Leto
¥ Celju, dne 15. aprila 1908.
Štev. 43.
DOMOVIN
1
k

Uredništvo
jena Schillerjevi cesti št3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
0 narodm ravno ravnc sti na Švicarskem.
Vsled nemške narodne nestrpnosti postajajo razmere v Avstriji od dne do dne neznosnejše. Zdi se, kakor bi se bila vodilnih glav notranje politike avstrijske polotila neozdravna in dedna slepota, katera prehaja od ministra na ministra od voditelja na voditelja, rod za rodom, brez nade, da bi ti slepci kedaj spregledali in spoznali, kje je avstrijskih narodov skupni cilj. Spora-znmljenje med narodi je pa mogoče, o tem nam priča dejstvo, da so najboljši možje, mislitelji, učenjaki, pisatelji in umetniki vseh avstrijskih narodov to že spoznali, ali pa se temu boljšemu spoznanju ne upirajo, le po-litiški hujskači, kateri zasledujejo v parlamentu, v deželnih in občinskih zborih svoje osebne koristi in katerim služi bodisi koruptna ali pa nevedna žurnalistika, le ti ljudje se z vso močjo svoje brezvestnosti upirajo spravi narodov. Treba jim bo strgati masko z obraza ter je narodom pokazati v njih pravi podobi, da bodo vsi, tudi naj-lahkovernejši spoznali, da so oni, ki so bili dosedaj njih voditelji, v resnici le njih zapeljivci in sebični izkoriščevalci. Da je sprava med narodi mogoča, o tem nam pričajo druge države, v katerih živi po več narodov v popolni ravnopravnosti in v največjem miru eden poleg druzega. Kot vzgled nam smeta služiti v tem obziru Švica in Belgija.
O jezikovnih razmerah v Švici je prinesel ,,Čas'1 v svoji 46. štev. od 16. febr. 1.1. članek, ki ga tu poaajemo svojim čitateljem, da bodo vedeli, kako so urejene te razmere v državi, na katero se tako pogostoma sklicujemo kot na vzor mnogojezične države, katera je pa vsem enako pravična.
„Vstrezam Vaši želji ter si priza-denem opisati Vam. kako je jezikovno vprašanje na Švicarskem urejeno. Pred vsem opozarjam, da podam v svojem opisu le glavne poteze. Jezikovnega vprašanja, v avstrijskem smislu, ni bilo v Švici nikdar. Ustava državne zveze ali konfederacije* se je izognila temu nevarnemu vprašanju z dvemi preprostimi članki (107 in 116). Eden teh (116) pravi, da so trije glavni jeziki v Švici : nemški, francoski in italjanski ter so vsled tega narodni (državni) jeziki, drugi članek pravi, da morajo biti v federalnem sodnem dvoru zastopani vsi trije narodni jeziki (107). Težišče jezikovnega vprašanja je v teh okoliščinah preneseno glavno v mešane kantone (Bern, Freiburg, Valais in Grisons).
* Švica je zveza 22 kantonov, kateri imajo v Bernu svojo skupno vlado ; vsak kanton je pa drugače država za se, ki svoje domače potrebe po ivoji volji neodvisno od dragih upravlja ter ima svojo posebno kanto-»alno vlado in tudi svojo ustavo.
Danes podajem glavno one podatke) katere mi je dala učna uprava kantona freiburskega.
Kakor je menda čitateljem znano, se govori v Švici v resnici pet jezikov (nemški, francozki, italijanski, ladinski in romanski). Dve zadnji narečji sta le malo razširjeni (samo na Grisonskem), zato tudi nista bili priznani kot narodna ali državna jezika. „Treba vender pomisliti", pravi načelnik omenjene naučne uprave, „da ako priznava švicarska konfederacija tri narodne jezike
—	nemščino, francoščino, italjanščino
—	da priznava tri narodnosti. Ti trije jeziki so jednake cene in narodni (državni) v tem smislu, da se ne more smatrati nobenega državljana, ali noben kanton inferiornim samo za to, ker govori nemški, francoski ali italijanski." Izvzemši čl. 107. zvezne ustave © zastopstvu narodnih jezikov v zveznem sodnem dvora, ni nobenega zakona ne predpisov, ki bi določal proporcionalno ali jednakomerno zastopstvo jezikov v zvezni npravi, pri imenovanju zveznih uradnikov in uslužbencev. Od teh se zahteva znanje jednega ali več jezikov, nikdar se pa ne račnna s tem, je li Nemec, Francoz ali Italijan. Imenovanja pri železniških, poštnih, carinskih uradnikih to jasno dokazujejo. Konfliktov na tem polji sploh ni, ako pa nastane včasih kako nesporazumljenje, se tndi hitro mirnim potom poravna. Tu moram posebno povdarjati, da si v Švici vse prizadeva narodne manjšine v vsem podpirati in negovati.
V zakonodajnih zborih se govori v treh narodnih jezikih in govori se stenografirajo, kakor so bili govorjeni. Parlamentarni zapisnik in uradni oglasnik konfederacije se uredujeta le francoski in nemški, zakonski predlogi pa, naredbe, vladni oglasi itd. se objavljajo tndi v italijanščini in v izjemnih slučajih tudi v ladinskem in romahskem narečju. Zvezna vlada in sodni dvor nimajo samo prelagateljev, ampak tudi posebne tajnike za vsak narodni jezik. Prejemajo se vloge tudi v narečjih, ki niso priznana kot narodna, rešitve in razsodbe so pa vedno v nemščini, francoščini ali italijanščini. Vsak državljan, kakor tudi vsak kanton ima pravico obrniti se v tem ali onem jeziku na drugojezični kanton, odgovor dobi pa vedno v uradnem jeziku do-tičnega kantona. Z zvezno vlado si dopisuje kanton v svojem jeziku.
