic Sentiment Indicator, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ifo - Information und Forschung Institut, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo oktober 2011, št. 10, let. XVII