SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N") S
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de maržo -11. marca 1999
TINE DEBELJAK
PREPREŽEN SVET
Včasih so radi doma uporabljali frazo, s katero so skušali omalovaževati našo skupnost v Argentini, češ da je zaprta v žeto. Naj so mislili s tem, kar so hoteli, dejstvo je, da je bila naša politična emigrantska skupnost najbolj povezana z vse-1111 drugimi skupinami Slovencev po sve-tu; 2 zamejci in podtalno tudi z demokra-“Čnimi Slovenci pod Triglavom.
^ Že takoj, ko smo se naselili, so pričele kči reke informacij iz Evrope sem in Samo berimo Svobodno Slovenijo 12 tistih let, pa vidimo vrsto informacij iz ®b°rišč, pisma iz vse Amerike, dopise in ^natisi novic - načelnih, svetovnih in °kalno slovenskih - iz Ameriške domovi-ne’v katero so pisali tudi tukajšnji dopis-novice iz Trsta in Celovca, da ne §°voriiTio o novicah iz Slovenije, ki so Potekale iz uradnih časopisov in privatnih P'sem, tako da smo imeli širok in jasen Pugled čez ves svet.
Spomnimo se naprej, kako je napr.
SLS
pričela povezovati svoje člane po
Vseh kontinentih, kako je bil Slovenski ^odni odbor sestavljen iz članov iz raz-j-h krajev, spomnimo se, kako je Slovens-kulturna akcija pridobila člane - bralce aktivne umetnike - iz Avstralije, ZDA in jonske ter drugod; npr. duhovniško gla-Omnes unum je povezovalo vse izse-tenske duhovnike, Družabna pravda er>ako vse, ki so se zanimali za socialno 'Prašanje; ali končno naš časopis, ki je
Slovenija in Kosovo
, V skladu s prizadevanji generalnega se-^tarja zveze NATO Javierja Solane in Turiške državne sekretarke Madeleine . “nght. se je v napore za podpis sporazumi 0 prihodnosti Kosova vključila tudi venska vlada. Slovenska stran je skušala PUyati na političnega predstavnika Osvo-P®lne vojske Kosova (OVK) Adema De-y da se albanska delegacija konstrukte vključi v sklepne pogovore v Ram-U*lletu.
Slovenski premier Janez Drnovšek se je krat pogovarjal z Albrightovo in Sola-jj®1- Na njegovo pobudo je prišlo tudi do telefonskega pogovora med ame-150 državno sekretarko in Demaqijem ter slednjim in nekdanjim ameriškim se-torjem Bobom Dolom.
» Slovenska stran v teh dramatičnih tre-°^e stran' Poziva« da vendarle ucita v naslednjih dneh pobudo medna-skupnosti ter ob sodelovanju zveze w O in mednarodnih mirovnih sil zagoto-^ir in varnost v regiji.
hodnik za Ruando
&0 ,^a sedežu Mednarodnega kazenskega 23 fS za Ruar*do v Arushi v Tanzaniji so fcit t ruarja prisegli trije novi sodniki tre-s°dnega senata sodišča, med ryimi JrTtNne*<dM\ji sodnik slovenskega vrhovne-TT^teča Pavel Dolenc.
Peterle v Mladini
K *
imel znatno steblo bralcev na obeh poloblah (in jih še ima!). Ne bom našteval več, mislim, da je slika jasna: Po vsem svetu so se razpredale niti, ki so povezovale vse naše izgnance v tesno mrežo, v enotno zavest in skupno čutenje.
Naše šolstvo je poučevalo slovenske vrednote, jezik, zgodovino in zemljepis, navade in čutenje, da smo se res lahko čutili eno z domovino.
Obiskovali smo naše sorojake v zamejstvu in nekateri iz domovine so svoje zveze z nami precej drago palčali.
Ko so prehajala leta, se je le malo spremenilo. Res se je vez z ostalim svetom pričela majati, ko so umirali znanci in prijatelji. A še vedno ostaja povezava z ostalimi kontinenti. A po drugi strani se je odprlo drugo polje: ko se je v Sloveniji porušila komunistična diktatura in je ta postala samostojna, smo svoje oči uprli vanjo. Skoraj vsak, ki je le mogel, je odšel tja na obisk k sorodnikom, ti pa so vračali obiske. Vrsta radovednežev je hotela na lastne oči videti, kako je v tisti čudni Argentini; sem so prihajali gledat pokrajino in ljudi, rojake in domačine. O nas so pisali knjige in ponastiskovali tukajšnja dela; razstave in koncerti so se izmenjavali, obiskali so nas oblastniki in kulturniki, ministri in cerkveni dostojanstveniki. Zaradi dobrih komunikacij imamo danes sveže novice od vesepovsod. Naši politiki delujejo v Sloveniji, naši izseljenci iz Argentine so se vsidrali v domovini.
Lahko bi naštevali, pa kaj. Vsi čutimo, da je povezava močnejša, z vsem razočaranjem in nezadovoljstvom, ki nam ga Slovenija včasih pusti. A vseeno ostajamo zvesti narodu, katerega spremljamo na vsakem koraku in mu skušamo pomagati. Tudi gredo naše misli k slovenskim zamejcem, ki bijejo trd boj za svoj narodni obstanek. Poznamo njih težave, kakor poznamo probleme Slovenije. Oni sedaj poznajo nas, ne še pravilno ali dovolj, a gotovo bolj kot preje.
Na ta način ostajamo živ del narodnega telesa, katerega življenjski sokovi se pretakajo po ožilju, ki se razteza po vsem svetu, in kot vse kaže, bo še dolgo živelo.
Papež sprejel dr. Rodeta
Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode je v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Omenjeni simpozij so pripravili francosko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, Francoski kulturni center in Papeški svet za kulturo.
Ob tej priložnosti je papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco, Rode pa se je srečal tudi z državnim vatikanskim tonikom kardinalom Angelom Sodanom ter se z i\jim pogovarjal o položaju katoliške cerkve v Sloveniji. Na kongregaciji za svetnike se je še pozanimal o procesih za beatifikacijo slovenskih svetniških kandidatov.
Na podlagi dogajanj v SLS ne morem izraziti posebnega optimizma, da bo kmalu prišlo do odločitve o združitvi z SKD, je 8. marca v pogovoru za Mladino povedal predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle.