Čl. 116. zvezne ustave govori samo o narodnih jezikih zveze (konfederacije), o notranjem jeziku vsakega kantona odloča kanton sam. Mešani kantoni lahko proglasijo eden ali pa oba jezika uradnima jezikoma. V prvem slučaju skrbijo Švicarji za to, da bi narodnostni manjšini bile zavarovane nje jezikovne praviee. To se doseže glavno na ta način, da se razdrobi kanton na ne prevelike občine, katere imajo dovolj obširne pravice. Tako postane občina
v kantona to, kar je kanton v konfederaciji. Kako se skrbi v Švici za to, da bi se ohranila jezikovna celota tudi na najnižji stopinji, nam jasno kaže zložba posamičnih delov milice. V Frei-burgn so štirje nemški in en francozki polk, pri katerih vsi, moštvo in častniki od prvega do zadnjega pripadajo k eni narodnosti. Tam, kjer se ne dajo stvoriti enojezični polki, so vsaj eno-jezične kompanije itd. Tu nehote na-vstaja vprašanje o poveljnem jeziku. V Švici so je kaj gladko in lahko rešili. Možtvo je združeno po jezikih in vsak štabni častnik mora znati temeljito vsaj dva jezika. Ni nikakega glavnega jezika, tndi ne za slučaj vojske. Povelja vrhovnega poveljnika, naj že pripada tej ali oni narodnosti, se vedno jasno in točno sporoče poveljnikom raznih korov. Generalni štab ima zadostno število prelagateljev, poleg tega pa morajo, kakor sem že rekel, znati častniki po več jezikov.
Zvezna ustava določa v članku 1^7., da je obiskovanje ljudske šole obvezno in šola brezplačna. Skrb za šolstvo pada izključno na kantone in kantonalna uprava odloča toliko o številu šol kolikor o poučnem jeziku. V mešanih kantonih se jemljejo v obzir razne okolnosti, posebno se ozira na število rodbin, tvorečih v jezikovnem obziru narodnostno manjšino. Tako se uči n. pr. na Juri v francoskem delu kantona Freiburg na ljudskih šolah francozki, v Moratu, v nemškem delu istega kantona, pa nemški. Na srednjih šolah, katere so v kantonalni upravi, se poučujeta vsaj dva narodna jezika. Na federalni tehniki v Curihu se predava francozki in nemški. —s—
Prebivalstva šteje Švičarsko tri miljone 315.000; po narodnosti je 69'7°/o Nemcev, 22% Francozov, 6'5°/o Italijanov, ostali so Ladinci in tujci.
Dopisi.
Iz Trbovelj — zborovanje učiteljskega društva za laški okraj. Dasitudi drži „40 marternikQv" strogo svojo besedo glede vihravosti vremena, se nas je vendar zbralo precejšnje število v prijaznih prostorih zidanmoške šole dne 5. aprila t. 1.
Posetili so nas tokrat dragi tovariši iz Celja, sevniškega in brežiškega okraja. Točno ob pol 10. se je prestopilo na dnevni red. Ker je obolel naš priljubljeni društveni predsednik gosp. Ant. Gnus, podpredsednik g. BI. Jurko pa je bil objednem poročevalec z dvema referatoma, vodil je zborovanje prvi odbornik g. Sorčan Janko. Pozdravil je došle tovariše sosednih bratskih društev in poročal o dopisih. Ker je bil prvi poročevalec tov. Lebar odzvan v Gradec, preložilo se je njegovo poročilo na jesen, zato pa je predaval tov. Jurko - Razborski o Ant.
Peskovej knjižici „Na delo med ljudstvo" z njemu lastno temeljitostjo, navajajoč pozornim društvenikom do-slovno glavne misli.
Izvolil se je odsek razven obstoječega odbora v intenzivnejše delovanje iz sledečih tovarišev: Kern, Četina, Zorn, Vole, gdč. Umberger, gdč. Cim-peršek Št., Plavšak in Sorčan. Prvo posvetovanje bo imel ta odsek z od-borovimi člani vred na Velikonočni ponedeljek v Celju pred zborovanjem „Zaveze" v „Nar. domu". Pričakuje se, da prinese do tedaj vsak član svoje nasvete. Imena v odseku za narodno delo se nahajajočih tovarišev, ozir. tovarišic so nam porok za uspešno delovanje v označenej smeri.
Tej izvolitvi je sledilo predavanje o zanimivem vprašanju: „Zakaj se prezira in zapostavlja slov. učiteljstvo" ? Glavni del tega izvrstnega Jurkovega referata vsebuje sledeče točke:
1.	Slov. učit. se prezira zato, ker se še vedno smatra kot reven plagijat srednjeveške „šomaštrije",
2.	ker je vzgojeno v sponah ser-vilizma in duševnega jerobstva, da se ne more povspeti do samostojnosti,
3.	ker mu vsled enostranske napačne vzgoje manjka umevanje za vzvišenost narodovih svetinj in bistveno pojmovanje človeških pravic,
4.	ker je vsled umetno prigojene brezbrižnosti nedovzetno za vsak odločni pojav lastne inicijative,
5.	ker je po hlapcih strankarstva in „štrebarstva" vzgojeno za hlapče-vanje strankarstva,
6.	ker trpi v svoji sredi „štrebar-stvo" s pomočjo katerega se vzdržuje nenaravna strahovlada,
7.	ker pogreša v svojih predstojnikih potrebne podpore in zaščitnosti,
8.	ker prevladuje patentirano na-ziranje starih mogotcev izza časa konkordata tudi v javnem mnenju o šoli in učiteljstvu in o splošni na-obrazbi.
Poročevalec tov. Blaž si je pridobil vsestransko glasno pritrjevanje, kar mu naj bode v zahvalo za njegov trud in izbrano poročilo.
Pri g. Ivančiču smo se okrepili za skupno pevsko vajo ob 1. popoldne, ki je trajala do 3. ure. Skupna vaja je bila v svrho velikonočnega koncerta v Celju.
Po završetku vaje naslajali smo se v tovariškem pogovora in popevanju naroanih, dokler smo se razšli.
< Dne 10. majnika se snidemo v Trbovljah in upamo videti tudi tiste, kateri so se dozdaj brez poštenega izgovora zborovanja odtegovali. V združenju je moč, sicer jadna nam solidarnost in — stanovska zavest.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled.
Umor gališkega deželnega namestnika grofa Andreja Potockega.
