38yls

Oovor poslanca Ivana Hribana

v seli poslanske zbornice, dne 16. marca 1909.

Visoka zbornica! V dolžnost
sem si štel o dogodkih, vršivših se v
Ljubljani dne 18., 19. in 20. septem¬
bra 1. 1. v tej zbornici obširneje raz¬
pravljati. V ta namen sem vložil,
čim se je po parlamentarnih počitni¬
cah sešel državni zbor, dva nujna
predloga. Okolnosti so provzročile,
da ta dva nujna predloga še do da¬
nes nista mogla priti na razpravo;
da, še več, državni zbor je bil zaklju¬
čen prav v trenotku, ko bi se bila
morala ta dva nujna predloga vzeti
v razpravo.

Morda se je pričakovalo od me¬
ne, da pri zopetnem sklicanju držav¬
nega zbora ta dva nujna predloga
novič vložim. Tega namenoma nisem
storil, ker se bavi prvi teh nujnih
predlogov s postopanjem vojaštva v
nesrečni noči dne 20. septembra in
ker ne more za pritožbe glede voja¬
štva biti primernejše prilike, kakor
je sedanja, ko razpravljamo o vladni
predlogi, s katero se naj spopolni
obrambna sila države.

1

2  —

Nečem se pa lotiti debate, ne da
bi nekoliko govoril o sedanjem poli¬
tičnem položaja.

Novo ministrstvo.

Ko se je sešel državni zbor, smo,
gospoda moja, našli razmere v toliko
premenjene, da sede na ministrski
klopi z malini izjemami sami novi
možje. Gospod ministrski predsednik
je liotel nam Slovanom — specijelno
pa nam Jugoslovanom — napraviti
presenečenje. O bistroumnosti gospo¬
da ministrskega predsednika? se lah¬
ko misli, kakor kdo hoče, priznati se
mu pa mora, da se mu je to presene¬
čenje popolnoma posrečilo. Namesto
poštenih uradniških obrazov, ki so v
prejšnjem zasedanju gledali z mini¬
strske estrade v to dvorano, vidimo
zdaj tam z malimi izjemami stran-
karje, ki očitno kažejo svojo proti-
slovansko mišljenje in katerih pre¬
teklost nam priča, da se tudi na
vladni klopi ne bodo znali varovati
strankarstva.

Kar se posebe nas Jugoslovanov
tiče, moram poudarjati, da smatra¬
mo sprejetje grofa Stiirgkha in dr.
Hochenburgerja v ministrstvo kot
direktno izzivanje in da so naši vo-
lilci od nas z vso odločnostjo zahte¬
vali, naj delamo najostrejšo opozici¬
jo ministrstu, v katerem je bilo
prostora za take može.

Za to ravnanje ministerskega
predsednika Bienertha ni nobenega
opravičila.

3

Zanj bi bilo žaljivo, če bi se ho¬
telo trditi, da se ni popolnoma zave¬
del, kaj je storil in da ni bil v stanu
spoznati, kak odmev najde sprejetje
imenovanih dveh nemškonacijonal-
nih strankarjev v ministrstvo med
Jugoslovani. .

Ker je torej mislil, da nas mora
briskirati, je naša dolžnost, poveda¬
ti z največjo odkritosrčnostjo, da ni¬
mamo do njegove vlade nobenega
zaupanja, in da bomo, če se mu ne
zdi potrebno ministrstvo rekonstru¬
irati in membris, z najstrožjo opozi¬
cijo delali na to, da dosežemo eapi-
- tis deminutionem.

Zunanji položaj.

Ne morem si kaj, da bi pri tej
priliki na kratko ne omenil našega
znanjepolitičnega položaja. Vladni
krogi sami priznavajo, da je letos
pravočasno odobrenje rekrutnega
zakona že zaradi tega nujno, ker to
zahteva zunanji položaj in gospod
predsednik nas je prav v tem smislu
danes že opominjal. Zunanjemu po¬
ložaju, ki nam dela skrbi, je kriv
konflikt s Srbijo. Tu se mora nehote
človek vprašati, če je bilo potrebno,
da smo prišli v tako neprijeten poli¬
tični položaj.

Poudarjati moram, gospoda mo¬
ja, da to ni bilo neizogibno potrebno
in da smo sami največ krivi, da se je
to zgodilo.

Vedno smo delali politiko, ki je
bila vsa taka, da nas je morala te-

1 *

4

meljito pripraviti ob vse simpatije
balkanskih narodov. Treba je samo
opozarjati, kako je Avstrija pri raz¬
nih prilikah izrabila rekel bi obupni
geografični položaj Srbije, da je srb¬
ski narod gospodarski izžemala. Ko-
likrat se je zgodilo, da so ogrski živi-
nozdravniki na ljubo ogrskim pre-
šičerejcem našli kugo na gobcih in
parkljih v Srbiji, kjer o tej kugi niso
ničesar vedeli, samo da so ovirali iz¬
voz srbskih prašičev! In kuga pri
govedih —- kolikrat je morala poma¬
gati, da se je zadovoljila lakomnost
avstrijskih in ogrskih agrarcev na
veliko škodo srbskih živinorejcev, pa
tudi na veliko škodo avstrijskih kon-
sumentov.

In ko se je svoj čas razvedelo,
da se hoče Srbija rešiti iz naših
prevročih ljubezenskih objemov s
tem, da sklene carinsko zvezo z Bol¬
garsko, kake grožnje in kak pritisk
na obe strani je vprizorilo naše zu¬
nanje ministrstvo, da ta namen pre¬
preči.

Ali. spričo tega ni umevno, da
dela Srbija na to, da bi se pri prvi
priliki osvobodila iz tega neprijetne¬
ga položaja, iz te stiske 1 ? Naj se seda¬
nje postopanje Srbije že sodi kakor¬
koli, to se mora priznati, da se Sr¬
bom ne sme zameriti, če smatrajo se¬
danji trenotek za ugodnega, se za
vedno rešiti iz te stiske.

Zato bi silno obžaloval, če bi
Avstrija, ki ima, to priznam, vsled

s

neprestanih vojnih priprav Srbije
vzroke, ds je vznemirjena, ne posku¬
sila vseh sredstev in potov, da se
osme vojni. Tino izaobljeno bitko
imamo že za seboj. Premagala nas
je Turčija, ki nam je z bojkotom
provzročila gospodarsko škodo, ki se
ne da iz lahka popraviti. Bilo bi pra¬
vo hudodelstvo, če bi zdaj še z res¬
nično vojno spravljali v nevarnost
blagostanje narodov te monarhije.

Prav nič ne dvomim, da smo
kraljevini Srbiji v vsakem ozira kos
in da smo v stanu popolnoma prema¬
gati srbsko armado v ne predolgem
času, če ne dobi pomoči od zunaj. To¬
da, kdor se loti vojne, naj se pred
vsem vpraša, kaj bo v najugodnej¬
šem slučaju kot zmagovalec prinesel
domov. V tem ozira na je, gospoda
moja. od vsega začetka evidentno, da
v tej vojni ne bi z bojišča ničesar
drugega, prinesli, kakor dvomljivo
slavo, da smo premagali neenakega
nasprotnika. Posledice te vojne pa bi
bile za notranji razvoj monarhije
nedogledne. Pred vsem nam ne more
biti vseeno, če bi se dragocena kri
naših vojakov prelivala za fantom,
če bi matere izgubile svoie sinove in
cele rodbine svoje reditelje. Pa tudi
tega ni pozabiti, da bi draga vojna
— in to bi bila vsekako vojna s Sr-
bijo — rodila gospodarski propad in
'ta bi se nam mnogo let ne posrečilo,
'hnVuiii iiudsko blagostanje na, ston-
nio. na kateri ic sedaj po tridesetih
letih mirnega dela.

6

A kaj, če ki s srbskega loka pri¬
letela, pušica, ki hi nas zadela v srce!
V mislih imam splošno evropsko voj¬
no, ki hi nam zadala neprer ačunljivo
zlo.

Kaj je torej, gospoda moja, na-
ravnejše, kakor da modra vlada teh
konsekvenc ne prezre in stori vse,
kar hi moglo pomoči, da se prepir
mirno poravna.

Naj se mi nikar ne ugovarja, da
hi to pomenilo slabost. Kavno na¬
sprotno je res. Popustljivost, o pra¬
vem času velja za velikodušnost, a,
kdor je velikodušen, ima, kakor zna¬
no, vedno javne simpatije na svoji
strani. In javne simpatije, s katerimi
moramo računati, to so simpatije
Evrope.

To, gosnoda moja, kar se odigra¬
va pred našimi očmi, to ni nič dra¬
gega, kakor počasna likvidacija Tur¬
čije. Znano je, da se pri takih likvi¬
dacijah oglašajo več ali manj opra¬
vičeni terjalci. Ne bom preiskoval, v
koliko so terjatve Srbiie opravičene.
To smem in moram toliko bolj opu¬
stiti, ker te terjatve danes razen srb¬
ski vladi najhrže nikomur niso jas¬
ne, izvzete utegnejo hiti nekatere dr¬
žave, ki stoje za Srbijo.

To pa stoji, čestiti gospodje, da
si je srbski narod svoio samosta.lnost
in neodvisnost priboril s svojo lastno
krvjo v junaškem boju v nasprot-
iu z dragimi balkanskimi narodi, za
katerih osvobojen je je tekla v poto-

7

kih tuja kri. Tak narod zasluži torej
možnost svobodnega, z nobenimi ovi¬
rami sosedov utesnjenega gospodar¬
skega razvoja in nihče mu ne sme
zameriti, če se trudi, to doseči.

Srečen slučaj, gospoda moja, je
nanesel, da more ravno Avstrija, ne
da bi trpela na ugledu, našemu sose¬
du dati to možnost. Naj bi te prili¬
ke ne zamudila. S tem bi si pridobi¬
la dobrega in hvaležnega soseda; kar
velja še več: pridobila bi si hvalež¬
nost Evrope in obvarovala svoje
lastne narode pred strahotami vojne
in nje nedoglednimi posledicami.

Iz Budimpešte sem dobil včeraj
verodostojno sporočilo, da so vse
madžarske stranke pridobljene za
vojnč in da si jo žele. Treba je torej
podvojene pazljivosti. Madžarom bi
bi bil krvav mednaroden konflikt, v
kateri bi bila zapletena naša monar¬
hija, zaradi tega dobrodošel, ker mi¬
slijo, da bi v splošni zmešnjavi mogli
doseči svojo popolno neodvisnost.

Bojim se, da bomo grozovito za¬
bredli. Kot znak tega smatram par¬
lamentarne soareje pri našem mini¬
stru zunanjih del in ne morem se
ubraniti slutnje, da bodo avstrijski
narodi te soareje drago plačali.

V zadnjem hipu dvigam zatorej
svoj svarilni glas. Ce se ga zdaj ne
bo slišalo, spominjali se ga bodo vse-
kako če ne prej, pa tedaj, ko bo kr¬
vavela Avstrija iz neštetih ran.

Toliko se mi je zdelo potrebno,
povedati o notranjem in zunanjem
položaju naše monarhije.

8

, Izgredi v Ptuju.

Prihajam zdaj k glavni stvari
svojega govora, namreč na razprav¬
ljanje o postopanju vojaštva pri zna¬
nih demonstracijah v Ljubljani.

Občni zbor slovenskega šolskega
društva, »Družbe sv. Cirila in Meto¬
da«, je bil sklican na dan 13. septem¬
bra 1. 1. v Ptuj. Taki občni zbori so
se vršili že v Celju, v Mariboru in
celo v Ptuju, ne da bi se bilo kdaj
kaj primerilo. Udeležnilii občnega
zbora so prišli v dotično- mesto, so
slišali poročila odborovih funkcijo-
narjev, so sklepali o stavljenih pred¬
logih in so se zopet razšli na vse
■strani slovenske domovine, od koder
so pač prišli.

To pot pa so gospoda nemški na-
cijonalci drugače ukrenili. Hoteli so
provzročiti provokacijo.' V ta na¬
men so hujskači... (Posl. Marckbl:
Na Vaši strani! — Ugovor.) že mno¬
go tednov poprej opozarjali, da se bo
v Ptuju vršilo slovensko zborovanje,
ki bi moglo, tako so trdili, oškodova¬
ti menški značaj Ptuja. Prišlo je ta¬
ko daleč, da so za dan .zborovanja
slovenskega šolskega društva pokli¬
cali ljudi na pomoč iz Maribora, iz
Celja in iz Gradca. Ptujski župan —,
kakor znano ima Ptuj občinsko
upravo z lastnim statutom — je k
lastni policiji poklical še redarje iz
Maribora, iz Celja, iz Celovca in celo
iz Beljaka, da bi, kakor se je reklo,
vzdržal red. Lahko si je predstavlja-

9

ti, kako bi bili mogli za red in mir
skrbeti ti redarji, ki deloma sloven¬
skega- jezika sploh niso zmožni in če
bi ga bili zmožni, v tujem mestu ne
poznajo lokalnih razmer.

Zgodilo se je, kar so nameravali
hujskači. Ko so dospeli gostje, med
katerimi je bilo jako mnogo dam, ki
so prišle kot zastopnice ženskih po¬
družnic družbe sv. Cirila in Metoda,
so bili sprejeti z žvižganjem in tu¬
ljenjem, bili so dejanjsko napadeni,
politi s kemično tinto in obmetani s
kamenjem. (Posl. Marcklil: kdo je
začeli) Začeli so tisti, ki so čakali
na prihod slovenskih gostov. (Posl.
Marckhl: Vaši hujskajoči listi.) To
je obrekovanje, ki je zavračam. Ce
bi to bilo res, bi se bilo moralo kaj
podobnega 'zgoditi pri prejšnjih obč¬
nih zborih v Celju, v Ptuju in v Ma¬
riboru. (Posl. Marckhl: Takrat se od
Vaše strani ni hujskalo. — Med¬
klici.)