Vtis ima, da v bazi ni nasprotovanj, je pa nekaj razhajanj v vodstvenih strukturah. Sicer pa meni, da je večina naklonjena združevanju. Združevanje z Janševimi socialdemokrati se mu zdi mogoče, meni pa, da bi zadostovalo, če bi se morebitna združena stranka pred volitvami s socialdemokrati povezala v predvolilno koalicijo.
V zvezi z vodstvom morebitne nove združene stranke pa Peterle meni, da je danes, v primerjavi z letom 1989, ko je bilo vprašanje novega šefa ključno, povsem
drugače. Izhodišče ni več osebna pozicija, temveč mora to biti program, cilj, kriteriji. Sam bo vztrajal pri programu, šele nato se bo pogovarjal o imenih.
Predsednik SKD se zavzema za predčasne volitve, ker je treba prekiniti stanje, ki je po njegovem mnenju stanje najglobje in najbolj škodljive politične krize, kar jih je imela Slovenija.
Slabo delo parlamenta je le odsev slabega dela koalicije, ki daje v proceduro neusklajene in slabo pripravljene zakone. Odkar imamo Drnovška, imamo dve koaliciji - ena koalicija funkcionira v vladi, draga pa v parlamentu. Drnovškova stranka v parlamentu podira zadeve, ki jih je že sprejela Dmovšova vlada, je med drugim dejal Lojze Peterle
Interpelacija proti Frlecu
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je predstavil interpelacijo zoper zunanjega ministra Borisa Frleca, ki ga v enajstih točkah med drugim bremeni kršenja več členov ustave ter neodgovornega ravnanja in nepremišljenosti pri vodenju slovenske zunanje politike v škodo Slovenije.
Osrednji očitki interpelacije letijo na račun politike pogajanj o meddržavni meji s Hrvaško. Tu naj bi Frlec deloval v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi interesi, saj naj ne bi upošteval temeljnih slovenskih dokumentov, ki govorijo o meji. Nasploh pogajanja potekajo tajno, da javnost ne bi videla, kako nesposobni politiki odločajo o tako pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih, je navedel Jelinčič.
Interpelacija Frleca obtožuje tudi kršitve ustave v zvezi z manjšinami. V slovens-ko-avstrijski sporazum o kulturnem sodelo-
vanju naj bi minister tako “vključil nekakšno neobstoječo staroavstrijsko manjšino”, kar bi v katerikoli drugi državi označili za veleizdajo. Frlec tudi ne ščiti interesov slovenske manjšine v Italiji, koroškim Slovencem pa prepušča, da se še vedno sami borijo za uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Zunanji minister oz. ministrstvo naj bi ravnala neustrezno tudi ob nedavnem incidentu na veleposlaništvu v Bernu, ko je nove prostore blagoslovil duhovnik. Frlec kljub dokazom o nepravilnostih na bruseljskem veleposlaništvu državnemu tožilcu ni poslal kazenske ovadbe zoper veleposlanika Jašo Zlobca
Interpelacijo, za katero je potrebnih vsaj deset poslanskih podpisov, so doslej podpisali le trye poslanci SNS. O morebitnem podpisu pa naj bi razpravljali tudi poslanski skupini SDS in SKD.
Dogovarjanje med ribiči
3. marca so se na pobudo slovenskih ribičev iz Pirana le-ti srečali v Savudriji s hrvaškimi kolegi na neformalnem sestanku. Obe strani sta izrazili pripravljenost za sodelovanje, da bi tako preprečili inci-dentne situacije v Piranskem zalivu. Predstavniki slovenskih ribičev ne nasprotujejo, da bi istrski ribiči lovili v celotnem zalivu, kar jim je bilo doslej onemogočeno. Slovenska policija jim je namreč preprečevala ribarjenje dlje od 300 metrov od hrvaške obale. Še več, slovenski ribiči se bodo obrnili na slovensko ministrstvo, da do dokončne rešitve meje dovoli hrvaškim ribičem ribolov v Piranskem zalivu. Dogovorili so se tudi, da se bodo ribiči iz Novigra-da, Umaga in Savudrije ponovno srečali 10. marca v Umagu, povabili pa bodo tudi predstavnike slovenskih ribičev.
Med tem pa so se hrvaški ribiči z dovoljenjem svoje vlade odločili, da bodo lovili cipce po vsem Piranskem zalivu.
Cerkev in država
Predsednik vlade Janez Drnovšek je 3. marca sprejel apostolskega nuncija v Sloveniji, naslovnega nadškofa Edmunda Far-hata; med pogovorom o aktualnih vprašanjih sta sogovornika odnose med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo ocenila kot zelo dobre, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Apostolski nuncij je izrazil zadovoljstvo, da je v okviru t.i. mešane komisije v zadr\jem času prišlo do vidnejšega napredka pri reševanju nekaterih odprtih vprašanj o položaju Cerkve v Sloveniji. Po besedah naslovnega nadškofa Farhata je to pomemben korak k utrjevanju dobrih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem. Farhat je izrazil interes, da bi vprašanja, ki so bila razrešena v okviru mešane komisije ob upoštevanju slovenske notranje zakono-dsye in v okviru suverenosti slovenske države, dobila potrditev tudi v dogovoru s Svetim sedežem.
STRAN 3:
Obletnica SPD z razstavo
Zgodilo	seje
Iz življenja
BREZUSPEŠNO DELO
Približno 250 pripadnikov italijanske Severne Lige je pred tednom dni ponoči patruljiralo na italijansko-slovenski meji v bližini Trsta, da bi preprečili val beguncev, ki naj bi vsako noč na nezakonit način vstopali v Italijo. Stražarsko akcijo je pripravila t.i. „padanska garda”, sicer organizacija prostovoljcev, ki skrbi za varnost na manifestacijah Severne lige. „Nismo naleteli na nobenega begunca. Vendar želimo tihotapcem ljudi uničiti r\jihov posel,” je izjavil njihov predstavnik. „Nihče ne more nadomestiti policije,” je opozorila italijanska notranja ministrica in zavrnila tudi zahtevo tržaškega župan Illyja, da bi s pomočjo vojske zaostrili nadzor nad mejo s Slovenijo in tako ustavili val beguncev.