Ponovno je bilo iz Galicije slišati o nasilja vladajoče poljske klerikalne plemenitaške stranke in z njo zvezane vlade proti Rusinom. Ne govorimo niti o vseh podrobnostih v opravi in na šolskem polju; znani so pa dogodki na lvovskem vseučilišču, znane »ga liške" volitve, o kateri je razpravljal že državni zbor, znani krvavi prizori iz zadnjih deželnozborskih volitev. Celega rusinskega naroda se je lotilo opravičeno globoko ogorčenje. To ogorčenje je vplivalo na mladega visoko-šolca Siczynskega tako, da je šel in umoril namestnika Potockega, misleč, da s tem maščuje krivice nad svojim narodom in doseže spremembo v sedanjih galiških razmerah. Krvavega nasilstva ne more odobravati nikdo in ne odobrava tudi tega umora niti sam rnsinski narod, ki bi prišel in mora enkrat priti postavnim potem do pravice, katere so mu zajamčene v ustavni državi. Svarilo pa je ta krvavi dogodek za vlado in vladajoče narodne večine, da ne gre posameznih narodnih manjšin tlačiti in izrabljati njihove potrpežljivosti. Drugače se zgodi kakor tukaj, da trpe posamezniki in plačujejo s svojim življenjem dolgoletne krivice napačnega in kratkovidnega sistema. Tragična je usoda namestnika Potockega tembolj, ker je bil jeden naj-zmernejših Poljakov in se je trudil ublažiti uasprotstvo med obema narodoma.
Umor.
Lvov, 12. aprila. V nedeljo je prišel 24 letni rusinski visokošolec Sizcynski v poslopje deželnega namest-ništva in naznanil tam v pisarni, da želi govoriti z namestnikom Potockim zaradi podelitve neke suplenture. To je bil le izgovor. Prišel je na vrsto okrog pol 2. ure popoldne. Kmalu po vstopu v namestnikovo sobo ie potegnil iz žepa revolver in je s klicem: „To za krivice, ki so se zgodile Ru-sinom pri zadnjih državnozborskih volitvah" petkrat ustrelil na Potockega. Zadel ga je v glavo nad levim očesom, v nogo, v roko in v prsi. Rani v glavo in v prsi ste bili smrtni. Ko so slišali strel, so prihiteli takoj vratarji, služabniki in uradniki in našli morilca še z revolverjem v roki. Dal se je brez odpora prijeti. Namestnik je stal pri mizi ves krvav in se je je oklepaCz vso močjo, da bi se obdržal po konci. Kmalu pa se je zgrudil in služabniki so ga zanesli na zofo v sobi. Namestnik je zaklical služabnikom: »Držite lopova, kdorkoli je"; ko so začeli klicati zdravnike, je Sizcjnski hladnokrvno dejal: „Saj je vse zastonj!" Namestnik se je onesvestil, a je prišel kmalu k zavesti, se je spovedal, opisal natanko zločin in naročil, naj sporoče cesarju, da je bil zmiraj njegov zvesti služabnik. — Zdravnika dr. Ziembinski in Rydygier sta bolnika po spovedi preiskala in izjavila, da ni nobene pomoči. K smrtni postelji je prihitela tudi njegova žena, mati osmih otrok. Umirajoči Potočki ji je dejal, da je bila »njegova sreča, veselje in solnce v življenju, Oporoko je naredil z besedami: »Posestva sinovom ,denar hčeram". Prihitelo je k smrtni postelji še več visokih oseb kakor nadškof Bilczewski, deželni glavar grof Badeni, lvovski župan Malachovvski, mestni poveljnik grof Auersperg. Potočki je umrl ob 3. uri 20 min.
Utis umora v mestu, po deželi in na cesarja.
Lvov, 12. a p r i 1 a. Vest o umoru je vzbudila silno razburjenje po mestu.
V gledališču je bila takoj prekinjena predstava. Vsa gališka oblastva so bila brzojavno obveščena.
Lvov, 13. aprila. Dopoldne je zborovalo 800 poljskih akademikov potem so se pa podali k spomeniku pesniku Mickicwicza, nato pa so raz bili vsa okna pri poslopju rusinske akademije. Tudi maščevanje!
Dunaj. 13. aprila. Na cesarja je novica o Potockijevem umoru globoko vplivala. Izrazil je svojo nevoljo in obžalovanje nad umorom, \dovi je dal izreči svoje posebno sožalje.
Dunaj, 13. aprila. Rusinski poslanci Lewicky, Wassilko in Ro-manczuk so se vsi izrazili, da je umor posledica globokega razburjenja med Rusini nad poljskim gospodarstvom v deželi. Predsedstvo državnozb. rusin skega kluba je pa izreklo svoje obžalovanje nad umorom.
Morilec.
Lvov, 12. aprila. Morilec M roslav Siczynski je sin nekdanjega dež. poslanca, pravoslavnega duhovnika Siczynskega. Dovršil je z izbornim uspe hom gimnazijo in velja splošno za zelo nadarjenega mladega moža. V Lvovu in prej na Dunaju je doslej študiral filozofijo. V Lvovu je živel z materjo in tremi sestrami v bolj siromašnih razmerah. Ko je obiskal min. preds. KOrber Lvov, je bil jeden izmed kolovodij pri tamošnjih nemirih in je bil kaznovan z zaporom. Med svojimi tovariši je izredno priljubljen. Ko so ga pri policiji zaslišali, je izjavil, da si je zločin popolno sam izmislil in brez vednosti drugih oseb izvršil. Siczynski je popolnoma ravnodušen in je mnenja, da je cešil rusinski narod poljskega trinoga. Dejal je, da je že takrat sklenil namestnika umoriti, ko so ga žan-darji za časa voliln. boja brez povoda ubili kmeta Kohanica, ker je protestiral proti poljskim volilnim sleparijam. Ko so ga gnali v zapor, so mu nekateri rusinski visokošolci klicali »slava" in v zapor so mu prinesle rusinske dijakinje hrano in blazine.
Lvov, 12. a p r i 1 a. Policija je zaprla tudi mater Siczynskijevo, katera je rekla, da je ona udahnila sinu misel za umor in tri sestre. Jedna je omo-žena z nekim rusinskim duhovnikom, ki pa živi v Ameriki, druga je učiteljica. Jedna je žena drž. posl. dr. Le-wickega. Razun teh je zaprla policija več visokošolcev, prijateljev Siczyn-skega, med drugimi Tiodorova, kateri je posodil Siczynskemu črno obleko za audijenco pri namestniku. — Premoženje umorjenega grofa Potockega cenijo na 200 milijonov kron. Imel je znano najdražje konje v celi Avstriji.