TTdeležniki občnega zbora so
smeli pričakovati, da najdejo pri
oblastvih varstvo zoper naval nem¬
ških hujskačev. Toda to se ni zgodi¬
lo. Ko so prosili okrajnega glavar¬
ja za varstvo, ni ta imel nič drugega
jim povedati, kakor da ga ta stvar
nič ne briga, češ, da je župan ptujski
avtonomen in da ima samo on pra¬
vico poklicarti orožništvo.

Umevno je torej, gospoda moja,
da je vest o dogodkih v Ptuju po¬
vsod med Slovenci vzbudila 'trpka
čuvstva. Razburjenje, ki je nastalo

10

med Slovenci, je bilo toliko večje,
ker se je zaznalo, da so bili udeležni-
ki občnega zbora osebno v nevarno¬
sti, dejanjsko napadeni in tepeni in
da so vzlie temu brezuspešno klicali
politično oblast na pomoč; da kakor
jih je ptujska policija imela za »vo-
gelfrei« tako jib je za »vogelfrei«
imela tudi politična oblast. (Posl.
MarckhI: Župan jib je varoval z
lastnim telesom.) Ker se že gospod
poslanec MarckhI oglaša, ga hočem
opozoriti, kaj je storil ptujski župan.
Tedaj, ko so prišli 13. septembra slo¬
venski gostje v Ptuj, je bilo tam tu¬
di neko nemško zborovanje. Kako
zborovanje je to bilo, tega ne vem.
Župan in deželni poslanec ptujski je
prišel na to zborovanje in je nazna¬
nil, da so bili Slovenci sprejeti in je
z roko pokazal kako. To je bilo var¬
stvo, ki so ga bili deležni od župano¬
ve strani mirni Slovenci, ki so pri¬
šli v to mesto, da imajo svoje zboro¬
vanje. *'

Ljubljanski protestni sliod.

Vsled tega je pač umljivo, da so
v Ljubljani takoj sprožili misel, iz¬
reči se o ptujskih dogodkih. Na za¬
htevanje vseh krogov slovenskega,
prebivalstva sta gospoda deželna po¬
slanca dr. Karel Triller in dr. Ivan
Oražen sklicala javen shod, na kate¬
rem naj bi se bilo govorilo o ptuj¬
skih dogodkih. To zborovanje je bilo
napovedano za 18. september ob polu
9. zvečer in v naprej je bilo gotovo,

11

da se ga udeleži velika množica lju¬
di. Jaz sem bil trdno prepričan, da
se izvrši shod mirno in dostojno in
sem tudi oba gospoda sklicatelja pro¬
sil, naj v tem smislu vplivata na
udeležnike. Poznavajoč razburjenje,
ki je pretresalo vsled ptujskih do¬
godkov vsa slovenska srca sem vzlie
Cernu imel svoje skrbi in sem naročil
selu mestne policijske straže, naj za
ta večer pokliče v službo vse mestne
redarje, ne izvzemši maroderje.

V  dnevnem povelju, izdanem
tem povodom na mestno redarstvo
je izrečno rečeno: »Straža mora na¬
stopati sicer mirno, dostojno in
vljudno, toda energično.« Za slučaj,
da bi se po zborovanju zgodile de¬
monstracije, je bilo v naprej videti,
da bodo pred kazinom, ki je v Ljub¬
ljani pri podobnih povodih prvi ob¬
jekt naskokom. Zaradi tega je bilo
dalje v dnevnem povelju pred vsem
odrejeno, da se zapro dohodi v Zvez¬
do, ob kateri stoji kazina in da je z
vso strogostjo zavrniti množico, če bi
po zborovanju tja prihitela.

Omeniti moram, gospoda moja,
da sem bil med zborovanjem pred
»Mestnim domom« in da nisem nič
sumljivega zapazil. Tudi sem tam
govoril s c. kr. policijskim svetni¬
kom Oskarjem Wratschkom, ki je
tudi izrazil mnenje, da je pričakova¬
ti, da se zborovalci mirno razidejo.
►Se med zborovanjem, ko je občinski
svetnik dr. Oražen govoril pri oknu
velike dvorane »Mestnega doma«

12

obrnjen proti trgu cesarja Jožefa,
sem se za trenotek oddaljil, da po¬
zdravim skozi Ljubljano potujočega
prijatelja v hotelu »Union«. Od tam
sem šel domov, da bi počakal more¬
bitnih daljših poročil policijskih or¬
ganov. Prvo obvestilo, ki sem je do¬
bil, je sporočalo, da je na tisoče bro-
ječa množica predrla zapah v Wol-
fovih in v Selenburgovili ulicah, šla
preti kazinsko poslopje in tam razbi¬
la skoro vsa okna, ter da je vsled tega
nastopilo orožništvo. Glasom dal jujih
poročil, so se posamezne čete demon¬
strantov razkropile po celem mestu
in razbile okna pri nemških zavodih
in podjetjih.

To, gospoda moja, so, na kratko
popisani, dogodki tistega nesrečnega
večera. Obžaloval sem te dogodke
resnično in jih obsodil in mislim, da
ga v Ljubljani ni bilo razumnega
človeka, ki bi ne bil enako čutil. Ta¬
ki dogodki, to priznavam, se ne dajo
polepšati, dasi se taki dogodki ne
primerjajo samo v Ljubljani, nego
tudi drugod in se bodo, kakor priča¬
jo poročila iz najnovejšega časa, naj¬
brž tudi še v prihodnje primerjali.
Poudarjati pa je treba, da je bilo po¬
stopanje ne brez vzroka, razburjenih
demonstrantov v Ljubljani čisto dru¬
gačno, kakor se to čestokrat drugod
zgodi in kakor se je zgodilo tudi v
Ptuju, kjer so Nemci demonstrirali
proti Slovanom. V Ljubljani namreč
ni bil noben Nemec dejanski napa¬
den, nikomur ni bil skrivljen ne en

13

las in vse gibanje se je omejevalo na
to, razbiti okna in steklene napise
pri nekaterih kupčevalcih, ki jih je
vodstvo »Sudmarke« lahkomiselno
označilo kot sovražnike Slovencev.
(Posl. Marc*,klil: to ni res!) To je res!
»Sudmarka« je namreč izdala brošu¬
ro, v kateri so navedeni vsi nemški
trgovci in obrtniki v Ljubljani in se
je ljudi poživljalo, naj kupujejo sa¬
mo pri njih. To je bilo gotovo jako
neprevidno dejanje »Sudmarke«. Da¬
ši ljubljanske demonstracije, kar naj
še enkrat poudarjam, odločno obso¬
jam, vendar ne more tajiti, da so se
slovenski demonstrantje v Ljubljani
vsekako nežneje vedli, kakor nemški
demonstrantje v Ptuju povodom obč¬
nega zbora družbe sv. Cirila in Me¬
toda in kakor v Celju pri poznejših
demonstracijah, ko jih ni bilo sram,
dejanjski napadati in raniti Sloven¬
ce, da, celo dame. (Posl. Marckhl:
Ker so delale obraze in množico izzi¬
vale.) To ni res! Nikar kaj takega
ne pripovedujte. To je popolnoma iz¬
mišljeno. To je izmišljeno od takih
gospodov kakor je gospod Malik,' ki
je to kolportiral. (Posl. Marckhl: to
je uradno dognano.) Pa od kakšnega
urada!

Vzlic temu so nemški časopisi,
pred vsemi oba graška lista, dvignili
huronski hrup in v deloma pretira¬
nih, deloma popolnoma zlaganih po¬
ročilih razširjali vesti, kakor bi
Nemci v Ljubljani ne bili varni svo¬
jega življenja, kakor bi se bilo njih

14

prodajalne oplenilo in njih poslopja
demoliralo. Ze dolgo, gospoda moja,
se ni razširjalo toliko neresnic in to¬
liko hudobnih popačenj o kakem do¬
godku, kakor o nesrečnih ljubljan¬
skih demonstracijah. Kot oznanje¬
valci morale pa nastopajo ljudje, ki
predstavljajo ptujske dogodke kot
nekaj, kar se ob sebi razume, in ki
so Slovencem obljubili še druge take
napade na Spodnjem Štajerskem.
(Posl. Marekhl. V Ljubljani se je
reklo, da se hoče nemštvo z enim
udarcem odstraniti; to se je prej
oznanjevalo.) Ce bi se dalo nemštvo
z enim udarcem uničiti, bi moralo
biti preklicano slabo.

Nastop vojaštva.

Toda, gospoda moja, pridržujem
si, da bom o tem pozneje govoril in
se vračam sedaj k ljubljanskim do¬
godkom. Omeniti moram, da bi se
bilo razburjenje dne 19. septembra
najbrž poleglo, in da bi se ne bili
primerili novi izgredi, če bi se ne
bila zgodila napaka, da so 18. pokli¬
cali vojaštvo in je pustili svojevolj¬
no po mestu hoditi.J az nisem ničesar
vedel, da je bilo poslano vojaštvo, o
tem se me ni nič obvestilo, samo
mestni policijski organi so mi tele-
fonično naznanili, da je naenkrat na¬
stopilo vojaštvo in da hodi po me¬
stu. Za dan 19. sem pač sam predla¬
gal, naj se porabi vojaštvo, da se ž
njim zastraži kazinsko poslopje, ker
sem se bal, da bodo v svrho vzdrže-

15

vanja miru in reda poklicali večje
število vojaštva in ker sem želel, da
bi se vojaštvo postavilo na kraj, kjer
naj bi ostalo, kajti jasno mi je bilo,
da bi bili sicer spopadi z vojaštvom
neizogibni. Prepričan sem, da bi bi¬
lo to popolnoma zadostovalo. Šlo se
je namreč za to, da se zapre 3474
štirijaških metrov velik prostor. To¬
da c. kr. deželnemu predsedstvu se
je zdelo potrebno zapreti z vojaškimi
kordoni ne samo kazinsko poslopje,
marveč ves Kongresni trg — to je
največji, 21.000 štirj. metrov obsežni
trg v Ljubljani, kar je moralo pro-
vzročiti kolosa!no oviranje prometa.
Kaka naročila je dobilo vojaštvo
sicer, mi ni znano; to pa vem, da se
vojaštvo samo ni zadovoljilo s tem,
da je po ukazu zaprlo Kongresni trg,
nego da so večji vojaški oddelki bo¬
dili po posamičnih mestnih ulicah
in vzbujali s tem nepotrebno pozor¬
nost, ki se je, kakor je ob sebi umlji¬
vo, razgrela v novo razburjenje. Tu¬
di se je v službo postavil po mojem
prepričanju popolnoma po nepotreb¬
nem oddelek dragoncev, ne da bi se
to bilo naznanilo meni kot šefu var¬
nostne oblasti.

Vzlic konfliktom, ki so jih pro-
vzročali nekateri prevročekrvni ofi¬
cirji pešpolka št. 27 ta in poprejšnji
večer s tem , da so vdirali v gostilne in
tam celo prepovedovali peti narodne
pesmi, je noč še dosti mirno minila
in se večji ekscesi niso zgodili. Pač
je bilo pobitih nekaj oken na Bam-

16

bergovi tiskarni, v gostilni »Pri ba¬
varskem dvoru«, pri kolodvorski re¬
stavraciji in pri mestni stražnici na
Kadeckega cesti, vendar je s tem
provzrečena škoda čisto neznatna.
Mir te noči opravičuje sodbo, da se
je razburjenje začelo polegati.

20. september.

Vzlic temu je deželno predsed-
ništvo odredilo, da v nedeljo 20. zve¬
čer poleg orožnikov nastopi še več
vojaštva in je stopil na mesto poli¬
cijskega svetnika Wratschka, ki je
prejšnja dva dni službo jako spretno
in taktno izvrševal, deželnovladni
tajnik dr. Matliias, kateremu je bilo
podrejeno tudi vojaštvo. Priznali mi
bodete gospoda moja, da se z gotovi¬
mi odredbami doseže ravno na¬
sprotje tega, kar se je hotelo doseči.
Da je deželno predsedništvo v Ljub¬
ljani kaj takega želelo, se pač ne mo¬
re trditi. Toda njegovo postopanje
opravičuje domnevanje, da si ni bilo
na jasnem, kaj zamorejo njegove od¬
redbe provzročiti.

Ce je že bilo neprimerno, po
preteku sobotne noči razburjati v
nedeljo ljudi na umeten način s tem,
da so bili po vsem mestu raztreseni
vojaški oddelki, kar je privabljalo
radovedneže, je bilo po moji sodbi še
slabše, da se je dispozicija z voja¬
štvom odvzela v službi osivelemu,
izkušenemu in taktnemu policijske¬
mu svetniku Wratschku in se izroči¬
la deželnovladnemu tajniku dr.

17

Mathiasu, ki pri enakih prilikah ni
še nikdar interveniral in da se je po¬
polnoma na stran potisnilo izkuše¬
nega mestnega policijskega svetnika
Lauterja, ki je pri policijskem rav¬
nateljstvu na Dunaju služil 23 let.
(Posl. Marckhl: Ni se obnesel!) Po¬
polnoma se je obnesel; vprašajte tu¬
kaj pri policijskem ravnateljstvu na
Dunaju, kak uradnik je to. (Posl.
Marckhl: Toda prejšnjo noč se ni ob¬
nesel!)