KOMUNISTI MED SOCIALDEMOKRATI
Četrtega kongresa Stranke evropskih socialdemokratov v Milanu se poleg 11 predsednikov vlad in 500 strankarskih delegatov iz vse Evrope udeležuje delegacija ZLSD pod vodstvom predsednika stranke Boruta Pahorja Kongres pa se bo med drugim izrekel tudi o predlogu, da se ZLSD iz dosedanjega statusa opazovalke dodeli status pridružene članice.
SLOVENIJA V EVROPI
Evropski komisar za zunanje odnose Hans van den Broek je končal dvodnevni obisk v Sloveniji. Poudaril je, da EZ od Slovenije oz. njenih priprav na vstop veliko pričakuje, saj je vlada določila zelo ambiciozen državni program za prevzem evropskega pravnega reda. Njegova uresničitev bo pričakovanja izpolnila, je poudaril komisar. Gost je pogovore v Ljubljani označil kot konstruktivne, kot njihovo pravo sporočilo pa, da Slovenija sodi v evropsko družino, treba je le ugotoviti, če je na članstvo že pripravljena.
STRIC IZ EVROPE
ODSTOPIL ŠE EN MINISTER
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je predsedniku vlade Janezu Drnovšku v sredo posredoval odstopno izjavo, ki jo je premier sprejel. Kot je pojasnil minister Dragonja, so razlogi za ta korak zasebne narave in ležijo v potrebi tovarne zdravil Lek, da okrepi svojo ekipo.
SVET VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
Vladaje na seji 4. marca ustanovila Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki naj bi kot posebno posvetovalno telo vladi pomagal pri načrtnem in usklajenem delovanju državnih organov pri sodelovanju s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu. Predsednica tega sveta je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Mihaela Logar.
VOLITVE NA KOROŠKEM
Na deželnozborskih volitvah na Koroškem so zmagali svodobnjaki (FPOe) pod vodstvom Joerga Haiderja, ki niso naklonjeni Slovencem. Haiderjev volilni uspeh se
trenutno kaže šele na Koroškem. Vendar pa s seboj, glede na letošnje parlamentarne volitve, prinaša mnogo več kot samo razburjanje. Haiderju bi lahko uspelo spremeniti avstrijsko politično podobo. Obseg poraza, ki ga bosta morali sprejeti socialisti in desničarji, je tak, da se bosta morali obe stranki odpovedati položaju deželnega glavarja.
PROBLEMI V TRSTU
Delegacija Slovenske kultumo-gospo-darske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) pod vodstvom predsednikov Rudija Pavšiča in Sergija Pahorja se je srečala z deželnim odbornikom za kulturo Francom Franzuttijem. Zastopniki obeh osrednjih manjšinskih organizacij izpostavili zaskrbljujoči položaj Glasbene matice. Odbornik je obljubil finančno pomoč dežele. Med drugim so predstavniki omenjenih slovenskih manjšinskih organizacij deželno upravo zaprosili za rešitev prostorske stiske Narodne in študijske knjižnice ter Slovenskega raziskovalnega inštituta.
ANKETA O POGAJANJIH S HRVAŠKO
Izidi redne tedenske ankete TV Slovenija, tokrat o odnosih s Hrvaško, kažejo, da več kot polovica vprašanih meni, da bi se morala Slovenija s Hrvaško pogajati odločneje, 15,3% jih predlaga, naj se na kršitve odzove ostreje, manj kot četrtina vprašanih pa je prepričana, da bi morala Slovenija vztrajati pri mednarodni arbitraži oz. privoliti v kompromis. Za neurejene odnose z južno sosedo dve tretjini anketiranih krivita sedanjo in prejšnjo vlado v celoti, več kot polovica pa sedanji in prejšnji parlament.
FOJBE BODO ODKOPAVALI
Tržaški italijanski dnevnik II Piccolo je v nedeljski številki veliko prostora namenil novici, da se bo kmalu začelo izkopavanje posmrtnih ostankov Italijanov, ki so ob koncu druge svetovne vojne končali v skupnih grobiščih oziroma t.i. fojbah na ozemlju Slovenije, ter njihovo vračanje v Italijo. Piccolo v tej zvezi omer\ja število grobišč, dogovor, ki sta ga podpisali italijanska in slovenska vlada leta 1997, potek oblikovanja pristojnih komisij itd. Dejstvo, da je Slovenija pristala na ta dogovor, časnik označuje kot dokaz velike volje do sodelovanja slovenske države ter epohalen preobrat v slovensko-italijanskih odnosih.
KLOBASA VELIKANKA
Med izjemnimi dosežki, ki se potegujejo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, so si obiskovalci Kranjske gore lahko v nedeljo ogledali (in pokusili) kranjsko klobaso velikanko. Naredili so jo v mesariji Arvaj v Britofu pri Kranju iz več kot pol tone mesa, kar je toliko, kot ga porabijo za več kot 2000 običajnih kranjskih klobas. Temu primerne so tudi njene mere: klobasa je dolga 3,4 metra, merjena po obodu kar osem metrov, debela pa 35 centimetrov. Da so ..kranjsko” lahko tudi skuhali, so morali mesarji izdelati posebno posodo.
POLITIČNI PLAZ
Če je kdo mislil, da se zapleti v pero-nizmu bližajo koncu, se je pač zmotil. Najbolj zanimiv del se šele pričenja. V njem so vključeni strankarski pohodi, parlamentarne ofenzive in zlasti sodni postopki. Najbolj značilno vse te drame pa je, da. človek nikdar ne more biti gotov izida, dokler ne bo v zadnji sekundi morda vse jasno.
EDINA POT
Mislim da naši bralci znajo že na pamet vso to storijo ponovne kandidature za tretjo presedniško dobo. Nenehno smo jim s tega mesta tudi razlagali, da edina možna, čeprav neustavna pot do tega cilja vodi preko Vrhovnega sodišča.
In res je predsednikova skupina sedaj tudi formalno stopila na to pot. Sedaj ni več samo ugibanja, šumenj ali sanj. Postopek se je začel izvajati in sicer, kakor je bilo predvideno, v provinci Cordobi. Tam je novoizvoljeni guverner De la Sota v imenu stranke zahteval habilitacijo predsednika Menema za ponovno kandidaturo.
Pravzaprav je stvar precej zapletena. Dosedaj se s strani duhaldizma in opozicije tako osporavani sodnik Bustos Fierro ni izrekel, če je Menemu dovoljeno, da ponovno kandidira. Dovolil mu je le, da se kot predkandidat udeleži notranjih volitev, medtem ko čaka dokončne razsodbe. Seveda, to je vse, kar je predsednik potreboval, da je pognal v obup notranjo in zunanjo opozicijo.