Pogreb.
Lvov, 14. aprila. Na ulicah se je nabralo tisoče občinstva, katero je hotelo videti pogreb. Liudskošolska in srednješolska mladina je delala špalir. Krsto so nosili iz namestniške palače do bernardinske cerkve poljski državni poslanci. Pred cerkvo je imel grof Badeni, deželni glavar, nagrobni govor. Pogreba se je udeležil min. predsednik bar. Beck, zastopnika aesarja in prestolonaslednika in mnogo vojaških dostojanstvenikov, Došlo je do 500 vencev.
Nezrela poljska mladina je po noči razbila okna pri restaurantu rusinsk. kluba, rusinskem gimnazija in pri ru-sinskem ženskem samostanu.
Vnanje države.
Srbija. Srbska kriza je začasno rešena tako, da je kralj sicer sprejel Pašičevo demisijo, da je pa takoj poveril Pašiča naj sestavi novo ministerstvo. V nov Pašičev kabinet stopijo vsi prejšnji ministri izvzemši treh: minister notranjih reči Petrovič, vojni minister Putnik in minister stavb Jo-
vanovič odstopijo. O celi krizi je vlada izdala oficijozno poročilo, ki pravi, da je kralj po štiridnevnih posvetovanjih stavil Pašiča in vodji mladoradikalcev St&nojeviču predlog, naj sestavita novo ministerstvo, ki bode imelo namen rešiti državni proračnn in trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko, kar se iz raznih razlogov ne da več odlagati, potem bi se pa razpisale nove Volitve. Stanojevič se je temu predlogu upiral in je zahteval, naj se sestavi koalicijsko ministerstvo, katero naj takoj skupštino razpusti in razpiše nove volitve. Kralj ni tega mogel sprejeti, poveril je sestavo nove vlade Pašiču samemu, z željo, da najde najhitrejšo rešitev te krize držeč se vedno v mejah parlamentarizma.
Skupština je bila 13. t. m. razpu-ščena. Nove volitve so razpisane na 31, maja, nova skupština se snide 17. junija t. 1.
Nemčija. Nemški kancelar je bil nedavno na Dunaju in se je podal sedaj v Rim, da obišče ital. kralja, svojega kolego Tittonija in posebno še papeža. Biilowov pohod v Vatikanu ni morda akt gole uljudnosti ampak političen čin. Vatikanskim politikom je razpor med klerikalnim centrom (v nemškem parlamentu) in med nemško vlado že dolgo časa zelo neljub, zato so že večkrat poskusili sprijazniti ta dva nekdanja dolgoletna zaveznika, kar se pa ni čisto posrečilo, kajti Biilow, ki je bil centru tako demonstrativno napovedal vojsko, predno je razpustil parlament, vendar ne more zdaj javno priznati, da to sovražtvo ni tako hudo, kakor se zdi, da je mariveč razmerje med njegovo vlado in centrom prav povoljno. To pa bode povedal ku-riji pri svojem posetu v Vatikanu. Glavni namen pa, ki žene nemškega kancelarja k papežu, je poljsko vprašanje. Bulow potrebuje, kot glava pruskega ministerstva pomoči Vatikana proti Poljakom ; potrebuje sporazum-ljenja s papežem, da bi mogel končno imenovati poznanjskim nadškofom moža, ki se pruski protipoljski politiki ne bo proti vil. Vatikan se tem željam pruske vlade ne bode stavil po robu iz prazne sentimentalne ljubezni do Poljakov, gledal bo samo, da »tega vernega in dobrega ljudstva", kakor pravijo naši klerikalci, preveč ne razdraži s pre-očitim podpiranjem pruske vlade. Papež že zdavnej vrši ulogo tihega družabnika Hohenzollerncov.
Štajerske novice.
— Ali se je mogoče v samoslo-venskih srednjih šolah naučiti dobro nemški? Novembra 1907 se je vršil v Lvovu, popolnoma poljskem glavnem mestu Galicije, shod zveze vseh avstrijskih srednješolskih društev. Na tem shodu so nastopali poljski profesorji, ki so govorili krasno in pravilno nemščino. A tudi srednješolski dijaki, gimnazijci in realci znajo dobro nemški, čeravno so šole popolnoma poljske, se nemščina uči samo kot predmet in čeravno v Galiciji po vseh uradih, na železnicah itd. gospoduje skoro izključno poljščina. Da znajo poljski dijaki kljub vsemu temu dobro nemški, to spričevalo jim daje nemško profesorsko glasilo »Mittelschule", ki izhaja na Dunaju. V 1. številki 22. letnika tega lista 1908) na str. 93. piše nemški profesor na koncu svojega poročila o lvovskem shoda sledeče: »Prav zauimiva je v galiških mestih prikazen dijaških uni-orm. Gimnazijci nosijo na kapah črko G, realci pa R. V njih smo našli nemški udeleženci shoda dobre kažipote, ki so na nemška vprašanja dajali prav spretne odgo-
vore (recht gevrandte Ant-urorten.") — To sodbo nemškega profesorja dajemo v pomislek našim politikom, Katere bi sicer prosili, da v šolskih vprašanjih vpoštevajo tudi mnenje naših šolnikov. Ali so le pozabljene resolucije slovenskih profesorjev?
—	Rabljene poštne znanke so
darovali podpisanemu za »Družbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani gospica Ivanka Goršek, gg. Laznik, Cerne, Terček, Skasa, Radovan Jošt, Ivan Koderman in Furlani vsi v Celju, nadalje gg. Kukec, Bog. Hrašovec in Vidmar vsi v Pragi
Š. Hrašovec.
—	Podravskl odsek „Pro8vete" v Mariboru priredi dne 3. maja v mariborskem »Narodnem domu" veliko veselico. Na sporedu bo godba, petje ter trodejanka: »Iz dijaškega življenja", ki jo je spisal Ivan Lah. Opozarjamo že danes mariborske Slovence na to prireditev. Posamezne točke objavimo v kratkem.