Obnesel se je popolnoma, to bo¬
dete spoznali iz dalnjih mojih izva¬
janj. (Posl. Marckhl: Ni se obnesel!)
Vi bodete o tem sodili, če se je obne¬
sel ali ne!! Saj vas ni bilo zraven, in
torej ne morete nič soditi. Saj sem
pripravljen priznati, da se je dr.
Mathias pošteno trudil, biti kos svoji
nalogi, toda, gospoda moja, dobra
volja še ne zadostuje, zakaj kjer ni
izkušenj, tam se z najboljšo voljo nič
ne opravi. Tako je bilo tudi tu, kjer
se je mlademu uradniku deželne vla¬
de naloga otežkočila še s tem, da se
poveljstvo vojaških oddelkov ni, ka¬
kor je predpisano, izročilo starejšim
izkušenejšim oficirjem, marveč mla¬
dim neizkušenim lajtnantom, ki res¬
nobe svoje naloge morda niso mogli
pojmiti. In tako se je zgodila ne¬
sreča.

Po pričah, gospoda moja, je
uradno dognano, da je po 20. sep¬
tembru mnogo imenovani lajtnant
Mayer ukazal streljati, ne da bi imel
za to kak povod. Da je to res, bom

2

18

poskusil dokazati s službenim regle-
raentom za c. in kr. armado. V § 72.
marginalni št. 516, govorečem o ra¬
bi orožja za potlačenje izgredov, je
rečeno, da »se sme rabiti orožje pri
izgredih in puntarskih gibanjih na
izrecno in utemeljeno zahtevanje po¬
oblaščenega političnega uradnika v
tistih slučajih, ko so njegovi pred-
idoči pozivi, naj nastane zakonito sta¬
nje, ostali brez uspeha in je tudi za-
povednik dodeljenega vojaštva pre¬
pričan o potrebi takega nastopa, po¬
tem — je dalje rečeno, — če je bilo
vojaštvo dejansko žaljeno ali celo
napadeno z orožjem.« (Poslanec
Marckhl: To se je gotovo zgodilo!)
Počakajte samo na to, kar bom po¬
zneje povedal. Kaj pravijo priče, iz¬
vedeli bodete iz njih pričevanj, ki
leže pri sodišču! — Dalje je rečeno
(čita):

» . . . isto tako, če ljudje z orož¬
jem ali drugimi nasilnimi orodji s
sovražnim namenom proti vojaštvu
silijo in se je bati, da se vsled tega
zmanjša njega akcijska zmožnost ali
čez mero utesni.«

Po izjavi c. kr. deželnovladnega
tajnika dr. Friderika, Mathiasa, je
dognano, ne le, da sploh ni zahteval
naj se rabi orožje, marveč da je v
usodepolnem trenotku poskušal lajt-
nanta Maverja pripraviti do tega,
naj ne strelja (Cujte! Cujte!), kar
je čisto naravno, ker zategadelj ni
poživljal, naj se napravi zakonito
stanje, ker sploh ni bilo nezakonite-

19

ga stanja, kakor je razvidno iz nje¬
gove izpovedi, dalje iz izpovedi c. kr.
policijskega svetnika Oskarja Wra-
tsclika in brez števila drugih prič.
V tej marginalni številki ad b) ome¬
njenega slučaja tu splok ni bilo.
Ljudje niso ne z orožjem, ne z dru¬
gimi nasilnimi orodji v sovražnem
namenu silili proti vojaštvu in se
vsled tega tudi ni bilo bati, da bi bi¬
la akcijska možnost vojaštva ovira¬
na ali preveč utesnjena. To se razvi¬
di zlasti iz izpovedi c. kr. policijske¬
ga svetnika Oskarja Wratsclika,
da na trgu med liišo meščanskega
bolniškega zaklada in med tamkaj¬
šnjim obrežjem Ljubljanice ni bilo
videti, da bi se zbirali ljudje in da
tudi v Šolskem drevoredu ni bilo
večje množice, tako da se mu je
zdela situvacija pomirljiva.

Zdaj pa, čestita gospoda, bi rad
vedel, kako je mogel lajtnant Mayer
v takih razmerah misliti, da bi se za-
mogla akcijska zmožnost njegovega
oddelka ovirati ali preveč utesniti.
Toda, naj govorita omenjena funk-
eijonarja deželne vlade same. Iz nji¬
ju izpovedi bodete najbolje razvide-
li, kako se je stvar zgodila.

Zaslišan pri sodišču dne 28.
septembra je c. kr. deželnovladni
tajnik dr. Friderik Matkias izpove¬
dal sledeče — čestiti gospod predsed¬
nik naj mi dovoli, da prečitam to iz¬
poved — (čita):

»Lajtnant Mayer je imel naro¬
čilo, zapreti s svojima dvema oddel-

0  2 *

20

koma Prešernove ulice pri Frischevi
prodajalni proti eventuvalno tjapri-
tiskajoči množici. To je bilo nekako
ob polu osmih zvečer. Spremil sem
lajtnanta Majerja z njegovim oddel¬
kom kakor tudi drugo asistenčno
moštvo na odkazani mu prostor. Ko
sem vsled dobljenega obvestila od¬
pravil večjo množico s Kongresnega
trga in se informiral o položaju na
Dunajski c., kamor je bil postavil ma¬
jor Weber oddelek vojaštva pod po¬
veljstvom stotnika Prasmarerja, sem
šel mimo vojaškega skladišča v Pre¬
šernove ulice, da se tudi tam infor¬
miram o položaju. Toda lajtnanta
Majerja nisem dobil na mestu, pač
pa sem dobil vojaške oddelke, ki so
zapirali vbod v Sv. Petra cesto, v
Miklošičeve ulice, v Wolfove ulice
in dohod k Prešernovemu spomeni¬
ku. Tudi frančiškanski most je voja¬
štvo na desnem bregu Ljubljanice
zaprlo. Zapazivši to, sem šel hitrih
korakov k zaprti strani frančiškan¬
skega mostu, od koder sem slišal
glasno kričanje, vpitje in žvižganje.
Ko sem bil nekako sredi mostu, sem
videl, da je en del most zapirajočega
vojaštva z bajoneti planil proti mno¬
žici v Šolskem drevoredu. V istem
trenotku sem zavpil: »Gospod lajt-

nant, stojte, stojte«. Komaj sem to
zaklical, je že počilo več strelov za¬
pored. (Medklici.) Na to sem planil
k lajtnantu Mayerju — zgodilo se je
to v nekaterih sekundah — in sem
ga ves prepaden vprašal: »Gospod

21  —

lajtnant — kaj ste storili ?« Na to mi
je odgovoril: »Streljal sem!« »Kdo je
to naročil?« sem vprašal. »Jaz« mi
je odgovoril. (Medklici.) Na moje
vprašanje, zakaj je lajtnant Mayer
zapustil odkazani mu prostor brez
mojega naročila, mi je odgovoril:
»Vi nimate tu nobenih naročil daja¬
ti! Vi smete samo prositi.« (Čujte!
Čujte!)

Oujte predrznost mladega lajt-
nanta, ki misli, da nad kakega lajt-
nanta ni ničesar več na svetu!

(Cita): »Na ta nezadovoljivi od¬
govor sem se obrnil k lajtnantu Ko-
nigu, ki je po činu mlajši in je še
stal pri mostu in ta mi je na moje
dotično vprašanje povedal, da je
množica neki metala kamenje na vo¬
jaštvo, na kar je dal lajtnant Mayer
streljati. Koj na to sem tekel k asi-
stenčnenm zapovedniku majorju
Weberju, kateremu sem dogodek na¬
znanil, oziroma k telefonu, od koder
sem poročal gospodu deželnemu
predsedniku. Opomniti moram še, da
se mi je po tem dogodku na moje /
vprašanje, če je kdo vsled streljanja
ranjen, odgovorilo mislim od nekega
podčastnika: »Nihče ni ranjen, saj

se je streljalo samo v zrak.«

Oujte še to!

»Na vprašanje, če je omenjeni
vojaški oddelek lajtnanta Mayerja
bil od množice, ki se je zbi-ala na
obeh straneh obrežja, obmetavan s
kamenjem, moram odgovoriti, da na¬
pada s kamni na omenjeni vojaški

oddelek z ozirom na gorenji opis ni¬
sem mogel zapaziti, ker se more ra¬
ba orožja smatrati kot neposredno
posledico dejanjskega insultiranja
vojaštva.

Povelje »streljati«, dotičnega
predpisanega signala ali poziva na
množico naj se razide, ker se bo sicer
streljalo, nisem slišal.

Koc ranjenca izmed moštva
vsled metanja s kamni, ki sta je
omenila lajtnant Mayer oziroma
iajtnant Konig so mi pokazali bob¬
narja (trobemača nisem nobenega
videl), ki mi je pokazal krvavečo po¬
škodbo na srednjem prstu.«

Izpoved c. kr. policijskega svet¬
nika Oskarja Wratschka pred sodi¬
ščem dne 5. oktobra se glasi (čita) :

»Dne 20. septembra proti deveti
uri zvečer sem nameraval iz Prešer¬
novih ulic iti čez Marijin trg na Sv.
Petra cesto, da izvem, če je resnično
med tem došlo obvestilo, da se na
Itadeckega cesti zbirajo večje mno¬
žice demonstrantov.

Gredoč tja sem se nekako med
Prešernovim spomenikom in med
Mayrjevo lekarno za nekaj trenot-
kov ustavil, da si ogledam položaj.
Ta je name napravil popolnoma po¬
mirljiv vtisk. Marijin trg do Ljub¬
ljanice je bil prazen. Isto tako ni¬
sem zapazil nobenega zbiranja ljudi
v Woliovik ulicah, za seboj sem vi¬
del le nekaj oseb, ki so se mirno za¬
držale. Samo iz Stritarjevih ulic sem
slišal hrup kričeče in žvižgajoče

23

množice. Tildi na prostoru med hišo'
meščanskega, bolniškega zaklada, in
tamkajšnjim Ljubljaničinim bregom
ni bilo zapaziti zbrane množice; ni
pa izključeno, da so se tam gibale
posamične osebe, ker je razdalja od
mene do' tja znašala kakih 70 me¬
trov. Vsled razmeroma slabe raz¬
svetljave Šolskega drevoreda sem
samo zapazil, da v tistem času tam¬
kaj ni bila zbrana večja množica.

Ker sem našel, da je situvacija
pomirljiva, sem šel dalje. V tem tre-
nptku pa so me ustavili streli iz
smeri Šolskega drevoreda, ki so hi¬
tro "zaporedoma počili.

Omeniti moram, da neposredno
pred streljanjem ni bilo slišati ne
hrupa ne vpitja iz Šolskega drevo¬
reda, kar bi se bilo gotovo zgodilo,
če bi bila kaka množica navalila na
vojaštvo. Tudi ne morem trditi, da
je tamkaj postavljeni oddelek voja¬
štva bil napaden, s kamni, ker bi bil
moral slišati padanje kamnov.

Seveda ni izključeno, da so bili
vrženi posamični kamni. Slišal ali
videl nisem nobenega.

Ko sem potem nadaljeval pot
na Sv. Petra cesto, sem čez nekaj se¬
kund slišal še nekaj strelov in sicer
kake tri.

Kmalu po streljanju je bil vo¬
jaški oddelek odpoklican iz Šolskega
drevoreda, na kar sem natančno pre¬
iskal prostor in okolico, kjer je stalo
vojaštvo, če so tam kamni. Našel
sem en sam kakor jajce velik kamen

24

blizu tam, kjer je stalo vojaštvo,
bližje mostu kakor hiši. Izključiti se
mora, da bi bili demonstrant je prej
kamne odstranili, tudi po streljanju
ne, ker sem videl, da je bil ta pro¬
stor vedno prazen in so se tam ne¬
prestano mudili oblastveni varnostni
organi. Mislil sem si pač, da so kam¬
ne vzeli vojaki, ki so streljali, kot
»eorpora delieti.«

Zdelo se mi je, gospoda moja,
preči tati ti dve izpovedi zategadelj,
ker bodo vojaška oblastva, kakor to
priča izjava vojnega ministra v de¬
legaciji najbrž poskušala pred¬
stavljati postopanje lajtnanta Ma-
verja kot pravilno in se bodo, ker
govore določbe §72. službenega re-
glementa ad marginalna številka 516
lit. a in b jasno proti temu postopa¬
nju, oklepali določb ad lit. c. Te se
glase: >'Ako ni pri vojaštvu, posla¬
nem, da zagotovi red in varnost ali
kakem njegovem oddelku nobenega
političnega uradnika, ima v slučaju
nasilnih dejanj zoper varnost oseb,
imetja in javnih uredb zapovednik
vojaštva izreči poziv na obnovitev
zakonitega stanja in če se po temu
pozivu ne zgodi, po lastnem pre¬
udarku nastopiti, tudi če vojaštvo ni
bilo nadlegovano, a so se zgodile na¬
silnosti.« — Iz izjav c. kr. policijske¬
ga svetnika Wratschka je evidentno
in to potrjujejo tudi druge popol¬
noma zanesljive priče, da se niso
zgodila nasilna dejanja ne zoper var¬
nost oseb, ne zoper imetje, ne zoper

25

javne naprave, da zategadelj ni bilo
treba lajtnantu Mayerju vmes pose¬
či in da je popolnoma neopravičljivo.
Tudi moram opozoriti na marginal¬
no številko 517 službenega regle-
meuta, v I. delu, ki veleva, da »posa¬
mezna izzivanja, pri ljudskih izgre¬
dih običajnega vpitja in žvižganja
razburjene množice, dokler take so¬
vražne izjave nimajo nevarnih po¬
sledic za vojaštvo, ne smejo zapelja¬
ti takoj k rabi orožja, zlasti ne k
streljanju.«

Ta določba § 72. službenega re-
glementa, I. del, se torej obrača na¬
ravnost proti postopanju vojaštva v
Ljubljani in je najbolj energična ob¬
sodba postopanja lajtnanta Mayerja.
Z izpovedbami prič hočem namreč do¬
kazati, da je v Šolskem drevoredu
zbrana množica samo kričala in žviž¬
gala in da se ni zgodilo nič tako so¬
vražnega, da bi mogle nastati za od¬
delek lajtnanta Mayerja,nevarne po--
sledice. Da, izpoved lajtnanta Ma¬
jerja pred sodiščem je najbolj kla¬
sični dokaz za to.