Bo Menem kandidiral? Skoraj gotovo da. Ko bodo bralci imeli v rokah to številko, bo verjetno že napovedal udeležbo v notranjih volitvah stranke. Tam ima tudi namen kandidirati za predsednika Ali je to še vedno tista igra, katere cilj je ohraniti oblast nad stranko in se zmagovito povrniti leta 2003? Je končni cilj res tretja predsedniška doba ali hoče le onemogočiti guvernerja. Opazovalci si še vedno niso na jasnem. Menem pa bi lahko rekel prav vemo kot v neki zgodbi, da „Dio e io lo sapiamo.”
Z razsodbo kordobskega sodnika se je predsedniku odprla pot do vrhovnega sodišča. Naj bo končna razsodba sodnika taka ali drugačna, naslednji korak je sodna zbornica, nato pa najvišja inštanca. A tudi opozicija misli enako. Najprej je sprožila pravo medijsko gonjo proti sodniku, kateremu preti z ustavno sodbo. Enako grozi tudi članom vrhovnega sodišča, če bi končno habilitiurali Menema. Imajo te grožnje kakšno realno podlago? To se bo izkazalo v prihodnjih dneh. Duhalde je dobesedno zatrdil, da bodo vsi, ki bodo krivi kršenja ustave, končali v ječi.
ŠIBKI ČLEN VERIGE
Predsednik namreč, kljub vsej svoiji oblasti, nima zaželene zaslombe v parlamentu. V 257 članski poslanski zbornici ima le 40 lastnih poslancev, katerim lahko prišteje le še 11 provineijskih in enega liberalnega (UCeDe). Nasproti pa mu stoji 60 peronis-tičnih, ki so zvesti Duhaldeju in Ortegi, 68 članov Povezave, trije Cavallovi republikanci in 15 provincyskih, torej 183. Ostane še 22 neuvrščenih peronistov. Vsekakor je kljub raznim možnim spremembam ključna večina proti tretjemu mandatu.
Med guvernerji, ki so doslej skoraj brezpogojno podpirali Menema, je tudi pričelo vreti. Nekaj je podpirati predsednika v njegovem spopadu z guvernerjem, nekaj pa je stopiti z njim na tvegano pot tretjega mandata, ki ga ustava izrecno prepoveduje.
Kateri je pravzaprav šibki član mene-
Tone Mizerit
mistične verige? Mnogi vidijo nevarnost'’ bistvu te politične avanture: posiljeval ustave. O tem pa so se precej jasno izrekli nekateri guvernerji, ki sicer niso na Duhal-dejevi strani, a nočejo predsednika podpri" ti za novo kandidaturo. V tem položaju se nahaja mendoški Lafalla; o tem se je izrazil Reutemann, ki je sploh prenehal govoriti o predsedniški kandidaturi. V tem je tudi zapletenost predsednikove taktike: z najvef-jo vnemo se je Reutemanna navduševal za kandidaturo, kljub temu da je bivši guverner iz Santa Fe postavil kot pogoj, da se Menem res odpove tretjemu mandatu.
Menem je tako ostal brez možnega 'rednega kandidata za primer, če sam ne h hotel ali mogel kandidirati. Kandidaturi sanluiškega guvernerja (Rodriguez Saa)ne moremo jemati resno. Bo v takem primeri predsednik segel po enostavnem s kriten' adutu brata Edvarda, ki je tudi že večkrat izjavil, da je edina možna pot tretje dobe nova ustavna reforma.
A vedno bolj jasno postaja tudi, W sodna pot ni tako enostavna. Vprašanje st lahko zavleče. Te dni je sindikalist Robert0 Digon (in za njim vrsta osebnosti) kot člaD peronistične stranke vložil tožbo pred volilnim sodiščem proti predsednikovi kand1" daturi. Razsodba bo prišla pred volilu0 zbornico, ki se je že nekajkrat izrekla Protl kandidaturi. In seveda končni cilj: vrhovn0 sodišče.
Kar pa se tega organa tiče, postal8 vedno bolj jasno, da je sodnikom stva1 popolnoma odveč. Vlada je želela, da °' razsodbo o ponovni kandidaturi podpri0 šest sodnikov (da ne bi bil preveč očividk nenehni rezultat 5:4), pa naletava na teža"0 celo kako zagotoviti minimalno večino. ^ trije od devetih sodnikov so za Meneri8 Štirje so ostro proti; dva pa dvomita. Ja'110 mnenje namreč ne spremlja predsednik0-vih sanj, parlament tudi ne, vrhovna sodu* oblast tako ostaja vedno bolj osamljena
KONČNEMU SPOPADU NAPROTI
Duhalde se medtem posveča kampa0-11 Njegov mojstrski udarec je bil povezava * Oretegom, kaj prav pa mu je prišel tudi B0-utemannov umik. Vendar grožnje, da ^ spričo Menemove kandidature zapuS’ stranko, ni izpolnil. Dobro se zaveda, ° ima minimalne možnosti le v peroniznri-Zato tako hiti s kampanjo, ker ho° imeti vse pripravljeno, če pride do končn0-ga spopada med njim in Menemom. Notf8 nje volitve bodo 9. maja. S tem dat umori Je svet stranke potrdil dogovor guvemeije'’’ Provinca Buenos Aires je namreč trda0 Duhaldejevo ozemlje. Čeprav mu je Pierf
uskočil in se je Cafiero predstavil kot pre kandidat za guvernerja, ima moč še ve£7 v rokah Duhalde. Sedaj grozi celo, da Pierrija strmoglavil z mesta predsedri poslanske zbornice zaradi ..izdajstva"- .
V tem trenju, ki se je sprožilo, sedal . napeto čakajo izida guvernerskih volite'' provinci Catamarca. Vlada je tja nam®I'v| ogromno količino materialnih sredstev. predsednik sam bo še dvakrat potoval tl da ojači kampanjo peronista Saadlja-mera težav za opozicijo polna, končn® prišlo do povezave med radikali in soItd no fronto. Vendar zaenkrat radikalni k**1.
dat Castillo prednjači pred Saadljem
Zadn-
ja tedna bosta ključna. Če zmaga Per° zem, kdo potem ustavi Menema? ^ A skrb vzbuja dejstvo, da se v p°P medijskih poročil izgublja osrčje proble Tu ne gre za guvernerja, predsednika, P ali tretji mandat. Gre namreč za Usta''0^.. spoštovanje, ki so ji ga dolžni vsi: vladal in vladani. Če pa o tem ni jasnega poj111'*' bodočnost zavita v nevarno meglo.