—	Gornjegrajska graščina. »Slovenec" poroča, da se je škofa gospoda Jegliču posrečilo s pomočjo dr. Šaster-šiča in lesnega trgovca Kobija razveljaviti dobavno pogodbo s Feltrinellijem. G. Jeglič je po »Slovencu" iz lastnega nagiba izročil upravo Gornjega grada stolnemu kapitelj a ker je treba pri upravi takega posestva največje pozornosti, katero bi on mogel obračati na Gornji grad samo pod pogojem, da bi zanemarjal svoj pravi škofovski delokrog. Kdor hoče verovati, naj veruje, kdor pa noče, temu se nič ne zgodi, so si mislili pri »Slovencu", ko so ta stavek zapisali. »Slov. Narod" ve iz zanesljivega vira poročati, da je prišel g. škof s stolnim kapiteljem uprav radi Gornjega grada v tak koflikt, da je hotel odstopiti. To bi bilo verjetno.
—	Klerikalno časopisje. Katoliški telovadci bodo baje začeli izdajati svoje strokovno glasilo »Čuk na bradlji". Za učiteljstvo pa po »Sočinem" poročilu list: »Mežnar, organist, mesogleda in učitelj", katoliškim učiteljem v pouk, navadnim ljudem pa v zabavo.
—	Ljutomeržan v Pragi. Iz Ormoža nam pišejo: Kakor čitamo v »Kmetovalcu", bodo skušali Kranjci na obrtni in industrijski jubilejni razstavi v Pragi urediti poseben vinotoč in izložbo pristnih kranjskih vin. Čemu bi jih Štajerci ne posnemali, posebej mi vinogradniki ormoškega okraja, ki pridelujemo svetovnoznanega »ljutomer-čana" ? Ali se ne bi mogel ganiti takoj posameznik ali pa več mož, ki bi stopili nemudoma v dotiko z razstavnim komitetom? Najlažje bi seveda zanesla slavo naših vin praktično domače ormoško »Kletarsko društvo". Pozno je seveda že; 14. maja se razstava otvori. Če pa sedaj ne bo mogoče kaj doseči, pa se naj v enakih slučajih poprej kaj stori.
—	Iz Ljutomera. Zadnja povodenj raztezala se je po celi Ščavniški dolini, rekel bi po celem Murskem polju. S hribov se je videlo le obširno morje, kakor daleč je segalo oko proti severu, severovzhodu in severozahodu. Od leta 1879. ne pomnimo take povodnji. Polja in travniki so bili popolnoma v vodi. Setev je vničena. Vasi Cven, Mota, Krapje, Babinci, posebno pa še Pristava so bile popolnoma v vodi ali obkoljene od vode. Niti z vozovi ni bilo moči priti do njih. Vozili so se v čolnih, kakor bi bili v Benetkah. Najbolj je občutila vas Pristova. Ceste in poti so na mnogih mestih zelo poškodovane ter bode stalo mnogo truda in denarja, da se zopet urede. Kedaj se bode vendar že regulirala naša Ščavnica? Že po majhnem neznatnem dežju prestopi obrežje. Načrti za uravnanje tega potoka so se
i« kovali pred dobrimi 10 leti, a žali-bože so isti le na papirju. Prosimo nujne pomoči! Ubogi naš kmet! — Pripomniti je še, da je vsled povodnji tndi železniški nasip ljutomerske železnice na več mestih močno poškodovan.
—	Tojaški nabori leta 1908 na Spodnjem Štaj erskem. Maribor
(mesto) 27. in 28. aprila; Radgona 30. aprila in 1. maja; Cmurek 2., 4. in 5. maja; Maribor (okolica) 13., 15., 16., 17., 19. in 20. junija; Slov. Bistrica 22., 23. in 24. junija; Sv. Lenart v Slov. gor. 26. in 27. junija; Ljutomer 29. in 30. aprila; Zgornja Radgona 27. in 28. apr.; Ormož 1. in 2. maja; Ptuj (okolica) 4., 5., 6., 7. in 8. maja; Ptuj (mesto) 9. maja; Celje (okolica) 11., 12., 13. in 14. maja; Šmarje pri Jelšah 15. in 16. maja; R o g a t e c 18. in 19. maja; Laško 20. in 21. maja; Sevnica 22. in 23. maja; Brežice 25., 26. in 27. maja; Kozje 29. in 30. maja; Konjice 1., 2. in 3. junija; Celje (mesto) 4. junija; Šoštanj 5. in 6. junija; Slov. Gradec 9. in 10. jnn.; Marenberg 11., 12. in 13. junija; Vransko 15. in 16. junija; Mozirje 19. in 20. junija.
—	11 Ptuja. V zadnji seji ptujskega občinskega sveta je stavil obč. svetnik odvetnik Plachki sledečo resolucijo : „Zaradi obžalovanja vredne prodaje nekega stavbišča, ki je bilo doslej v nemških rokah, Slovencem, pozivamo nemšKe ptujske hišne in zemljiške posestnike, naj se pri prodajah zaupno obrnejo na ,Siidmarko' ali nemški narodni svet." Čas je, da bi Slovenci tudi vpoštevali ta svet.
—	Zasulo je minuli petek pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. 17 letnega hlapca J. Merca pri kopanju peska za posip. Ko so odkopali zemljo, so našli truplo vse strto z odtrgano roko in brez glave.
—	Županom v Konjicah je izvoljen čevljar Kovač ali kakor se sedaj piše Kowatsch. Novi občinski svetniki so Banmann, Zottel in Lauritsch.
—	Strela je udarila bi. Gleisdorfa na Cvetno nedeljo popoldan v staro visoko lipo poleg kapele. Ta kapela ima pristrešek, pod katerim je iskalo 10 žensk, med njimi 9 deklet, starih od 17 do 20 let, ki so ravno šle od večernic, pred dežjem zavetja. Strela je udarila v lipo, preskočila od tam v kovinast pristrešek in šla skozi truplo 18 letnega dekleta Jožefe Kochlauf v zemljo. Dekle je bilo pri priči mrtvo. Težke opekline so dobile tudi mati dekletova in še dvoje deklet. Ostale so ušle s strahom in lahkimi opeklinami. Cela nesreča je za sedanji čas gotovo nekaj nenavadnega.