Izpovedbe prič.

Pečal se bom, gospoda moja, s
to izjavo pozneje in hočem najprej
navesti nekaj prič, ki bodo potrdile
moje navedbe. Pred vsem bom nave¬
del tiste priče, ki se jim pač ne bi
moglo očitati, da so hotele postopa¬
nje lajtnanta Mayerja postaviti v
slabo luč. To so podčastniki in voja¬
ki njegovega oddelka. Izmed teh so

26

pri sodišču izpovedali, da na desnem
bregu Ljubljanice iz Šolskega drevo¬
reda ni bil vržen noben kamen proti
vojaškemu kordonu: četovodja Ka¬
rol Schlbgel, korporal Karol Ehren-
fried, frajtar Fran Strauss, frajtar
Herman Hofer in pešaki Lovro Zer-
fuchs, Marko Ebner, Karol Prasch,
Fran Hofer in Nikolaj Zapf. Pač sta
trobentač Konrad Prabitz in pešak
Fran Hofer povedala, da sta z leve¬
ga brega Ljubljanice priletela proti
vojaštvu, stoječem na desnem bregu,
dva kamna, toda oba sta izjavila,
da sta padla kamna na obrežje na
desni strani Ljubljanice in vsled te¬
ga nista mogla biti nevarna voja¬
štvu, frajtar Josip Fabian trdi, da
je videl iz Šolskega drevoreda prile¬
teti tri kamne, pešak Avgust Kohrer
trdi, da sta tam pred vojaški kordon
padla dva kamna, pešak Ludvik Tie-
fengruber pa je videl pred kordon
pasti en kamen. Pešak Ivan Hibler
je tudi videl en kamen pasti, pešak
Ivan Loibner pa je videl dva kamna,
od katerih je eden obležal pred kor¬
donom, drugi pa je zletel čez kor¬
don. A denimo, da so izpovedbe teh
prič zanesljivejše, kakor citirane iz¬
povedbe prej navedih prič, katerih
je po številu več, izhaja vendar, da
se ne more govoriti o navalu na vo¬
jaštvo. (Posl. Neumann: Saj je tudi
zdravnik konstatiral, da ni bil nihče
ranjen.) O tem bom še govoril.

Vendar so pa najbrž bolj zane¬
sljive izpovedbe tistih vojakov, ki

27 —

niso videli nobenega kamna prilete¬
ti iz Šolskega drevoreda, kakor izpo¬
vedbe zadnjeimenovanih prič. To po-
irjojejo pred vsem izpovedbe mest¬
nega stražnika Ivana Gašperlina, ki
.ie stal na Marijinem trgn na levem
brega Ljubljanice blizu Prešernove¬
ga spomenika in je od tamkaj na¬
tančno opazoval dogodke na desnem
Ljobljanieinem bregu. On izjavlja
najodločneje, da med množico ni vi¬
del prav nobenega takega gibanja,
iz katerega bi sc dalo sklepati, da so
ljudje kamne metali in ko je potem,
po usodepolrem povelju za strelja¬
nje hitel h kordonu in ves prostor
preiskal natančno po kamnih, ni na¬
šel ne enega kamna, nego dobil na
tleh le majhen kos ometa.

, Z izpovedjo tega stražnika se
ujema tudi izpoved ravnatelja de¬
želnih uradov Matije Za.mide, ki je
ves dogodek natančno opazoval z
okna svojega v prvem nadstropju na
Marijinem trgu št.. 3. se nahajajoče¬
ga stanovanja. Njegova izpoved se
glasi: »Množica v Šolskem drevore¬
du je kričala živio, fej in abcug. V
kolikor sem videl, ni metala kam¬
nov, kar hi bil pri moiem natančnem
opazovanju moral videti, kajti na
eni strani hi bil moral videti pada-
rrie kamnov na popolnoma prazni in
dobro razsvetljeni most in na drugi
strani bi bil moral iz gibanja ljudi v
Šolskem drevoredu posneti, da me¬
čejo kamenje. Tudi vojaštvo ni bilo
na noben način atakira.no.«

28

S tem se ujemajo tudi izpovedbe
visokošolca Demetra Drakslerja, ki
je opazoval dogodke iz okna prvega
nadstropja hiše meščanskega bolni¬
škega zaklada na vogalu Stritarjevih
ulic in Šolskega drevoreda. Slišal je
množico pač kričati in vpiti, trdi pa,
da ni bil vržen na. vojaštvo noben
kamen, ker bi ga bil moral vsekakor
videti. Ravno tako so dijak Ivan Ru-
žička, ki je stal šest korakov pred
vojaškim kordonom, sodni oficijant
Ivan Sever, ki je stal tik pred voja¬
škim kordonom, dalje trgovec Pavel
Peterca in trgovec Ivan Frisch, ki
sta dogodke opazovala prav iz bliži¬
ne, z vso odločnostjo izpovedali, da
iz Šolskega drevoreda ni bil vržen
ne en kamen proti vojaškemu kordo¬
nu in končno trdi to tudi advokat dr.
Vladimir Ravnihar, ki je v družbi
svoje soproge stal na Marijinem trgu
pri Prešernovem spomeniku in je
dal na zapisnik: »Pred streljanjem

ni padel noben kamen; to bi bila mo¬
rala spričo dobre razsvetljave vi¬
deti.«

Izpovedbe lajtnanta Majerja.

Sedaj, visoka zbornica, priha¬
jam k izpovedbi lajtnanta Majerja
samega. Ta izpovedba pomeni naj-
hnjšo obtožbo njega samega in nje¬
govega nevestnega početja. »Prvi
kordon« je izpovedal pred sodiščem,
»sem napravil s svojimi možmi na
spodnjem koncu Prešernovih ulic na
vogalu Frischeve hiše. Že tu so bili

29

vrženi posamični kantini proti nam,
toda prav malo, od kod in v kateri
smeri, tega ne vem.« Da se, čestita
gospoda, ta izpoved prav ilustrira,
moram omeniti, da so vse pod po¬
veljstvom lajtnanta Mayerja stoječe
vojaške oseke brez izjeme izpoveda¬
le, da so bili na oddelek lajtnanta,
Mayerja pač vrženi kamni v Miklo¬
šičevih ulicah in v Frančiškanskih
ulicah, da pa — izpovedbe se vse
enako glase — v Prešernovih ulicah
ni bil vržen noben kamen. Vprašam:
Kaj so vsi vojaki na kordonu v Pre¬
šernovih licah spali in je edino le
lajtnant Maver z odprtimi očrni stal
pa straži? Njegova pripominja, da ne
ve od kod ir. v kateri smeri so padali
kamni, govori pač proti temu. Saj
od drugod, kakor iz Prešernovih
ulic in z Marijinega trga sploh ni
bilo mogoče kamenja metati. »Ne¬
kako sredi Marijinega trga«, je da¬
lje izpovedal lajtnant Mayer, »sem
slišal hrup: neki redar je bil napa¬
den. Zato som krenil naprej, izpraz¬
nil trg in zaprl Miklošičeve ulice
oziroma Sv. Petra cesto s kordonom
od frančiškanske cerkve do Bahov-
čeve trgovine«. — No, čestiti go¬
spodje, bajko o napadenem redarju
sem že slišal 23. septembra iz ust
ljubljanskega divizijonarja c. kr.
podmaršala ni. Langa, Toda takrat
se je to glasilo čisto drugače. Lajt¬
nant Mayer je namreč svoji predpo¬
stavljeni oblasti napravil naznanilo,
da takrat, ko je imel kordon v Pre-

30

šernovih ulicah, je prišel k njemu
»neznan mu človek« in mu naznanil,
da pretepajo pred Prešernovim spo¬
menikom nekega, mestnega stražni¬
ka, kar ga te napotilo, da je zapustil
svoje stojišče in krenil naprej. Čud¬
no, da se lajtnant ni prepričal o tej
natvezeni mu bajki. Zakaj, ko je
krenil naprej, bi bil moral vendar
takoj zapaziti, da tam ni bil noben
mestni stražnik napaden in da bi se
bil že sam ubranil, če bi bil res na¬
paden in torej ni prav nič potreboval
pomoči lajtnanta Mayerja. V svoji
izpovedbi pri sodišču je šel lajtnant
Maver, kakor ste videli že dalje.
Zdaj že ni več govoril o neznanem
možu, ki mu je prinesel vest. mar¬
več je kratko malo trdil, da je bil
neki stražnik napaden. ,Taz pa, joro-
spoda moja, izjavljam, da je ta trdi¬
tev popolnoma izmišljena in da ga
med mestnimi redarji ni ne enega,
ki je bil oni večer tam kakorkoli na¬
paden. Čemu naj pa služi bajka o
napadenem redarju? Menda se ne
motim, gospoda moja, če sodim, da
se naj ž njo opraviči. da je lajtnant
Maver zapustil stajališče, katero mu
je bil politični komisar odkazal; mi¬
slim tudi, da se ne motim — in po¬
skusil bom to dokazati iz dalnjih iz¬
povedi lajtnanta Majerja — da je
Imel pri tem namen izvršiti, kar je
bil že prej sklenil. (Medklici.) »Tu
sem bil« —- je nadalje izpovedal lajt¬
nant Mayer — »s svojimi možmi od
množice, zbrane v Miklošičevih uli-

31

cah, obmetan s kamni. Metanje kam¬
nov me je napotilo, da sem izpraz¬
nil Miklošičeve ulice in se ustavil
pri vhodu v Frančiškanske ulice.
Med tem korakanjem pa tudi, ko
smo stali pri Frančiškanskih ulicah,
so leteli na nas kamni. Števila ne
morem nobenega navesti. Tudi iz
prvega ali iz drugega nadstropja
hiše med Urbancem in novo stavbo,
so na nas leteli kamni. To sem sam
videl, vendar ne morem nič natanč¬
nega navesti, iz katerih oken so lete¬
li kamni in koliko jih je bilo vrže¬
nih.«

Ta del izpovedbe lajtnanta Ma¬
jerja, ki govori o kamnih v Miklo¬
šičevih in v Frančiškanskih ulicah,
je, gospoda moja, edina njegovih de-
pozicij, ki ne govori direktno proti
njemu.«

Razvideti je namreč tudi iz iz¬
povedi vojaštva, ki je stalo pod nje¬
govim poveljstvom, da so bili v Mi¬
klošičevih ulicah vrženi kamni.
Kaže se, da ni bilo mnogo kamnov,
ker ni bil nobeden izmed vojakov ko¬
ličkaj resno ranjen. Tudi so vojaki
govorili le o tem, da je bilo dvoje,
troje, pet in več kamnov zagnanih,
kar d o vel j priča, da celo tu, na naj¬
nevarnejšem mestu še govora ni o
dežju kamenja, o katerem je pravil
c. in kr. vojni minister v delegaciji.
Tisti del izpovedi, ki govori o kam¬
nih iz prvega in iz drugega nad¬
stropja Pogačnikove hiše — lajt-
nant Mayer je imenoval hišo med

1

32

Urbancem in novo stavbo — ne sme
ostati nezavrnjen. Ne eden njegovih
vojakov ni tega videl, pač pa sta ba¬
je bobnar Alojzij Reichenvater in
jješak Marko Ebner videla, da so
prileteli kamni iz nove stavbe »Ljud¬
ske posojilnice« in sicer govori prvo-
imenovani o dveh, drugoimenovani
pa o treh kamnih.

Izpoved imenovanih vojakov
potrjuje nekako izpoved osmošolca
Zvonka Pirnata, ki je nekako ob po¬
lu 9. zvečer — prišedši iz hotela
»Union« — videl četo vojakov, ki so
cevi svojih pušk obračali proti tret¬
jemu nadstropju nove hiše «Ljudske
posojilnice«.

Iz izpovedi bobnarja Alojzija
Reiehenvaterja, o katerih bom še po¬
zneje govoril, se sicer razvidi, da je
bil mož tisti večer bolj mirne krvi,
kakor lajtnant Mayer in se zato sme
njegovim trditvam priznati več ve¬
re, kar naglašam zategadelj, da re¬
šim čast v Pogačnikovi hiši prebiva¬
jočim strankam, glede katerih je po¬
polnoma izključeno, da bi bile zmož¬
ne dovoliti si metanje kamnov iz
oken svojih stanovanj na vojaštvo.

Oni večer so namreč tam stano¬
vali: v prvem nadstropju okrožni
zdravnik dr. Peter Košenina in hiš¬
ni posestnik Alojzij Pogačnik; v dru¬
gem nadstropju oficijalova vdova
Marija Vrančič in revident deželne
naklade Anton Semčič.

Domnevanje, da so bili vrženi
kamni iz nove stavbe, kamor lahko

33

pridejo ljudje, ki se jik ne da kon¬
trolirati, je na sebi bolj verjetno,
kakor da so leteli kamni iz obljude¬
nih hiš.