Slovenci	v
Obletnica Slovenskega planinskega društva proslavljena s slikarsko razstavo
Dnevi po 20. februarju so vedno zelo Pomenljivi za naše Planinsko društvo, ko Nastopa nova obletnica ustanovitve. To pot Je oseminštirideseta. Zamisel za njeno Proslavitev se je pa dokončno sprožila sre-
lanskega leta, ko je predsednik arh. Andrej Duh povabil iz Buenos Airesa liko-'tuke umetnike pri Slovenski kulturni akrili da se skupno predstavijo bariloški publi-1(1 kot izraz izvirnega umetniškega ustvarja v Argentini bivajočih Slovencev iz P^ega, drugega ali tretjega rodu.
Udeležili so se razstave vsak s štirimi Pnspevki in sicer olja: Milan Volovšek, An-Ipja Dolinar-Hrovat, Veronika Sparhakl, ^drjjana Omahna in Helena Klemenc; akva-reli: Tone Kržišnik in Andrej Makek (tudi °^e) in krede: Marjetka Dolinar. Naslov tej Prireditvi je bil “Exposicion de oleos y jarelas Ocho Pintores Argentino-Eslove-n°s", kije bila odprta od 18. do 22. februarja v občinskem razstavišču Salon Cultural P® Usos Multiples (SCUM) v mestnem srebrni- Ta dvorana je znana po svoji prozorni in kako njena notranjost, gledana s Cestnega pločnika, privablja mimoidoče.
Osemnajstega zvečer je dvorana žarela v vsem svojem blesku zaradi zelo skrbno ledene razporeditve slik, ki so se kar Prelivale ena v drugo po svoji tematiki in P° uporabljeni slikarski tehniki. Ob precej Svilni navzočnosti rojakov, predstavnikov °Bčine, prefekture ter predstavnika provin-Ce Buenos Aires je arh. Duh odprl razstavo 5 napovedjo nastopa priložnostnega otro-sl(ega zbora pripadnikov tretjega rodu pod j^dstvom ge. Lučke Jerman, ki je zapel ^iri slovenske pesmi, za kar je žel bogato Peskanje. Nato je arh. Duh predstavil v ^lo zgoščeni obliki dejanski nastanek rustva na vrhu gore Capilla 1. 1951, posta-V'tev prvega križa tam gori 1. 1952 (ter
imenoval med navzočimi nekatere izmed tedanjih udeležencev: Marijo in Boža Eilet-za, dr. Vojka Arka in Blaža Razingerja). Omenil je nato izgraditev Slovenske steze na Catedralskem pogorju ter poimenovanje vrhov, jezer s slovenskimi imeni kot priznanje doprinosu naših ljudi k razvoju tukajšnjega območja in kasneje vse do skrajnega juga Argentine. Nato izgradnja steze na Capillo in poznejša postavitev bivaka Slovenia pod neutrudnim vodstvom Dinka Bertonclja. Navedel je za društvo tako pomembna imena že pokojnih Tončka Pangerca, Frenka Jermana, idr. Zaključil pa je: “Kadar ustanove predstavljajo življenje družbe, kateri pripadajo, njih vloga postane veliko bolj zapletena in moremo trditi, da se ves čas svojega obstoja Slovensko planinsko društvo ni osredotočalo le na športno prizadevanje, temveč je povezovalo in integriralo celotno družbeno in kulturno udejstvovanje Slovencev v Bariločah”.
V imenu soprirediteljice Slovenske kulturne akcije je nato pozdravila navzoče in se pridružila s čestitkami društvu ob obletnici voditeljica njenega likovnega odseka slikarka Andreja Dolinar ter se tudi zahvalila občini za tako prijeten razstavni prostor. Nato pa je omenila, da razstavljajoči so ali še v Sloveniji rojeni ali pa že tu v Argentini in da so se omenjeni na prvem mestu formirali pri umetniški šoli Kulturne akcije pod vodstvom Bare Remec, Franceta Ahčina, prof. Marjana Marolta in Milana Volovska, ki pa tudi sodeluje na tej razstavi. Izmed učencev tiste šole sodelujeta kar dva slikarja: Tone Kržišnik in Andrej Makek, ki je tudi navzoč na razstavi in je kar “slovensko-bariloški slikar, ker vsako leto prihaja v te kraje razvijat svojo ustvarjalnost... Drugih pet slikark je pa že rojenih v Argentini in so šle skozi razne umetniške
(4)
Monika vi vod
Zato pa le hitimo na gore
kjer radost in veselje nam krepi srce!
GOSPODOV DAN
Bila je nedelja in prost dan! Udeležili , se slovenske maše v kapeli „Maria J^iliadora”, ki jo je daroval naš zvesti l«tovni vodja Franci Cukjati. Maša je bila c"ei\iena vsem slovenskim rojakom in ^cem, ki so v gorah odšli k Bogu v eno srečo. Spomnili smo se in molili še t SeBn° za Franceta Berganta, ki nas je g? Ko časa spremljal na Slovenski Pristavi, j. 2gled ponižnosti in pripravljenosti. Molijo smo tudi za strica Božidarja Vivoda, ki . v ranih letih izgubil življenje na Trona-rJU. Priporočili smo se tudi njemu v jT^o, saj bi po 33. letih r\jegovi nečaki lovili vzpon na Pico Argentino, to' ^ nia,š' smo se srečali s slovenskimi ^ Ki in klepetali z mladino prav do pol-^®va. po kosilu pa smo se odpravili v k 'da smo nakupili vse potrebno za p ledryn ()va dneva, ko smo odhajali na ^dral!
Bo večeru smo v stanu pripravili asa-te( V P°kl°n organizatorjem gorniškega ^ ^a- Vsi so se ga z veseljem udeležili, f ,fla morali prehvaliti našega „asadorja” ^ Ka, ki je z vso vnemo pekel celo ™P°ldne! V krogu mize smo si imeli veliko eBati, zato smo se na račun vseh doži-
VeHi
■mbavali pozno v noč.