—	Konjiški okr. šolski svet je izrekel učitelju Cmerešku od Sv. Duha v Ločah, kateri je prestavljen v Štore, priznanje za njegovo uspešno delovanje
v šoli--. Ali nam je treba še kaj
dostavljati ?
—	Kako se na Štajerskem zapravlja deželni denar. Zadnja po-vodenj na Dravskem polju pod Ptujem je vsled hitrega nastopa vode, katerega je zakrivila nepravilna uravnava Pesnice, dober nauk za deželo, kako bode dala prihodnjič izvršiti podobne uravnave. Da morajo ta nauk davkoplačevalci, mejaši in okraji drago plačati, to graško gospodo vražje malo briga. Radovedni smo samo, čemu imamo drago plačane deželne inženirje ? Predno se s pesniško uravnavo ukvarjamo podrobneje, navedemo še drug slučaj. Dravo pod Mariborom, od Loke proti Sv. Janžu ti modri možje uravnavajo tudi tako kunštno, da napeljavajo vodo tako, da bije od jednega brega do drugega; kar prihranijo na tej strani, to odnese voda na dragi. Saj še ni tako dolgo od tega, kar so klicali
kmetje sami dež. posl. g. dr. Ploja, naj pride in si ogleda škodo, katero dela taka „uravnavana" Drava. Pesnico so začeli tudi modro uravnavati: najprej v zgornjem teku, potem v srednjem teku nič in nato v spodnjem teku, tako da je voda naglo pridrvela v srednji del, tam povzročila ogromno povodenj in razdrla deloma že napravljena dela spodnjem teku. Naj bi si naši deželni poslanci ogledali to delo in v proračunski razpravi pošteno povedali vladi svoje mnenje.
—	Žalostna smrt mlade dekle. Pri neki šivilji v Gradcu je služilo 14 letno čedno dekle Roza Maček za deklo. Lansko jesen so jo poslali v mesto, da nakupi neke stvari. Ko se je vrnila, ji je manjkalo 19 vinarjev, katere je najbrž zgubila ali pa so jih ji v trgovini preveč računali. Doma pa jo je šivilja hudo ozmerjala in jo še nekaj dni za to psovala. Dekle je izginilo in pred nekaj dnevi so potegnili blizu Wildona iz Mure drevesno deblo, na katerem je viselo že popolnoma razjedeno truplo dekletovo.
—	Na progi Pragersko - Kaniža je sedaj ves promet zopet popolnoma otvorjen.
—	Za »Družbo sv. Cirila in Metoda" je nabralo stalno omizje v narodni gostilni Fr. Koropca v Stude-nicah K 20'27.
—	„Klic od meje". Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec" od 13. t. m. duševno dete kakega posebno »olikanega" kaplana ali pa kakega nad vse bistrega gojenca krščansko socijalnih kurzov. Dobro je, gospoda, boriti se za naše ljudstvo ob jezikovni meji, toda prečitajte si še enkrat mirno ta člančič, tako poln sprostaških in surovih izrazov ter tako neokusnih figur, da je stvar, za katero hočete ljudi navduševati, s tem naravnost osmešena in oškodovana. S takimi »izlivi" svoje duše nam kažete, da vam je pravo rodoljubje vendar le tuje, kajti surovost in neotesanost nima z ljubeznijo do naroda in rodne zemlje nič opraviti. — Mi smo vobče imeli utis, da je vse to »krvavo rodoljubje" prav neumestna reklama za »katoliške" vžigalice.
—	Šentpavelska godba koncertira na Veliko soboto zvečer v gostilni g. Vodenika v Št. Pavlu. Na vsporedu so valčki iz operete »Sen valčka" od Oskar Straussa.
—	Od Sv. Marka niže Ptuja. V ne.leljo, dne 12. t. m. je priredila »Km. zveza" shod v prostorih g. Korenjaka v Bukovcih. Govorili so gg. Pišek, Potnik in Brenčič stvarno in brez napadov na kako osebo ali stranko. Pišek je govoril o odprtju srbskih mej, o sestavi odsekov, o vojaškem vprašanju, o cenitvi posestev ter dajal pojasnila na razna politična in gospodarska vprašanja. Potnik o programu »Kmečke zveze", Brenčič o lokalnem pomenu »Kmečke zveze" in o pomenu in koristi kmetijske podružnice v Ptuju. Shoda se je udeležilo okoli 100 ljudi.
—	»Štajerca" morajo na Ogrsko in Hrvatsko pošiljati v zaprtih kuvertih, ker mu je ogrska vlada vzela poštni debit.
—	Deželni šolski svet je defini-tivno nastavil sledeče učne moči: gosp. Stauferja v Pilštanju, gdč. C juha pri Sv. Duhu na Stari gori, gdč. Zenkovich pri Št. Jurju ob Šč., gdč. Adelo Wantur pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Razpisano je nadučiteljsko mesto v Zagorju pri Kozjem. Dvorazrednica in 2. pl. razred.
—	Poštna oddaja pri Sv. Duhu nad Lučanami začne jutri s svojim delovanjem. Imela bo šestkratno zvezo z Lučanami na teden. Objednem bode trikrat na teden obhodil poštni pot Remšnik.
—	Odtrgano človeško nogo so
našli v Mariboru blizu železnice. Nogo je odtrgal najbrž stroj od kakega ponesrečenca. Vendar pa ni nič znano o kaki železniški nesreči v bližini Maribora.
—	Pretep. Neki delavci in zidarji so se v Majheničevi gostilni v Studencih sprli z dvema domobranskima četovodjema. Ta dva sta vsled tega odšla iz gostilne, a pozneje so ju blizu koroškega kolodvora imenovani pretepači zopet napadli. Cetovodja Donko je dobil kamen v glavo, da se je onesvestil. Napadalci so že pod ključem.