»Pri Frančiškanskih ulicah«
pravi dalje izpoved lajtnanta Ma-
yerja, »sem vsled metanja kamnov
dal puške nabiti pa iz humanitarnih
nagibov nisem pustil streljati, ker
je bilo med množico mnogo žensk.
Obrnil sem sc na to nazaj in šel čez
prazni Marijin trg na frančiškanski
most, kjer so bili ljudje. Množico
sem potisnil na desni breg Ljublja¬
nice in sem se na konci mostu usta¬
vil. Tudi tu so nas obmetavali s
kamni in sicer iz Šolskega drevore¬
da, kjer je bila največja množica. V
Stritarjevih ulicah je bilo malo lju¬
di, na Francovem nabrežju najmanj.
Na lastne oči sem videl, da so prile¬
teli kamni pred nas, oziroma bili
vrženi iz množice. Števila ne mo¬
rem imenovati nobenega.«

Ali vam, spoštovani gospodje,
ne priča ta odstavek izpovedi lajt¬
nanta Mayerja, da je imel namen
streljati, da je hotel  kri prelivati
in da je v to svrho tudi storil vse
priprave? (Posl. Marckhl: To je ne¬
zaslišano! To je nezaslišano očita¬
nje! Vi niste izpolnili svoje dolžno¬
sti.) Kdo pravi to? Pustite me govo¬
riti ! Dokazati hočem to očitanje iz
njegovih izpovedi. Rekel je, da iz
humanitarnih nagibov ni dal stre¬
ljati v Frančiškanskih ulicah, ker je
bilo med množico mnogo žensk. Da

3

bi pa tam v cevi pušk vtaknjene pa-
trone ne počivale v ceveh, krenil je
— kakor sam priznava čez prazni
Marijin trg — proti frančiškanske¬
mu mostu, kjer so bili ljudje. Vpra¬
šam: Kaj ga je moglo gnati razpodi¬
ti ljudstvo z itak za promet zaprtega
mosta. (Med poslancema Marckhlom
in Burivalom nastane prepir.) Pro¬
sim, gospoda moja, pustite me govo¬
riti. Mogel bi bil....  (Medklici.)
gospod predsednik, prosim napravi¬
te mir...  Mogel bi bil enostavno
ostati ob Miklošičevi cesti, če je že
zapustil odkazano mu stajališče! Z
razganjanjem na Francovem mostu
zbranih ljudi je hotel očividno dose¬
či, da bi se ljudje spozabili do nepre-
vdarjenih dejanj. Pa tudi to se mu
ni posrečilo. Piavi sicer, da je bil
njegov oddelek tudi tu obmetan . s
kamni, pa more le dostaviti, da je
na lastne oči videl prileteti kamne
le pred vojaški kordon.

Tudi trdi, da je bil obmetan s
kamni samo iz Šolskega drevoreda,
kjer je bila največja množica in do¬
stavlja: V Stritarjevih ulicah je bi¬
lo manj ljudi, na Francovem nabrež¬
ju najmanj.« Proti tej trditvi stoje
izpovedi drugih prič — pred vsemi
izpoved deželnovladnega tajnika dr.
Friderika Mathiusa — iz katerih je
razvidno, da je bilo v Šolskem dre¬
voredu malo, na Francovem nabrež¬
ju pa ob tistem času mnogo ljudi.
Kako nedolžne so bile demonstracije
v Šolskem drevoredu, priča okolnost,

35

da od vojaštva pod poveljstvom lajt-
nanta Mayerja ni bil nihče od kake¬
ga kamna zadet, kar tndi soglaša s
prej navedenimi izpovedbami posa¬
mičnih vojakov. Toda lajtnant Ma¬
ver je imel očitno namen, provzroči-
ti krvoprelitje (Medklici) in je ho¬
tel ia svoj namen na, vsak način iz¬
vršiti. Obrnil se je zato proti demon¬
strantom v Šolskem drevoredu.

Cernu? vprašam. Po vojaških
pričah je dokazano, da je iz Šolskega
drevoreda proti oddelka lajtnanta
Maver j a priletel le en kamen ali dva
in padla sta, kakor priznava lajtnant
Maver sam, pred vojaškim kordonom
na tla. Večina vojaških prič in vse
civilne priče trde. da demonstrantje
v Šolskem drevoredu sploh niso kam¬
nov metali in da je priletelo nekaj
kamnov od Prešernovega spomeni¬
ka,, da pa so obležali na desnem
obrežju Ljubljanice. Meni samemu
je lajtnant Maver, ko sem po ne¬
srečnem dogodku prišel na lice me¬
sta, rekel, da je bil v nevarnosti
vsled metanja kamnov »celo od na-
snrotne strani«, kakor se je izrazil,
Ce se vse to uvažuje in se spominja
na prejšnji del izpovedi lajtnanta
Mayerja, da pri Frančiškanskih uli¬
cah iz humanitarnih nagibov ni
streljal, ker je bilo med množico
mnogo žensk, potem je jasno, zakaj
je smrtonosne cevi obrnil nroti de¬
monstrantom v Šolskem drevoredu.
Najbrž je bilo v tej množici manj
žensk vsled česar so ugasnili

3 *

36

humanitarni pomisleki lajtnanta
Maver ja. (Posl. Marcklil: To je brez-
primerno cinična sofistika.) To je
prav lahko sklepati iz izpovedi po¬
ročnika Mayerja.

Toda poslušajmo lajtnanta, Ma-
yerja dalje. »Metanje kamnov me je
napotilo, da sem krenil na stran in
dal povelje »streljati«. Med krenje-
njem se je množica v polu krogu
umaknila v Šolski drevored, tako da
je bila množica v ulici 15 do 20 me¬
trov oddaljena.« No, spoštovani go¬
spodje, iz lega. bodete spoznali, kako
nedolžna je bila demonstracija, za¬
kaj če so bili demonstrantje po izpo¬
vedi lajtnanta Mayerja samega od¬
daljeni od vojaškega kordona 15 do
20 metrov, potem je vendar čisto iz¬
ključeno, da bi bili akcijsko zmož¬
nost vojaštva ovirali ali preveč utes¬
njevali, kar ima po § 72. službenega
reglementa ad marginalna številka
516 lit. b. veljati kot vzrok za rabo
orožja. Lajtnant Mayer priznava to¬
rej v tej svoji izpovedi sam, da ni
imel takega vzroka in podpisuje s
tem sam obsodbo svojega lahkomi¬
selnega ravnanja. »Zapoved »strelja¬
ti« sem dal med kretnjo« pravi lajt-
nnnt Mayer dalje, »tako da je mo¬
štvo na levem krilu že streljalo, ko
se je desno krilo še obračalo. Med va¬
mi, spoštovani gospodje, jih je mno¬
go, ki so sami služili pri vojakih in
ki natanko poznajo predpise službe¬
nega in vežbalnega reglementa. Ka¬
ke nazore bodo ti gospodje tovariši

37

imeli o disciplini vojaštva, ki že
strelja na povelje »streljati« in med
kretnjo, ne da bi čakalo poprej na
znamenje »naskok«, kakor je pred¬
pisuje marginalna številka 518 mno-
goiraenovancga § 72. službenega re-
glementa I. del in ne da je bilo da¬
no znamenje za streljanje. Znamenju
za naskok in znamenju za. streljanje
sledi še povelje »Feuer«. Moštvo, ki
v mirnih časih pri nenevarni demon¬
straciji proti sodržavljanom lastne
države tako postopa, zasluži brez
dvoma najostrejšo kazen in oficir, ki
mu je zapovedoval, gotovo tudi ne
pohvalnega dekreta.

Velecenjeni gospodje! Priznali
mi bodete, da mora tudi lajilcu dovo¬
ljeno biti, si napraviti samostojno
sodbo o tak: stvari, kakor je bila

prav kar razpravljana. To sem storil
tudi jaz. Ker pa sem se bal, da je ta
sodba morda preveč subjektivna,
sem si štel v dolžnost, obrniti se do
nekega visokega oficirja naše arma¬
de s prošnjo, naj mi pove svoje mne¬
nje o postopanju lajtnanta Mayerja.
Ta visoki oficir je bil tako prijazen
in je to storil. Njegova sodba, ki je
bom prečita!, je jako zanimiva. Gla¬
si se dobesedno (čita) :

»Držati se je tega, da za presojo,
če je bilo streljanje potrebno in za¬
konito dopustno, sme biti merodajna
samo situvaeija na prostoru, kjer se
je streljalo, nikakor pa ne dogodki
in situvacije v drugih ulicah in me¬
stnih delih.

33

Dokazano je že, da se ni zgodilo
nobeno dejanjsko žaljenje in nobena
poškodba vojaštva s kamni ali na
kak drug način.

O kakih nevarnih grožnjah
sploh ne more biti govora. Neoboro¬
ženo, sploh neštevilno občinstvo, ob¬
stoječe iz mož, mladih fantov, žensk
in otrok se vedar ne more smatrati
kot nevarna grožnja, samo zato, ker
je bilo navzočno, ker je delalo hrup
in ni moglo takoj izginiti.

Hrup in razburjenje navajati
kot opravičbo, da so bili neoborože¬
ni, umikajoči in bežeči ljudje postre-
ijani, to je, milo rečeno, nedopustno.
Tudi možnost subjektivnega domiš-
Ijanja o nevarnem položaju voja¬
štva se mora zanikati, ker sploh ni
bilo sredstev za grožnje in jih ni bile
videti.

O vsem tem, kar je povedal voj¬
ni minister, je ravno nasprotje res¬
nično.

Dejstvo je, da se neoboroženo
občinstvo,ki se sploh ni moglo brani¬
ti, ni čisto nič ustavljalo, da se je
umaknilo že pri bližanju bajonetov
in deloma naravnost pobegnilo. (Po¬
slanec Marckhl: Ali je bil višji ofi¬

cir takrat navzočen?) Poslušajte do¬
kaze. iz katerih sklepa. (Poslanec
Marckhl: To so vaše enostranske in¬
formacije!) Poslušajte dokaze!

Neovržno in jasno je to dokaza¬
no z dejstvom, da so kroglje zadele
ubite ranjence v hrbet  (Cujte!
Oujte! — Medklici.), ker so se ravno

umikali ali so bežali, ko se je nanje
streljalo. Kot opravičbo je vojni mi¬
nister tudi navedel, da je bil na po¬
ziv »streljati« sprožen en posamičen
strel in da se je na to dalje streljalo.

V tem opravičevanju in v na¬
činu, kako se je izvedlo streljanje,
tiči nehote težka obtožba vojakov, ki
so streljali, oficirja, ki je zapovedo¬
val in zapovednika vojaštva, ki ima
skrbeti za disciplino, vzgojo in iz-
vežbanje vojaštva.

Vežbalni reglement za pešake
obsega natančne predpise za to, kdaj
in kako se sme streljati in ukazano
je, izvrševanje teh predpisov z naj¬
večjo skrbnostjo, natančnostjo in
vztrajnostjo podučevati in vojaštvo
izvežbati, ker je streljanje v vojni
najvažnejše in najodločilnejše delo
vojaka in se pred sovražnikom izka¬
že vojaštvo kot neporabno, če v tem
ni temeljito disciplinirano in iz-
vežbano.

Po besedilu reglementa je avi¬
zo »streljati« za vojaka samo opozo¬
rilo, naj se pripravi na streljanje,
nikakor pa še ne sme streljati, mar¬
več ima komandant najprej z jasni¬
mi besedami določiti cilj, kamor bo
streljati, tudi razdaljo, po kateri je
postaviti ravnila in končno tudi na¬
čin streljanja, ali v salvah ali posa¬
mezno. Salva se odda na zato določe¬
no povelje. Posamezno se začne stre¬
ljati na zapoved »Einzelfeuer«.

Dokler ni dano to povelje, ne
sme posamični vojak streljati.

40

Izjeme veljajo samo za izolirane
vojake v gotovih slučajih v varnost¬
ni službi, na straži i. t. d. Oficirji
in vojaki se v Ljubljani pri stre¬
ljanju bežečih ljudi, ki se niso mogli
braniti, niso brigali za vežba.lni re-
glement in njegove px - edpise. Oficir
ni dal predpisanih povelj po avizu
»streljati«, moštvo je, ne da je bilo
dano povelje »Einzelfeuer« svoje¬
voljno začelo in nadaljevalo s stre¬
ljanjem.

Za to preziranje predpisov od
strani oficirja in moštva si je mogo¬
če misliti samo dva vzroka: Ali so

oficir in vojaki poznali predpise in
jih niso hoteli izpolniti; v tem slu¬
čaju so brez discipline; ali pa oficir
in vojaki sploh niso poznali predpi¬
sov ali samo površno, potem so slabo
vzgojeni, neizučeni in neizvežbani.

V enem, kakor v drugem sluča¬
ju zadene glavna krivda oficirja in
zapoved n ika polka, zakaj oficir mo¬
ra na vsak način poznati reglement
in se po njem ravnati, zapovednik
polka pa ima dolžnost temeljito iz-
vežbati oficirje in moštvo.

Kar se tiče opravičenja, da je
na avizo »streljati« takoj počil posa¬
mični strel, kateremu so sledili drugi
streli, tudi to ni nikako opravičenje,
nego indirektna obtožba in pripozna,-
nje nezadostne discipline.

Zgodi se dostikrat, da poči posa¬
mezen strel po avizu »streljati«, če
ima vojak puško pripravljeno za
streljanje, ali pri streljanju v sal-

41

vah, še predno je dano povelje
»ogenj«. To se more nervoznemu člo¬
veku primeriti, zgodi se pa tudi
lahko brez njegove krivde.

Pri količkaj disciplinirani in
izvežbani četi tak prezgodnji strel
nič ne pomeni; ostali vojaki počaka¬
jo mirno na nadalnja povelja.

če pa na posamičen strel pride
streljanje v salvah brez komanda v
posamezno streljanje ali če se pri
»Einzelnfeuer« ne da bi bil dan cilj
tja v en dan strelja, po tem je to do¬
kaz. da dotično vojaštvo ni discipli¬
nirano in izvežbano. (Posl. Mackhl:
Utrujeno!) Utrujeno! Utrujenost se
pač ne more navajati. To bi bilo le¬
po, tako početje opravičevati z utru¬
jenostjo!