CATEDRALSKISTOLPI
Zgodaj zjutraj nas je prebudilo sonce izza oblakov in Martin Mavrič s svojo kombi. Kar ustrašli smo se malo, da se vreme ne bi skisalo, saj je prejšnjo noč kar lepo deževalo. Vseeno smo se odpravili in se z žičnico vzpeli do Princesas na Catedralu. Sonce je obsijalo vso pokrajino in kar strmeli smo ob takem razgledu. Čudovito lepo pogorje se nam je odpiralo, ko smo se dvigali vedno više. S težkimi nahrbtniki smo začeli hoditi po gorskem grebenu proti jezeru Tonček. To je bilo res sijajno, saj smo imeli že dobro kondicijo in bili smo vajeni hoje po skalah. Edino, kar nas je težilo, so bili nahrbniki, napolnjeni s hrano, šotori in taborsko opremo.
Hodili smo po skupinah: Boris je vedno odpiral in kazal pot, zadnji pa je Martin vedno pazil, da koga ne bi izgubili. Vse vrste stvari smo se pogovarjali, večinoma pa se smejali! Kaj še, ko se je kdo odrgnil ob skalo! Prva pomoč je prišla šele potem, ko smo se vsi zabavali na račun ranjenca. Nikoli nismo imeli težkih primerov, zato smo si lahko take norcarlje tudi privoščili.
Dospeli smo do „Cancha de Bochas”, kjer smo se napili vode. Kar izsušili bi se, če se ne bi tam okrepčali. Brez nahrbtnikov smo se počutili lahki kot ptički in skakali
šole in profesorate za likovno umetnost (na najvišje ravni) v Buenos Airesu ter se udeležile številnih občinskih, provincijs-kih in državnih razstav. Nekatere od njih pa tudi združujejo umetniško ustvarjanje s poučevanjem na področju plastike.
Sleherni slikar ima svoj notranji svet, osebnost, in to ponazo-rujejo tako različni slogi na tej razstavi. Vsi ti slikarji so samostojni, skoraj bi lahko dejali, da se udejstvujejo na različnih krajih, pa so istočasno povezani med seboj v že omenjeni kulturni ustanovi”.
Nato je opisala vsako od uporabljenih tehnik (akvarele, olje, kreda) in navedla njih glavne razlike ter nato predstavila soudeležene slikarje po njihovem slogu. Naj navedemo tu le bežno: “Pri akvarelistih Kržišniku in Makeku zaznamo bolj realističen slog; Helena Klemenc opredeljuje prostor z ra-	——-
zličnimi barvnimi polji, se veliko posveča avtotohtonski tematiki (La imageries nor-tenas, El Tango); pri Milanu Volovšku, enemu največjih slovenskih slikarjev, je tematika tisto, ki ima glavno vlogo... Me-hikanske vsakdanje teme, katere je naslikal po spominu; pri Veroniki Sparhakl se oblike prelivajo ena v drugo; more se opaziti, kako se približuje počasi luči. Pri Adrijani Omahna je zapaziti nagnjenje k ekspresionizmu. Kolesa verjetno pomenijo skrb povezano z neprestanim iskanjem in s hojo in potjo skozi življenje. V kredah Marjetke Dolinar se more opaziti, še prav posebno pri obeh Muzikalnih kompozicijah, nagnjerye h kubizmu, kjer je predmet razstavljen v ploskve in kompozicija nastane iz iskarya superpozicye tistih ploskev.” Končno pa je sama o sebi povedala tole: “(slike) imajo kontrast, svetloba in sence so dobro definirane in nagibajo k disgrega-cyi obrobja. Tematika je raznolika. Po taljenju, svetloba... je navdihnjena po Kočevskem Rogu, po enemu izmed tistih krajev, kjer se je izvršil slovenski holokavst....”
Zaključila pa je takole: “Naj bo ta prireditev sotočje dveh kulturnih virov, dveh soživečih kultur, ki vodita v medsebojno naraščajoče bogatenje”.
naokoli. Kar gledali smo se med sabo, ko smo imeli vsi isti občutek. Potem pa nahrbtnike gor, brž naprej in do koče Frey! Hitro in brez težav smo bili pri jezeru Schmoll in takoj pri jezercu Tonček. Poiskali smo ugoden prostor in postavili šotore med grmovjem ob jezeru, da smo se zaščitili proti mrzlemu vetru. Kosili smo hrenovke iz rižem in nato se je skupina fantov (Kristijan, Bine, Martin, Matjaž, Pavel, Miško in Damijan) z Borisom na čelu odpravila plezat na Agujo. Precej visoko so prišli brez težav. Videli smo jih od koče le malo časa, ker so držali zelo hiter ritem in se nam nato skrili za skalami. Sanjajo pa, da bi kdaj prišli na vrh po steni kot plezalci Rock Masterja.
Tisti, ki smo ostali spodaj, pa smo se sončili, počivali in uživali. Kruto smo se dajali s čokolado in čajem. Za pokoro pa smo morali pripraviti večerjo. Spet hrenovke (ker smo jih preveč kupili in treba jih je bilo pojesti), a sedaj ni bil le riž, temveč tudi capelletini s sirom in omako. Prava kuhinjska „meškolanca”. Nato smo šli malo na sprehod do koče, tam nekaj popili in se vrnili v taborišče. Že na poti nazaj do šotorov so fantje oponašali vse živali, ki so jim prišle na misel. Pravi koncert živalske filharmonije! Odmevalo je daleč naokoli, da so vsi taborjani okoli Catedrala napeli ušesa. Začeli so se vici. Smejali in krohotali smo se na vse grlo. Ker pa smo večino
POR 48 ANOS DEL CLUB ANDINO ESLOVENO EN BARILOCHE
Muestra
eslovena
H as ta «i proximo Junes 22 de febrero inclusive, se cncuenira abierta en d S&t&i Cultural de Usos Multiples, la exposicion de 6leos y ae ti are las «Ocho Pintores Argentino-Plslovenos- organized o por el Club Andino Esloveno de Bariloche con la colaboracion de la Accidn Cultural Eslovena de Buenos Aires, La muestra se lleva a cabo en el mart o del 48" aniversario de la funriacion de la cntidad local. En la fologra* ffa Matins Kambič, Tatiana BaJkstero, Andres Bergant y Juliana Ballcstero, jdvenes representantes d« la colectividad expositors con traje.s tipicos.