—	»Novi Slov. Štajerc" je dostavil k neki naši notici, v kateri toži nek dopisnik, da se štajercijanstvo nekod po Zg. Dravskem polju zelo razširja, sledeče: »Mi pripomnimo k tem poročilu, da se nemškutarstvo širi tam, kjer si naši slovenski strankarji bodisi javno, bodisi prikrito osebno izpodko-pavajo ugled in oboji za gospodarski napredek nič ne storijo. Pride tretji, ki žanje in to je — nemškutar". Ker bi se to poročilo lahko napačno razumelo in ker leti s to notico nek sum tudi na »Narodno stranko", popravljamo g. urednika, ki najbrž ni dobro poučen o razmerah na Zg. Dravskem polju — severno od Ogrske železnice fliislimo — v toliko, da tam »Narodna stranka" še ni nastopila nikoli ne s kakim Shodom ne na kak drug način in da je tam domačija ter doslej še nedotaknjen delokrog drž. poslanca Piška. Kar se pa tiče razmer v Cirkovcah, Št. Lovrencu in na Ptujski gori, pa mora priznati pameten razsojevalec, da bi pač tudi tam ne bilo toliko štajercijancev, ko bi bila tam ideja slovenske napredne Stanke že bolj vkoreninjena. Ne bodimo slepi in ne podcenjujmo ljudstva kakor se to pri nas tako rado godi. To je naše, po dosedanjih praktičnih političnih skušnjah utemeljeno mnenje. Pa brez zamere, mi smo prepričani, da hodimo po pravi poti — možje okrog »N. S. Š.", katere zelo spoštujemo, tudi: zato si lahko brez sovražnosti povemo svoje mnenje in si podamo pri dobrem delu vselej roko v podporo.
—	Slovenski napisi v Mariboru. Leta 1907. je odstranila mariborska občina gosp. Ivanu Verasu na njegovi hiši v nad cestno ozračje moleči izvesek z napisom »Zastop banke Sla-vije", češ, da so slovenski napisi na takih izveskih z veljavnim občinskim sklepom prepovedani. Zoper to se je pritožil gosp. Ivan Veras ter je prišla zadeva na obravnavo pred upravnim sodiščem dne 8. apr. t. 1. Upravno sodišče je dotično odločbo mestne občine mariborske z razsodbo razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja in mora torej občina znova odločiti ter navesti, iz katerega javnopravnega razloga prepoveduje dotični izvesek. Ker za tako odločbo občina ne more navesti nobenega javnega, n. pr. nravnostnega ali varnostnega razloga, je s tem odločeno, da občina iz samih jezikovnih razlogov ne more odstranjevati takih izveskov in da je torej prekoračila svoj delokrog. S tem je torej tudi pred upravnim sodiščem dognana nezakonitost postopanja do-tičnih občin, ki so izveske s slovenskimi napisi odstranjevale, kakor Celje in Maribor. G. Ivana Verasa je zastopal dr. Rosina, oziroma dr. Lenoch, poslednji odvetnik na Dunaju.
Razsodbo glede Celja smo že objavili zadnji petek.
—	Živinske kuge na Spodnjem Štajerskem. Srab ali garje: v Braslovčah, v Žalcu (okraj Celje); v Zakušaku (okraj Ptuj) pri konjih; svinjska kuga: v Slivnici, v Slov. Bistrici (okraj Maribor); v Slovenji vesi (okraj Ptuj); v Globokem in na
Bizeljskem (okr. Brežice); mehurčki: v Rogoznici, v Savcih, v Šardihjah, v Trnovcih, v Koračicah, v Vičancih in Bratonečicah (pri konjih) (okraj Ptuj); steklina: Šp. Rakič (okr. Radgona). Prenehali so mehurčki: v Sv. Lovrencu ca Dravskem polju, na Črni gori in v Trnovcih pri konjih (okraj Ptuj.)
Droge slovenske dežele.
—	Resolucije, sklenjene na drugi glavni skupščini »Društva slovenskih profesorjev" v Ljubljani, dne 22. decembra 1907:
I.	Vsak narod imej šole v svojem jeziku. To zahtevata pedagogika in državni zakon. UvaŽujoč to neovržefto istino, zahteva društvo slovenskih profesorjev, da se ji ugodi tudi pri Slovencih v popolnem obsegu, t. j. v vseh predmetih.
II.	S stališča pedagogike in zakonitih določb zahtevamo poleg gimnazij istotako slovenskih realk, učiteljišč, obrtnih m trgovskih šol
III.	Ker so na Štajerskem, Koroškem in Primorskem baš tako in taki Slovenci kakor na Kranjskem, zato srednje šolstvo v teh pokrajinah ne sme biti urejeno drugače nego na Kranjskem. Kar se je smatralo na Kranjskem za potrebno in narodnim razmeram primerno, je in mora biti potrebno in primerno tudi v ostalih pokrajinah, koder bivajo Slovenci.
—	IV. Srednješolski učitelji ozir. profesorji, ki so usposobljeni za več učnih jezikov, morejo biti nastavljeni na vseh zavodih, kjer se poučuje v katerem izmed dotičnih jezikov.
Ponatisnemo te resolucije gotovim politikom v spomin in opomin.
—	S. Gregorčičevo planinsko kočo postavi na Krnu Soška podružnica planinskega društva. Iz koče bo krasen razgled na pesnikov »planinski raj" in velik del slovenske domovine.
—	Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. avgusta t. 1. v Kranju. — Pri tej priliki opozarjamo ponovno na slavnost razvitja zastave ljutomerskega »Sokola", katera se vrši isti dan.
—	Umrl je na Gašteju pri Kranju minolo nedeljo g. L. Šmid, graščak v Komendi in lastnik pivovarne v Škofji Loki. — V Kranju je umrl gosp. Ivan Majdič.
—	Ravnatelj goriške gimnazije
dr. Simzig gre koncem tekoč, šolskega leta v pokoj. Goriški Slovenci želijo, da zasede to mesto Slovenec.
—	Romarsko cerkev na Višarjlh so neznani uzmoviči okradli. Orožništvo pridno preiskuje to zadevo.
—	Dezertiral je iz Ljubljane vojak 27. pešpolka A. Ludersdorfer. Ludersdorfer si je vzel že enkrat 6 mesečni dopust in hodil takrat po Švici.