Tako vojaštvo je za bolje izvež-
banega nasprotnika žrtev, ki si ne
more pomoči, je neporabno pred so¬
vražnikom, poveljnik ga nima v
oblasti in ne more streljanja smo-
treno voditi

Če tudi nečem dvomiti, da je
na avizo »streljati« bil takoj sprožen
posamičen strel, kateremu so sledili
še drugi streli, to vendar ne opravi¬
čuje zapovedujočega oficirja, kajti
na posamični strel bi bil moral takoj
zapovedati »streljanje vstaviti«, saj
še ni bil označil cilja in bi bil moral
sedeti, da mora to storiti, ker tako
ukazuje reglement.

Ako bi se bil oficir držal regle-
menta, in če bi bil pogledal na cilj,
kamor je hotel streljati, bi bil tudi

42

videl, da ;je imel pred sabo samo
umikajoče se in bežeče ljudstvo in
opustil bi bil streljanje, zakaj moral
bi biti barbar brez vesti in človeške¬
ga čuta, če bi bil mogel umikajoče
se in bežeče ljudi označili kot cilj.

Stara izkušnja je, da surovi, ne¬
izobraženi človek prekaša v krvoloč¬
nosti še roparsko zverino, ne kot po-
samičnik, pač pa v družbi enakih
ljudi. Samo tako si je tolmačiti, da
je že avizo »streljati« razvnelo to
krvoločnost in neusmiljenost, ki je
vojake napotila, da so postreljali be¬
žeče ljudi, ki se niso mogli braniti.
(Posl. Marckhl: In ti Belgi jci so ta¬
ko dobri dečki! Drugače bi se bilo
Ljubljančanom še slabše godilo!)
Pozneje bodete slišali, kako dobri
dečki so to. Poslušajte sodbo voja¬
škega strokovnjaka in nikar ne go¬
vorite vmes. (Posl. Marckhl: Zma-

šilo je to.) To jo zmašilo'? Iz vsake
besede izhaja jasno, da je pisatelj
strokovnjak prve vrste! (Poslanec
Marckhl: Od vas je slabo informi¬

ran.) Seveda!

Pozornost vzbuja popolno prezi¬
ranje predpisov od strani oficirja in
vojaštva. Neposredno zadeva glavna
krivda oficirja, posredna a morda še
težja polkovnega zapovednika, ki je
discipliniranje in izvežbanje voja¬
štva za streljanje pustil tako zane¬
mariti, da je to, kar se je zgodilo, bi¬
lo sploh mogoče. (Posl. Marckhl:
Vas zadene glavna krivda, ker ste
pustili tako daleč priti. Vi ste kri-

- ' 43

vi.) Ne govorite vmes. Sicer pa je
najbolje, ne odgovarjati na vaše
opomnje, ker ne spadajo k stvari.
(Posl. Marckhl: Gotovo!) Gotovo!

Torej priznavate, da ne spadajo k
stvari. (Veselost. Posl. Marckhl: Go¬
tovo spadajo k stvari. Dokazal Vam
bom to.)

Vojni minister vsega tega ni
vpošteval. Ko bi bil to storil, bi bil
moral to omeniti v tozadevnem svo¬
jem govoru v delegaciji; tega ni sto¬
ril nego povedal resnici nasprotujo¬
če poskuse prikrivanja.

Pešpolk št. 27 je v armadi na
glasu izvrstnega polka. Ce se pri ta¬
kem polku pokažejo razmere, kakršne
so se pokazale pri streljanju na ljud¬
stvo v Ljubljani, potem je opravi¬
čena skrb, da obstoje tudi pri drugih
pešakih podobne razmere glede nedi¬
scipliniranosti in nevednosti, ter ne-
izvežbanosti v predpisih reglementa.

Dolžnost vojnega ministra je
bila uvesti takoj vojno pravno pre¬
iskavo, proti moštvu, proti oficirju
in proti zapovedniku; on ima dolž¬
nost delati na to, da se pri pešakih
temeljito izvežba poraba in izvršitev
streljanja, da ostane vojaštvo nepre¬
stano v vaji, da bo pred sovražnikom
popolnoma na svojem mestu in da se
streljanje pri drugih prilikah ne
premeni v svojevoljno morenje in
da bi se za armado ne ponovila uso¬
da vojnih let 1859. in 1866. Tudi ta¬
krat je pred vojno vse živelo v do¬
mišljiji, da je vse izborno, dokler ni-

44

so bitke in boji dokazali nasprot¬
nega.

Kar se je v Ljubljani zgodilo,
ravnanje vojakov in oficirja, to so
priče, da obstoje težki, nevarni ne-
dostatki, ki se jih mora vestno pre¬
iskati in odstraniti.«

Po tej potrebni in kakor bodete,
gospodje moji, priznali, zanimivi
ekskurziji se vračam k stvari sami.

Temna slutnja.

Spričo ravnanja lajtnanta Ma¬
jerja me navdaja temna slutnja, ki
je žal ne morem zatreti, slutnja
namreč, da je bilo pod njegovim po¬
veljstvom stoječe moštvo že prej po¬
dučeno, da se bo streljalo in da je
zato komaj čakalo trenotka, da rabi
orožje. Direktnih dokazov za to seve¬
da nimam; pač pa mi je znano, da so
nekateri izmed vojakov, ki so 20.
septembra streljali na demonstrante
v Ljubljani, dali svojemu kanibal¬
skemu veselju nad tem činom izraza
s tem, da so svojim sorodnikom in
znancem poslali razglednice, v kate¬
rih so se ponašali s tem svojim ža-
lastnim junaštvom. Te razglednice,
ki potrjujejo mojo slutnjo, je poštna
uprava konfiscirala. Poživljamo vla¬
do, naj jih predloži visoki zbornici,
da ta spoznaduha,ki vlada na tem de¬
lu naše armade. Dalje pravi lajtnant
Mayer: »Poprej sem množico opeto-
vano poživljal, svaril in opominjal,
naj ne meče kamnov, ker se bo sicer

45

streljalo; specijalno posamične sku¬
pine žensk sem poživljal, naj se od¬
stranijo, ker se bo najbrž streljalo.
Deloma so ženske sledile mojemu
pozivu, deloma ne.« V tej izpovedi,
visoka zbornica, tiči predrzna ne¬
resnica, ako se nanaša izpoved na
postopanje iajtnanta Mayerja na-
pram demonstrantom v Šolskem dre¬
voredu. Po vseh pričah brez izjeme
je namreč dokazano in potrjeno, da
ni lajtnant Mayer, predno je dal
streljati na demonstrante v Šolskem
drevoredu, nikogar opominjal ali
svaril, da ni poprej poskusil z na¬
skokom z bajonetom udeležnike raz¬
gnati in da ni dal ne znamenja za
naskok, ne znamenja za streljanje.
Mladi oficir se pač zaveda, kako ne-
preudarno je ravnal in hoče s to tr¬
ditvijo polepšati svoje dejanje, ki se
ne da opravičiti. Drugod je pač opo¬
minjal in svaril, ali, to poudarjam
novič, ne pred Šolskim drevoredom.
Eno priznanje v tej izpovedi pa je
velevažno in se mora prihiti. Lajt¬
nant Mayer pravi namreč, da je po¬
sebno posamične skupine žensk po¬
življal, naj se razidejo, »ker se bo
najbrž streljalo«. Vedel je torej že v
Miklošičevih ulicah in v Franči¬
škanskih ulicah — zakaj samo tam
je poživljal ljudi, naj se razidejo —
da se bo streljalo. Kako važno pri¬
znanje za preiskavo tega dogodka je
s tem dal lajtnant Meyer vojaški
oblasti sam v roke! Ali se bo tudi
uvaževalo*

46

Ravno tako postavlja lajtnant
Mayer resnico na glavo s trditvijo,
da ni nihče od njegovih mož sledil
množici, da je sedem mož njegovega
oddelka streljalo in da je bilo odda¬
nih vsega skupaj deset strelov.

To trditev pobijajo poleg mno¬
gih drugih zlasti izpovedi nasled¬
njih prič: Alojzij Tavčar, c. kr. re-
alčni profesor; Fdvard Gregorič, c.
kr. sodni sluga; Fran Pust, c. kr. fi¬
nančni paznik; Ludvik Perič, prav¬
nik; Jakob Jereb, monter mestne
elektrarne; Vinko Nedeljko, c. kr.
davčni oficijal; Fran Per, mesarski
pomočnik; Josip Trtnik, abiturijent;
Rajko Kamenšek, c. kr. davčni prak¬
tikant; Marija Ogrinc, paznikova so¬
proga; Viktor Novak, visokošolec;
Mihael Cugelj, mizarski pomočnik;
Marija Goršič, nevesta ustreljenega
Rudolfa Lundra; Rihard Tory, tr¬
govski sotrudnik; Fran Podržaj, fri¬
zer; Milan Stupica, nastavljenec
električne cestne železnice; Marija
Škrjanc, delavka tobačne tovarne;
Fran Soukal, krojaški mojster; Cele¬
stina Kunauer, višjega paznika so¬
proga; Ivan Črnivec, urarski vaje¬
nec; Anton Melik, sedmošolec; Ma¬
tej Hubad, profesor in koncertni
vodja »Glasbene Matice«; Matija Za-
mida, višji deželni svetnik; dr. Josip
Jerše, stoini vikar in Ivan Šubic, c.
kr. ravnatelj umetnoobrtne strokov¬
ne šole v Ljubljani. Vse tu navedene
priče so z vso gotovostjo pri sodišču
in na mestnem magistratu izjavile,

47

da so vojaki tekli za bežečo množico
in da so vsak zase in v presledkih
vanjo streljali. Spričo tolikih sogla-
šujočih izpovedi je pač evidentno,
da je trditev lajtnanta Mayerja, da
od njegovih vojakov nihče ni tekel
za množico, vrhunec frivolnosti. To
trditev postavljajo na laž tudi sledo¬
vi streljanja. Na hiši št. 14. Pred
Škofijo so namreč bili 21. septembra,
kakor to izhaja iz pričevanja mestne-
knjigovodje Prana Trdine in kanee-
lijskega praktikanta Žitka Tomana,
tičale kroglje, ki so bile brez dvoma
izstreljene iz infanterijskih pušk, ki
so se rabile. Ena teh krogelj se je iz¬
ročila c. kr. državnemu pravdništvu
v Ljubljani. Od teh krogelj nastale
luknje v zidovju pričajo najbolje, da
so vojaki morali teči za bežečo mno¬
žico. To potrjuje tudi izpoved Marije
Goršič, ki je videla, držeč na rokah
svojega umirajočega ženina, kako so
se trije ali štirje vojaki vračali k po¬
slopju meščanskega bolniškega za¬
klada in to od javnega stranišča in
od mesnice, od koder edino je bilo
mogoče streljati na hišo št. 14. Pred
Škofijo. Zaradi predočenja kraja je
treba vedeti, da je trg Pred Škofijo
za poldrugi meter višji, kakor Po¬
gačarjev trg. Ker imajo luknje v zi¬
dovju hiše št. 14 poševno smer na¬
vzgor, je s tem najbolje dokazano, da
vojaki s Pogačarjevega trga na de¬
monstrante, ki so bežali med stolno
cerkvijo in med škofijo niso streljali
v ravni smeri, marveč so držali pu-

48

ške nekoliko kvišku. (Jako res!) Da
je bilo res tako, priča pred hišo naj¬
dena krogi ja, ki jo je mestni magi¬
strat odstopil c. kr. državnemu
pravdništvu in ki ima jekleni ovoj
pripognjen navzdol, to kaže, da je
kroglja v poševni smeri, malo na¬
vzgor, priletela ob kamen v zidu in
potem padla na tla; če bi bila prile¬
tela v ravni smeri, bi bila plošča¬
ta postala. To ne svedoči samo, da so
vojaki posamično tekli za bežečo
množico, nego da so celo premeni! i
fronte in streljali na bežeče, (Posl.
Neuman: Tista ulica je samo pet
metrov široka!) Da.

Ako se dalje uvažuje, da so bili
glasom uradnega potrdila oba mrt¬
veca in vsi težko ranjeni od zadaj
zadeti, potem se dobi šele pravi po¬
jem o nevarnih posledicah, ki bi bile
vsled demonstrantov lahko nastale
za oddelek lajtnanta Majerja. (Med¬
klici.)