PAGINAS VEINOOOS Y VE1NTITRES
Kot že povedano, sta s svojo navzočnostjo dejansko predstavljala vse ostale slikarje Andreja Dolinar in Andrej Makek. Lični seznami razstavljenih slik so bili tiskani po slovensko in po kasteljansko in so delo arh. Duha, ki je tudi poskrbel za obveščanje bariloškega prebivalstva po medijih. Sam je imel razgovore po vsaj štirih radijskih postajah, na eni sta bila soudeležena tudi Andreja Dolinar in Andrej Makek (FM San Carlos) in končno je bil še poseben razgovor por Radio Nacional Bariloche v ponedeljek 22. februarja ob 11. dopoldne. Razstavo je tudi prikazala kabelska televizija. Bariloški dnevnik “El Cordi-llerano” je v soboto, 20. februarja prinesel na prvi strani veliko fotografijo naših mladih v narodnih nošah ter naslov: Muestra Eslovena V notranjosti je pa posvetil temu skoraj dve strani, tako daje res močno poudaril kulturni doprinos te razstave bariloški družbi. Odmev pri ljudeh je bil nadpovprečen in je presegel pričakovano mero.
Bariločani smo hvaležni tako našemu Slovenskemu planinskemu društvu kot Slovenski kulturni akciji za tako kvalitetno prireditev z željo, da bi se kmalu še kaj podobnega dogodilo.
SŽ
vicev že poznali, smo pripovedovali le zaključke in se na račun tega zabavali. Pridružili so se našim vicorn tudi drugi taborjani. Kar naenkrat začne glas fanta pripovedovati vic iz enega šotora, zelo zanimivo in hecno; in potem še drugi in spet. drugi iz drugega šotora: začela se je izmei\java. Vsak je imel kaj zanimivega povedati. Pravo latinsko vzdušje dobre volje in veselega razpoloženja!
Naslednji dan zjutraj je bil odhod proti južnemu vrhu Catedrala. Že na vse zgodaj smo dojeli, da nas bo sonce lepo ožgalo in nas spremljalo cel dan. Prišli smo do osrčja Catedrala in se malo odpočili. Gledali smo, kako lepo se Campanile Esloveno stika z nebom. Odmev melodije zvonov je lahko vsak sam slišal v svojem srcu, ko je gledal strmino zvonika. Ponosni smo, da sta bila Slovenca Dinko Bertoncelj in France Jerman prva, ki sta osvojila vrh in dala stolpu ime leta 1952, ko ni bilo tako izdelane opreme kot danes!
Ko smo se okrepčali, smo se odpravili in osvojili južni vrh. Našli smo spominsko knjigo. Polno podpisev Slovencev. Večinoma smo vse poznali. Tudi g. Bergant se je podpisal nekaj dni, predno nas je zapustil... Tudi mi smo ovekovečili svoje vtise in imena! Potem pa hitro dol, čakalo nas je kosilo!!!!
V najhujšem popoldanskem soncu smo Nad. na 4. str.
miamiiiii m «i * i nniu1 m   1 «'ii 1
Gospodarski vestnik
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Treba bo prestati zimo
Ko novice in komentarji o gospodarskih krizah zapustijo prve strani časopisov in zlasti zaslone televizijskih poročil, ima normalen državljan vtis, da je nevihta mimo. A to še daleč ni tako. Prešla je poplava, a posledice se šele sedaj kažejo.
Ena značilnosti zadnjega desetletja je skoraj nepretrgana nit kriz, ki sledijo druga drugi v kratkem časovnem razdobju. Mehiški potres, padec azijskih tigrov, ruska kriza in končno (važno zlasti za Argentino) brazilske težave. Lahko trdimo, da so te krize že prešle. Na splošno pa zasledimo „omejen optimizem” celo pri strokovnjakih kot je nobelov nagrajenec Paul Samuelson.
Mehika išče stabilnosti in šele sedaj, ko je preplah prešel in se veliki mednarodni kapitali pričenjajo vračati na emergentna tržišča, se ji obeta nov dotok fondov. Koreja in Tajska sta si tudi opomogli. Koreji, kjer je še lani gospodarska rast bila negativna, se letošr\je leto obeta pozitiven rezultat. Malazija ter Indonezija pa se še vedno borita s posledicami sunka. A o Rusiji bolje da ne govorimo. Tam ne bo gospodarske stabilnosti, dokler ne bo politično uredila notranje gospodarsko socialne odnose.
Če pa pogledamo Južno Ameriko, vidimo, da Argentina prekaša Brazilijo kot cilj novega dotoka kapitalov. Brazil dejansko šele sedaj ureja svoje gospodarstvo: dobil je drug obrok izredne pomoči Mednarodnega denarnega fonda (9.000 milijonov dolarjev od celotnih 41 tisoč obljubljenih), a pristati je moral na nove zahteve mednarodnih organov, ki bodo igrali ključno vlogo v brazilski monetarni politiki.
A vse to je bodočnost. Če pa gledamo sedanjost in zlasti kako ta sedanjost vpliva na življenje navadnega državljana, je slika nekoliko drugačna. Argentinsko gospodarsko vodstvo je končno sprejelo dejstvo, da bo letošnja gospodarska rast verjetno negativna. To pa pomeni nižje dohodke (zlasti nižjo davčno nabirko) in pa znova rastočo brezposelnost. To se dejansko že pozna in glede omejene gospodarske dejavnosti lahko navedemo nekaj konkretnih podatkov.
V prvi vrsti je najbolj viden in značilen padec prodaje avtomobilov. Avtomobilska industrija je bila vedno smatrana kot baro-
Zato pa le..,
Nad. s 3. str.
se vračali na Frey. Tropsko ožgani in izsušeni smo prišli do jezera Tonček. Tam smo brez pomisleka ohladili svoje noge in se napili vode iz ledenikov. Hitro smo pospravili tabor in naložili vse v nahrbnike, pa takoj dol do „Pod skalce”. Prah se je valil, saj je bila suša kar močna in vlaga v zemlji se je pojavila šele po pol metra. Fantje so na Petričkovi skalci preplezali zahtevni previs in s tem dokazali, da imajo res pravo plezalno kondicijo! Po slovenski navadi smo pri oltarju tiho zmolili in trikrat potrkali na „zvonček želja”! Nato se je začela neskončna pot navzdol po Slovenski stezi. Prispeli smo vsi umazani, prašni in žejni do vznožja Catedrala. Kako je teknila mrzla kokakola!