—	Jesenice brez gospodarja. Jesenice še do danes nimajo niti župana, niti komisarja. Nemci, ki so po zaslugi in s pomočjo župnika Zabukovca prišli tako močni v odbor, da lahko zadržujejo izvolitev župana, kolikor časa jim drago, zahtevajo župana, če že ne pristnega Nemca, pa vsaj »deutsch-freundlich" Slovenca, ki bode nemški uradoval. Seveda, to bi bilo za prvi hip nekaj, vse drugo bi pozneje samoobsebi prišlo. Pa ne boš Mihelj! Jabolko je še prekislo in pa previsoko. Vlada pa, namesto da bi napravila v občini red, s svojim odlašanjem Nemcem daje po-tuho.
—	Občni zbor puškarske zadruge v Borovljah se je vršil v nedeljo, dne 5. aprila. Odstopil je namreč stari načelnik g. Anton Stangl in treba je bilo izvoliti novega načelnika. Ogris-Hoi-nigova klika, ki bi rajši danes nego jutri zadavila puškarsko zadrugo, se
je tudi pri tej priložnosti potrudila, da bi spravila puškarsko zadrugo v svoje kremplje. A vse je bilo zastonj; kajti mojstri, ki poznajo veliki pomen zadruge za borovško puškarstvo, ki vedo, kako bi se jim godilo pod Ogrisovo komando, so postavili svojega moža in izvolili za načelnika g. Jos. Justa, katerega ime nam je porok za to, da bo zadruga napredovala. Ogris-Hoinigovi naklepi so se torej zopet izjalovili in gospodje so dobili na občnem zboru take moralne klofute, da se v zadružne razmere pač ne bodo več vtikali. In to bi bilo prav. Mojstri, ki imajo glavo na vrhu, že sami vedo, zakaj so si zadrugo osnovali, zato pa Ogrizov in Hoinigov — imeWallnOferjenaj-boljše spričevalo za Hoinig-ove zmožnosti — pri zadrugi ne potrebujejo. Ogris in Hoinig, roke proč od zadruge! — Zadruga je naša!
—	Angleške bojne ladije obiščejo po raznih govoricah meseca junija Trst in Reko.
—	Vsem drugim nekaj — samo nam ničesar! Minister Marchet je sprejel zadnji petek odposlanstvo ru-muuskih dijakov, kateri so ga prosili za ustanovitev stolice za rumun-sko zgodovino na vseučilišču v Oernovicali. Pri nas pa so po zaslugi raznih klerikalnih vladnih hlapcev šele študirajo »predpogoji" za vseučilišče!
—	Ustrelil se je minulo soboto v Belovaru na Hrvaškem bivši lekarnar deželne bolnišnice v Ljubljani, Gjegerec, katerega je novi nemško-klerikalni deželni odbor kranjski spravil v sodno preiskavo in odpustil. Kakor poroča „S1. N.", so bili pregreški g. Gjegereca popolnoma malenkostni.
—	Hrvaška zmaga v Puli. Pri volitvi odposlancev v bolniško blagajno je bilo oddanih 4043 hrvaško-narodnih glasov in 1555 socialističnih Izvoljenih je 126 hrvaških in 24 socijalističnih odposlancev. Ko imenuje še mornarica svojih 50 odposlancev, bo vseh 200 skupaj volilo odbor 9 članov. Blagajna je bila poprej v socijalističnih rokah in pomenja tedaj izid poraz socijalistov v Puli.
Svetovne vesti.
—	Stavka trgovskih pomočnikov
je 14. aprila izbruhnila v Reki, ker trgovci nočejo zvišati plač.
—	Ponarejeni petkronski tolarji krožijo v Pulju in na Reki.
Listnica upravništva.
,,Tir©!sko". Naročnina od 1. julija 1906 do 31. marca 1908 v znesku 21 K še na dolgu.
Za šolo!
Kupujte tabljice, kamenčke. škatljice in gobe, zvezke, peresa, svinčnike, peresnike, radirke itd. najboljše v narodni t govini s papirjem in pisalnimi potrebščinami
Vilko Weix!
Maribor, Gornja Gosposka ulica štev. 33.
Za gg. odvetnike in slavne urade
velika zaloga raznih vrst papirja, zavitkov, knjig, črnila, črnilni extrakt itd. po najnižji ceni.
Cenjena naročila se takoj in vestno izvršijo ter se na zahtevo tudi pošljejo vzorci. 244 2-1
Lična
pripravna tudi za malo vodo z vsem orodjem je po nizki'ceni naprodaj. — Prodam tudi že nekoliko rabljen stroj za snaženje pšenice.
Anton Arčan, Černoiica
p. Št. Jurij ob j. žel. 239 3-2
SUKNA
in modno blago za obleke priporoča tirma
na Češkem.
Tvorniške cene. i Vzorci franko.
Dvorni in sodni odvetnik
dr. Stanko Lapajne
zapriseženi sodni tolmač za ruski jezik
si usoja vljudno naznaniti, da je prevzel pisarno pokojnega dvornega in sodnega odvetnika g. K. p!. Kožica nahajajočo se na Dunaju I., Braunerstrasse št. 10.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem dušo morečo vest. da je naša iskrenoljubljena soproga, oziroma mama, stara mama, tašča gospa
Marija Tušak roj« Borko,
trgovka in posestnica
po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, danes, dne 12. aprila ob pol 5. uri popoldne, v 59. letu, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb bo v sredo dopoldne dne 15. aprila.
Blag ji spomin!
Žalujoči ostali.
Sv. Anton v Slov. gor., 12. aprila 1908.	245 l
Ucenca
s primerno Šolsko izobrazbo in marljivega sprejme takoj
5tecHcnpferd
lilijno mlečno milo Najmilejše kožno milo.
Izvršuje v svojo stroko spadajoča delo olinsso is
po ©
©


preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Satrltflsiki liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
Žalec v Savinski dolini, Štajersko.
VINCENC KVEDER
13 130—38

ri
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1'20, po pošti K 1'30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
fgf	1	™1Gt
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v ceiju
g| Ceiia 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. j|jjj|

IIaviaLa za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške n	fw fVcilSlI
za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■ ■	W UCIjUl
QlB5HSEl5iS5HSHSHSE5ESESHSESSSS5ESESHSHSHSE5H5HSHSHSHSESH55SHSESE5HSHSHSHSH5HSESH5i