Govorilo se je o tem, gospoda
moja, v delegaciji in tudi uradno po¬
ročilo deželne vlade kranjske je ob¬
segalo trditev, da se je na vojaštvo
usula toča kamnov, da, vojni mini¬
ster je vedel celo povedati o vrčkih
in opekah, ki so letele na vojake, o
katerih pa vojaštvo samo ničesar ne
ve. Ce bi te — žal — uradne trditve
bile resnične, potem bi bila vendar
toča kamnov imela kaj resnih posle¬
dic za vojake. A kaj vidimo! Konsig-
nacija e. in kr. pešpolka Leopold II.
kralj belgijski ekshib. št. 55. od 22,

49

septembra 1908 — podpisana od pol¬
kovnega zdravnika dr. Matije Slavi¬
lca — poroča o posledicah te toče ka¬
menja. Navedeno je od vseh vojakov,
ki so bili v službi osem mož, ki so
bili baje zadeti od kamnov. Razvid
polkovnega zdravnika dr. Matije
Slavilca pravi, da pri dveh vojakih
ni nobenih vidnih znakov zadetja s
kamni, pri treh da je odbita koža na
mestih, kakor leča velikih, pri enem
da je na zgornjem delu roke dva vi¬
narja velika rdeča lisa, okrog katere
je lahka oteklina, pri enem na le¬
vem spodnjem komolcu kakor vinar
velika lahka podplutba. Končno je ra¬
čunski podčastnik I. razreda Leopold
Schmidt naznanil, da ga je zadaj na
glavi zadel kamen in zdravniški iz¬
vid pravi, da je tam — poslušajte
dobro, gospodje — dva centimetra
dolga in dva milimetra globoka ra¬
na, ki teče od zgoraj dol. Zdaj, go¬
spoda moja, pa. pride najzanimivejše
na tej stvari. Ta gospod računski
podčastnik, je rano, ki že po svojem
značaju priča, da ni bila prizadejana
s kamnom, dobil ne 20. septembra
marveč že 18. septembra na Mariji¬
nem trgu in prizadejala mu jo je
sablja zapovednika vojaškega oddel¬
ka pešpolka št. 27., kateri oddelek je
stal pred Prešernovim spomenikom.
Ko je namreč dotični oficir dal po¬
velje »naskok!« je zamahnil s sabljo
in je ž njo zadel ob strani stoječega
računskega podčastnika Schmidta,
tako da se je prijel za glavo in je

4

50

bržčas prevzet od bolečin za treno-
tek stopil pred fronto. Marker ka¬
varne »Pri slonu«, Viktor Sedej, ki
je stal čisto v bližini, je ta dogodek
natanko videl. Da je Schmidt bil 18.
septembra ranjen, potrjuje tudi Elsa
Sampl, soproga narednika 27. peš¬
polka Sampla. Ce se vse to upošteva,
se razvidi, kaka je bila nevarnost, ki
je od 18. do 20. septembra vsled ta-
kozvane toče dežja pretila vojaštvu
in mirno lahko rečem, da v varstvo
državljanov namenjena oborožena
sila ni bila še nikdar tako lahkomi¬
selno in brezvestno in naravnost hu¬
dodelsko porabljana proti sodržavlja¬
nom lastne države, kakor dne 20.
septembra v Ljubljani.

Navesti bi mogel še marsikaj v
podkrepljenje te svoje trditve, a za¬
dostuje naj samo še ena stvar. C. kr.
realčni profesor Alojzij Tavčar in c.
kr. ravnatelj umetnoobrtne strokov¬
ne šole Ivan Šubic, ki stanujeta oba
v hiši meščanskega bolniškega za¬
klada, izpovedujeta namreč, da po¬
tem ko so odstranili ranjence in je
bil Pogačarjev trg skoro prazen ter
je le nekaj ljudi sem in tja begalo,
je z oficirsko pelerino ogrnjen mož
nekim »fej« in »Živio« kličočim da¬
mam po izpovedi rečenega profesor¬
ja odurno zaklical: »Še enkrat vpijte
>.2i vio« in bomo streljali« ali, kakor
je slišal ravnatelj Šubic: »Kdor »Ži¬
vio« vpije, bo ustreljen«. Očitno je
torej da se ni — kakor se je poročalo
vojnemu ministru — streljalo radi

51

uSi.

nevarnosti in dejanjskega žaljenja
vojaštva ter radi toče kamnov, nego
najbrž iz golega narodnega sovraštva
proti »ŽiviOK-klicateljem. (Tako jel)

Belgijci in Slovani.

To so pač trde besede. Iz ust
višjih oficirjev se dostikrat sliši, da
se vojaštvo nima vtikati v politiko
in da imajo gospodje oficirje le eno
nalogo: popolnoma neodvisno od po-
litiškega valovanja služiti najvišje¬
mu zapovedniku. To se prav lepo
sliši. Toda, gospoda moja, ne sme se
pozabiti, da resnica te trditve na laž
postavlja. Vojak in zlasti oficir, ki
ima višjo izobrazbo, se ne more od¬
tegniti vplivom svoje okolice, kveč¬
jemu če bi bil nadčlovek! Žal da v
naši armadi ni takih nadljudi. In
tako se zgodi — izjavljam takoj, da
tega nikomur ne zamerim — da je
dandanes tudi vojaštvo pod vplivom
političnih valovanj. Naravno je, da
so nemški oiicirji na strani svoje na¬
rodnosti in da se med njimi zelo ka¬
že sovraštvo proti drugim narodno¬
stim, ki je zlasti goje nemški časopi¬
si, in pri nas vsled birokratične tra¬
dicije sosebno sovraštvo proti Slova¬
nom. To se je kar se tiče moštva, po¬
kazalo tudi v Ljubljani, odkar se je
tam nastanil pešpolk št. 27. Ljub¬
ljana je znana kot ena najprijetnej¬
ših garnizijskih mest. To so potrdili
večinoma vsi oficirji, ki so od kjer¬
koli prišli v Ljubljano. Seveda so se
razmere od lanskega leta nekoliko

52

premenile, a vendar je treba opozar¬
jati, da ga pred 20. septembrom mor¬
da ni bilo v monarhiji mesta, kjer bi
bilo vojaštvo s civilisti živelo v ta¬
kem soglasju, kakor v Ljubljani.

Med pijanimi vojaki in vinjeni¬
mi civilisti se primerijo povsod iz¬
gredi. Morda pa niso ti izgredi nik¬
jer tako pogosti, kakor ob sobotah in
ob nedeljah v Ljubljani. Policijska
poročila, ki se pošiljajo na stacijsko
poveljstvo o teh, dogodkih in katerih
število je jako znatno, obsegajo sko-
ro vsa karakteristično naznanilo, da
so izgredi ali nastali vsled tega, ker
so začeli vojaki pešpolka št. 27. pso¬
vati ljudi s »kranjski pes, kranjska
svinja, slovenski pes, slovenska be-
stija«, ali da so pri prepirih, ki so iz
kateregakoli vzroka nastali s civili¬
sti, rabili brez izjeme take psovke.
(Posl. Malik: To se ob sebi razume,
ker dela ta poročila policija gospoda
Hribarja.) Ali, gospod kolega, saj se
vendar vedno navajajo priče! In po¬
slušajte, kar bom še dalje povedal.
Ce bi bilo tako, kakor Vi trdite, bi
se ne bilo moglo zgoditi, da so voja¬
ki bili radi tega kaznovani. Divizijo-
nar podmaršal pl. Lang je bil tako
ljubezniv in me je zagotovil, da se v
vsakem takem slučaju pokličejo vo¬
jaki na odgovor in da se jih dosti¬
krat tudi jako ostro kaznuje. Takih
kaznovanj je bilo že mnogo, prav
ker se je po pričah potrdilo, da so se
taka psovanja resnično zgodila. To¬
da, gospoda moja, karakteristično je,

53

da se vzlic postopanju vojaških obla¬
sti tiste psovke vedno in vedno rabi¬
jo. Celo pri zadnjih demonstracijah
se je zgodilo, da so take izraze rabili
ne samo vojaki, ki so bili v službi,
nego tudi oficirji. Tako je dal bra¬
njevec Pavel Vrankar na zapisnik,
da, ko je 20. septembra ob polu 9.
zvečer stopil iz kavarne Prešeren,
mu je pešali 27. pešpolka ne da bi
imel kak povod, nastavil bajonet na
prsi in vanj zakričal: »Prokleti

kranjski pes, marš.« Dalje je iz izpo¬
vedb trgovskega sotrudnika Janka
Stupice in pisarniškega sluge pri dr.
Furlanu Valentina Drčarja posneti,
da je v Miklošičevih ulicah poleg
Bambergove hiše s svojim kordonom
stoječi oficir neprestano rogovilil s
svojo sabljo in vpil na demonstrante
»\Vindische Hunde«, potem »Halts

Mani« in »Verfluchte-« dalje

trgovski sotrndnik Stupica ni slišal.
Po soglasnih izpovedbah je imel ta
oficir pri sebi psa, ki je oblajal in
naskakoval vsakega pasanta. (Vese¬
lost.) Pekovski pomočnik Josip
Škrajnar pripoveduje, da je prihitel
proti njemu, ko je stal 20. septembra
zvečer poleg frančiškanske cerkve v
Miklošičevih ulicah, oddelek 27. peš¬
polka v brzoteku, da je neki infante-
rist stopil pred njega in nanj zakri¬
čal: »Ti prokleti pes, ali boš bežal.«
(Medklici.) Končno naj bo omenjena
izpoved stolnega vikarja dr. Jeršeta,
ki se je 20. septembra ob polu 9. od
večerje pri Uršulinkah vračal po

M

Wblfovih vilicah domov ter videl ta¬
ke stvari, da je dal na zapisnik na¬
slednje besede: »Tam stoječim voja¬
kom je strast žarela iz oči ( Veselost
in medklici), ker so se z nasajenimi
bajoneti zaganjali za posamičnimi
nagajivci.«

Dragonci.

Tudi vedenje dragoncev ni bilo
tako, da bi bilo moglo vplivati po¬
mirjevalno na občinstvo. Mimogrede
bodi omenjeno, da je bila ta vojaška,
četa poklicana prav po nepotrebnem
in ne da bi bila dež. vlada mene kot
šefa mestnega policijskega urada o
tem obvestila. Pri tem se je storila
neprevidnost, da so poslali dragon¬
ce, predno so nastopili v mestu svojo
službo, v Koslerjevo pivovarno, in
dokazano je, da je 20 dragoncev in
8 orožnikov v noči od 19. na 20. sep¬
tember na dvorišču Koslerjeve pivo¬
varne izpilo dva hektolitra piva od
soda in dva zaboja piva v stekleni¬
cah. (Živahna veselost in medklici.)
Kaj ne, gospoda moja, to je prav iz¬
datna množina pijače in primerna
priprava za službo v mestu. (Posl.
Malik: Kdo je to plačal?) Pivovar-
nar Kosler. Ker so bili dragonci in
orožniki tudi 20. septembra nasta¬
njeni v Koslerjevi pivovarni, je pač
tako kot gotovo, da so bili tudi ta
dan pogoščeni s pivom — po neume¬
stni gostoljubnosti pivovarnarjevi.
Ni se torej čuditi, da so dragonci te¬
mu primerno nastopali. V ilustraci¬
jo bodi navedeno samo naslednje:

ss

Rudolf Juvan, modeler v Tonniesovi
tovarni na. Dunajski cesti in Albert
Feldstein, knjigovez, sta izpovedala,
da je 19. septembra, torej na dan po-
goščenja v Koslerjevi pivovarni, ob
a / 4 ll.  zvečer pridrvel brez vsakega
povoda neki četovodja s štirimi mož¬
mi v vežo gostilne »pri levu« na Ma¬
rije Terezije cesti in začel z golo sab¬
ljo udrihati po navzočnih gostih.
Imenovani Feldstein je bil prej sto¬
ječ poleg zidu na ulici zaradi klica
»Živio dragonci« s sabljo na desni
rami lahko ranjen. Nožarski pomoč¬
nik Rudolf Juvan je izpovedal, da je
bil, ko je isti večer ob 3 / 4 10. stal na
hišnih vratih hiše št. 27. v Kolo¬
dvorskih ulicah, od vojaka kakih de¬
vet mož broječe dragonske patrulje
brez vsakega povoda udarjen s sab¬
ljo po vratu in lahko poškodovan.
TTžitninski agent Anton Jecelj je
končno izpovedal, da je, ko je izvrše¬
val dne 19. septembra ob polu 11.
zvečer poleg luteranske cerkve svojo
službo, pristopil k njemu neki zna¬
nec in z njim govoril. Mimo je šel
oddelek dragoncev. Naenkrat je pro¬
ti njima, ki sta se popolnoma mirno
vedla, pridrvel v galopu jezdec,
udaril po njih s sabljo in rabil pri
tem izraz, ki ga iz ozirov na spodob¬
nost ne morem ponoviti in ki je ob¬
segal tak poziv na razhod, da bi ga
trezen človek gotovo ne bil rabil.
Ker sta se prej omenjena moža udar¬
cu umaknila, je sablja zasekala v
ograjo s tako silo, da se je odlomil

56

35 centimetrov dolg kos, ki ga je po¬
tem mestni magistrat izročil sodi¬
šča .

Dne 20. .septembra je privatni
uradnik Vinko Kovačič iz Sevnice
na Štajerskem, hoteč priti k »av¬
strijskemu cesarju«, kjer je stano¬
val, šel po Stritarjevih ulicah, ko ga
je neki dragonec brez vzroka udaril
s sabljo po glavi. Kakih deset minut
po streljanju, tako poroča deželni
oficijal Mirko Cesnik, je priletel v
gostilno »Pri belem volku« neki dra¬
gonec, je rogovilil s sabljo in nepre¬
stano vpil »ven«, »ven«, tako da so
vsi navzočni imeli vtisk, da je mož
pijan. Občinski svetnik in rezervni
častnik Fran Mally je izpovedal, da
je 20. septembra ob polu 10. zvečer
pred njegovo hišo in kavarno »Av-
stria« stalo kakih 20 do 30 popolno¬
ma mirnih ljudi, ko je prišla tja
močna pod poveljstvom nekega ofi¬
cirja stoječa patrulja konjenikov.
Neki mirni pasant, ki je šel ob bliž¬
nji ograji in se na nobeno stran ni
mogel ganiti, je bil v trenotku obko¬
ljen in neki dragonec ga je tako ob-
delaval s sabljo, da mu je imenovani
obč. svetnik moral zaklicati, naj ga
pusti v miru, saj je vendar miren
pasant. Na to je dragonec res nehal.
V tistem hipu je obč. svetnik Mallv
videl, da je dragonski častnik neke¬
ga drugega pasanta udaril s sabljo.
Gospod Mallv je izrečno poudarjal,
da so bili ljudje popolnoma mirni in
ni bilo nobenega vzroka, da so dra¬
gonci tako ravnali.

57

Orožniki.

Kar se tiče orožnikov, bodi ome¬
njeno, da je izvzem ši nekaj slučajev
njih ravnanje edina svetla točka v
tej aferi in da je moštvo večinoma
izpolnjevalo svojo službo tako, da ni
mogoče dosti oporekati. O orožni¬
ških oficirjih pa se to ne more trdi¬
ti. Tako je ritmojster Lelleg 20. sep¬
tembra zvečer rekel deželnovladne-
mu tajniku dr. Mathiasu pred voja¬
škim skladiščem, kjer so bili zbrani
oficirji in uradniki: »No, da, naši
ljudje že tri noči ne spe; mislim da
bodo nocoj pošteno vmes udarili.«-
Ko je neki pasant, noseč viktualije z
južnega kolodvora domov bil v Še-
lenburgovili ulicah od orožnikov
ustavljen, ker se je mislilo, da nese
kamne, je isti žandarmerijski oficir
zaklical orožnikom: »Le nikar dosti
govoriti; kratek proces naredite in
aretirajte ga.« Orožniki sami pa so
bili pametnejši, kakor njihov zapo-
vednik, so preiskali zavoj in videč,
da so v njih živila, niso moža areti¬
rali. Gospa Albina Bervar, hišna po¬
sestnica, je stala 20. septembra ob
polu 9. uri v večji družbi na Franco¬
vem mostu, ko je velik močan oficir
z rdečimi naši vi, ogrnjen s pelerino
prišel mimo vojaškega kordona in
zaklical: »Jim bomo že pokazali tem
lopovom.« Končno priča gospa Jeri¬
ca Fortuna, hišna posestnica na Vo¬
dovodni cesti, da je 18. septembra
velik močan orožniški oficir pri Fi¬
scherjevi točilnici v Zvezdi zaklical

58

orožnikom 1  »Ljudi ven pometati in
postreliti.« C e se končno, kakor že
omenjeno še uvažnje, da se je na Po¬
gačarjevem trgu, po streljanju na
demonstrante v Šolskem drevoredu
neki žandarmerijski oficir povzpel
do vzklika »Še .enkrat zavpite »Ži¬
vio« in bomo streljali«, potem je evi¬
dentno, da jo žandarinerijslio povelj¬
stvo vse storilo, česar bi storiti ne
smelo, ter da se je vedlo na način, ki
bi se smel najmanj pričakovati od
oficirjev i i  ki bi bil celo v Macedo-
niji nemogoč. Orožniško moštvo si
je vsekako obranilo več takta, več
preudarnosti in več miru kot njega
predpostavljeni oficir.

Koliko je bilo strelov?

Prihajam, čestita gospoda, h
koncu. Spričo uničevalne obsodbe, ki
jo je izrekel moj militarično izobra¬
ženi strokovnjak (Medklici), se ne
maram dlje baviti z dejstvom, da je
lajtnant Majer, kmalu potem, ko je
napravil krvoprelitje, c. kr. deželno-
vladnemu tajniku dr. Fr. Matbiasu,
kakor tudi meni trdil, da je on uka¬
zal (dejanj‘sko) streljati — kar je
natančno razločiti od povelja »stre¬
ljati«. Nečem se sklicevati na to, da
so se njegova prva poročila na pred¬
postavljeno oblast — kakor sem to
izvedel od divizijonarja ekscelence
M. Langa — tudi tako glasila in je
šele pozneje rabil izgovor, da prave¬
ga povelja »ogenj? ni dal. Tudi ne¬
čem izvajati sklepov iz izpovedi tr¬
govskega sotrudnika Dragotina Go-

59

rnpa, trgovskega gojenca Oskarja
Vojn ilovica in trgovskega sotrudni-
ka Pavla Pristova, ki vsi trde, da so
natančno slišali povelje »ogenj«.

Najodločneje pa, moram ugovar¬
jati izpovedi lajt. Majerja, da se je
vsega skupaj desetkrat ustrelilo.

Ne bom navajal prič, katerih je
lepo število in ki so zanesljivo slišali
več strelov, omejujem se na to, da
navedem na ta žalostni dogodek na¬
našajoči se in po posebni plastiki od-
likujoči se del izpovedi koncertnega
vodje in ravnatelja »Glasbene Mati¬
ce«, Mateja Hubada. Ta se glasi
(čita) :

»Ko sem slišal prvi strel, se mi
je koj čudno zdelo, da, če se je že mo¬
ralo streljati, se ni ustrelilo v smeri
proti Stritarjevim marveč v smeri
proti Medarskim ulicam. Stal sem
takrat s svojo sestro pri odprtem
oknu svojega stanovanja Pred škofi¬
jo št. 18, od koder se vidi v Medar-
ske ulice in sem mirno in pozorno po¬
slušal streljanje.« (Posl. Malik: Po¬
zneje so vsi tako hladnokrvni, a ka¬
dar poči strel, imajo vsi skupaj pol¬
ne hlače in ne vedo, kako se je dogo¬
dek izvršil.) Le poslušajte, kar pri-
povedujem. — »Streljalo se je tako¬
le: Najprej sem v daljših presledkih
slišal tri posamične strele, nekako za¬
molkle, potem dva strela, ki sta hitro
sledila eden za drugim, nato dlje časa
trajajoče brzostreljanje, pri katerem
so streli drug drugemu sledili tako
hitro, da jih nisem mogel šteti. Potem

60

je brzostreljanje ponehalo in sledilo je
v počasnih presledkih sedem strelov,
tako počasi, da sem jih mogel šteti.
Potem je zopet sledilo brzostrelja¬
nje, pri katerem strelov nisem mogel
šteti, na to zopet počasno streljanje.
V tem, ko je moja sestra prestrašena,
jecljala nekaj besed in sem ji rekel
»to je strašno«, nisem mogel strelov
šteti. Proti koncu so streli vse počas¬
neje sledili drug drugemu. Doneli so
bolj zamolklo, prihajali od nekoliko
dlje, kakor od druge smeri, na desno
od mene, med stolno cerkvijo in med
škofijo. Zadnji trije streli so počasi
počili in doneli zamolklo. Prvi trije
streli so se slišali zamolklo, dasi so
bili bližje oddani, kakor drugi. Prej
omenjeno brzostreljanje se je slišalo
jako ostro in jasno v smeri Medenih
ulic. Kolikor dlje je trajalo strelja¬
nje, toliko bolj oddaljeno in zamolklo
se mi je zdelo. Sodim, da je strelja¬
nje do pol minute trajalo, gotovo pa
dlje kot četrt minute in je po mojem
prepričanju bilo oddanih 20 do 40
strelov.

Maj er med strelci.

Zdaj pa, cenjeni gospodje, pride
kar je najbolj neverjetno, rekel bi,
najbolj nečuveno in nepojmljivo.
Predno končam, moram to povedati,
ker po bliskovo pojasnjuje način, na
kateri se je z vojaške strani vse sto¬
rilo, da bi krivci ljubljanskega krvo-
prelitja z dne 20. septembra izgleda-
li kot nedolžna jagnjeta.

61

Že vojaško stacijsko poveljstvo
je vse storilo, kar je bilo mogoče, da
opere lajtnanta Mayerja. Za početje
imenovanega lajtnanta, orožniškega
oficirja in vojaštva so navajali vsa
mogoča opravičevanja, pred vsem
razburjenje, potem utrujenost, dočim
se je popolnoma pozabilo, pustiti tu¬
di za ljudstvo veljati razburjenje.
Toda kar si je v tem oziru dovolil
lajtnant Mayer, presega že vse. Iz iz¬
povedi enoletnega prostovoljca pri
4. stotniji 27. pešpolka je namreč na¬
slednje posneti. (Posl. Malik: »Ah,

ti ljubimkujejo s Slovenci.) Poslu¬
šajte raje mirno in odgovarjajte po¬
zneje. i

Dne 22. septembra okoli 3. ure
popoldne, torej na dan pogreba obeh
žrtev, je bilo moštvo dne 27. pešpol¬
ka pripravljeno na dvorišču infan-
terijske vojašnice. (Medklici posl.
Malika.) Ali saj dotičnik ve,,  kaj ima
pričakovati, če njegove navedbe niso
resnične; da, on ve, kaj ga čaka, ker
so njegove navedbe resnične. (Posl.
Malik: Povem vam, da je med pro¬
stovoljci tega polka mnogo Sloven¬
cev.) Da, seve, zakaj pa ne! Tudi ta
je Slovenec! Tam so torej postavili
puške v piramide, odložili telečnjake
in se razstopili, vojaštvo pa je ostalo
pri piramidah pušk. Oficirji so
stali bolj v stran od vojaštva. Naen¬
krat je stopil lajtnant Mayer k sku¬
pini infanteristov 2., 3. in 4. stotnije
ter začel izpraševati: »Koliko stre¬
lov pa je bilo pravzaprav oddanih?
(Oujte! Cujte!) »Jaz sem enkrat

62

ustrelil« se je oglasil neki infante-
rist; »jaz dvakrat«, je rekel neki dru¬
gi, »jaz trikrat, jaz sem še dvakrat
ustrelil«, je rekel tretji. Temu je dejal
lajtnant Maver: »Torej ste vi otvo-

rili brzostreljanje?« in se je začel z
vojaki na glas smejati. (Cujte! Cuj-
te!) Potem je dejal: »Upam, da bo¬
mo še imeli priliko streljati«. Ko se
je polegel hrupni smeh.ki je sledil tu¬
di tem besedam, je lajtnant vojake
tako-le opominjal: »Opozarjam Vas,
če se Vas bo vprašalo, kolikrat je
vsak streljal, naj gotovo ne reče no¬
beden da več kot enkrat. Posebno bo¬
dite previdni nasproti enoletnim pro¬
stovoljcem; ti izčenčajo vse.« (Posl.
Malik: To je izpovedal enoletni pro¬
stovoljec?) Hal je to na zapisnik; vo¬
jaška uprava pozna ta zapisnik; tudi
njegove ime je pod zapisnikom pod¬
pisano; ta enoletni prostovoljec bi
tega gotovo ne bil dal na zapisnik,
če bi se ne bilo res zgodilo; mož jam¬
či za to izpoved s svojim imenom, in
kaj se to pravi, jamčiti pri vojaštvu
s svojim imenom za kako stvar, to,
mislim, je tovarišu Maliku dobro
znano, saj je sam služil uri vojakih.
(Posl. Malik: Lajtnant Mayer je to
tudi storil.) Toda izpovedi lajtnanta
Mayerja pobijajo njega samega; do¬
kazal sem, da te izpovedi lajtnanta
Mayerja samega najbolj obtožujejo.

Pred zaslišanjem pri sodišču.

Pa ne dovelj tega ! Dne 29. sep¬
tembra, torej dan poprej, predno so
bili vojaki, ki so streljali, zaslišani

63

pri deželnem sodišču, jih je nadpo¬
ročnik Hallcr pri »povelju« opozar¬
jal, naj izpovedo ravno tako, kakor
so izpovedali pri njem v pisarni, ko
je njih izpovedbe protokoliral. Zla¬
sti je poudarjal, naj izpovedo, da ni
nihče več kot enkrat ustrelil. Pozne¬
je je to lajtnant Suchanka ponovil
in še dostavil, naj tudi izpovedo, da
so na povelje »ogenj ustaviti« takoj
nehali streljati. A dokazano je, da
povelje »ogenj ustaviti« sploh ni bi¬
lo dano!

Spoštovani gospodje! Iz pove¬
danega je razvidno, kako sistema¬
tično se je delalo na to, da bi resni¬
ca ne prišla na dan, in upam, da mi
bodete priznali, da moramo zaradi
tega toliko energičnejše, toliko brez-
obzirnejše zahtevati od vlade, naj
strogo in nepristransko izvede pre¬
iskavo proti onim, ki so vprizorili
dne 20. septembra v Ljubljani krvo-
Drelitje. To je tudi občinski svet de¬
želnega stolnega mesta Ljubljane
najodločneje zahteval. To je postu¬
lat javne morale, postulat patrijo-
tizina. Živimo v težkih časih. Kdo
ve, če ne bo država v najbližjem ča¬
su apelirala na požrtvovalnost svo¬
jih narodov. (Posl. Malik: Pa bodo

zopet Nemci trpeli.) Slovani so ved¬
no in na vseli bojiščih krvaveli za
Avstrijo. Kdo je pa 1. 1848. in 1849.
Avstrijo rešil? Slovani so na največ
bojiščih krvaveli za monarhijo in
slovanski polki so si pri vseh bojih s
sovražniki pridobili slavo.

64

Zato jo pa vendar važno vse
opustiti, kar bi moglo zmanjšati to
požrtvovalnost. (Medklici.) Prosim,
gospoda moja, poslušajte in pustite
me govoriti, če bodo zdaj narodi av¬
strijski videli, da sme vojaštvo brez
kazni početi z življenjem državlja¬
nov kar in kakor hoče, potem ni iz¬
ključeno, da bo to imelo najresnejše
posledice. Lahko smo, gospoda mo¬
ja, ponosni na svojo armado. Z mno¬
gih bojišč se je vrnila proslavljena.
Skoro vsaka stran njene zgodovine
poroča o slavnih činih oficirskega
zbora in moštva. A to, kar se je
zgodilo 20. septembra v Ljubljani,
je sramoten madež v zgodovini av¬
strijske armade in vlada bi morala
skrbeti, da ga izpere. To se more zgo¬
diti samo z nepristransko preiskavo
in strogim kaznenjem vseh krivcev.
To zahtevam, nič več in nič manj.
Priporočam Vam, da pritrdite na¬
slednji resoluciji (čita) :

»Visoka zbornica izvoli skleniti:
C. kr. vlada se poživlja:

1. nemudoma sporočiti uspehe
izvršene preiskave o postopanju e.
in kr. vojaštva povodom demonstra¬
cij v Ljubljani 18., 19. in 20. sep¬
tembra;

2. krvoprelitja krivega oficirja
na primeren način poklicati na od¬
govor. (Odobravanje in ploskanje.)

NAROBNA TISKARNA, LJUBLJANA.