V Stanu smo se osvežili pod toplim tušem in bili smo prenovljeni! Kako lepi in čisti smo se zopet videli! Veselo razpoloženi smo odšli v Bariloče na večerjo, ker se ni nikomur Rubilo kuhati! Po odlični pici in nato še požirku v „Alpina” smo šli na kartinge. Fantje so se merili v hitrosti in spretnosti. Sijajno jih je bilo opazovati, kako so se borili za prvo mesto!! V zgodnjih
Pisma bralcev
meter gospodarskega stanja. Tudi kadar socialni položaj ni bil najbolj rožnat, je lepo zvenelo, koliko več avtomobilov smo prodali v primeri z enakimi obdobji v preteklosti! Sedaj pa seje slika obrnila. Februarja letošnjega leta je prodaja padla za 32,7% v primerjavi z lanskim februarjem, izvoz pa kar 63%. Proizvodnja je padla na polovico lanske. A to ni trenuten pojav, kajti podobna slika se ponavlja že tretji zapovrstni mesec in se nenehno stopnjuje. Prva posledica je težko stanje delovnih moči na tem področju. Zadnje dni februarja je bilo samo v provinci Cordobi 5.700 uslužbencev avtomobilske industrije na prisilnem počitku.
Drug zanimiv in zaskrbljujoč pojav pa je padec v prodaji goriv. V primerjavi z lanskim februarjem je prodaja navadne nafte padla za 20%, super je nazadovala za 13,4% gasoil pa je nazadoval za 3%. Sploh pa je negativna dolga vrsta gospodarskih dejavnikov v obdobju zadnjih 12 mesecev: gradnja (-13,1), splošni izvoz (-7%), proizvodnja cementa (-3%). Poleg avtomobilske industrije pa je bil najbolj prizadet sektor papirnic in sicer s padcem kar 25,6% proizvodnje. Ob vsem tem pa je zaposlenost padla za 2,6 odstotkov.
V tem gosdpodarskem momentu država nima sreče. Včasih se je reklo, da „dve ali tri dobre letine rešijo vse probleme”. V zadnjem letu pa so poljedelske cene na mednarodnem trgu padle za 35% in tako pridemo do protislovja, da za večji izvoz dobimo manj denarja.
Vsa ta slika izgleda silno porazna. Vendar ni tako. Makroekonomski činitelji so zaenkrat še v mejah znosnosti. Temeni gospodarstva so trdni. Važno je zlasti zaupanje mednarodnih finančnih skupin, ki napovedujejo povratek kapitalov. Če bi bil ob krmilu gospodarstva še stari inženir Alvaro Alsogaray, bi gotovo rekel, da bo treba prestati zimo, potem bo pa bolje.
Mnogo pa je seveda odvisno od tega, kako bo vlada vodila gospodarsko, davčno in zlasti socialno politiko v tem volilnem letu. Ne smemo pozabiti, da je državni deficit tista rak rana, ki nenehno slabi organizem domačega gospodarstva.
-e -t
urah naslednjega dne smo se vrnili domov in že načrtovali za naslednje dneve!
VRH TRONADORJA - PICO ARGENTINO
Naslednji dan po Catedralu je bil prost, da smo si nabrali novih moči, najeli opremo za vzpon in si nabavili hrano za dva dneva. Pripravili smo vse potrebno in šli zgodaj spat. Čakal nas je največji izziv.
Predno smo odšli, nam je g. Franci podelil še poseben blagoslov za srečno pot in vrnitev, nato smo se odpeljali z Borisom in Dinkom do Pampe Linde in tam najeli konje, ki so nas dvignili malo pod kočo Otto Meiling pod Tronadorjem. Kar lepa kolona je nastala, ko nas je toliko jahalo. Dinko je poizkusil svojo terensko 4x4 čez potočke, stare mostove in zelo ozke steze. Prišel je do sredi poti, kjer se je pot pretrgala ob razsutem mostu, tam pustil svojo Toyoto in naprej jahal s konjem. Pridružili pa so se nam še prireditelji televizijske oddaje „Gore in ljudje” iz Slovenije. Deset dni so bili v teh krajih in pripravljajo dve oddaji: eno o slovenskih andinistih in SPD in drugo o narodnem Parku Nahuel Huapi. Potem so šli še na jug pod Fitz Roy in Paine.
... Na zlobno blatenje ge. Puharjeve ste odgovorili odkritosrčno in prepričljivo v imenu naše, večkrat idealizirane vrednote, ki je ohranjanje slovenske identitete v tujem svetu in v imenu nas, ki se zanjo še posebej prizadevamo v slovenskih šolah. Še preden ste v članku omenili gdč. Mijo, sem že sama pomislila nanjo, ki nam je bila vsem učiteljicam vzor predanosti. Bog ji je prihranil eno grenko kapljo!...
Po prvi jezi in tudi malodušju, ker nekdo v Sloveniji tako cinično ocenjuje naš trud in vnemo, pa sem začela razmišljati na drug način. Kako najbolj učinkovito prizadeneš nekoga pri njegovem delu? Da ga dosledno omalovažuješ in ponižuješ! In to je bil najbrž edini namen ge. Puharjeve, ki jo naše šole očitno spravljajo ob živce, pa ne samo šole! Če pa ti je že uspelo odkriti naravo strupa, ga tudi lahko omiliš ali sploh odstraniš. Gospe Puharjevi pa bi svetovali, da bi ob sobotah odprla časnikarsko šolo za naše potomce, ker nam primanjkuje časnikarjev s strokovnim posmehovanjem. Nikar pa naj se ne razočara, če bi jo potem kakšen učenec zaprosil za plačano zaposlitev pri časopisu „Delo”. Tudi „darovanega” potovanja v Argentino ji ne bi mogli zagotoviti, ker je na tem svetu tako, da zastonjsko delo opazijo šele po desetletjih.
Že dolgo mi prihaja na misel, da bi bilo lepše, če bi sploh ničesar ne prejemali iz Slovenije, ker v resnici ni iskrenega odnosa. Svetovala pa bi tudi več previdnosti od naše strani, kadar sprejemamo obiskovalce, ki nas prihajajo raziskovat, običajno s plačanimi stroški. Namen je diplomska ali
postdiplomska naloga, s katero dokazujejo teze, ki so le redko privlačne za zdomce, vemo pa vsi, kakšen je trenutno medijski položaj v domovini.
Ni dolgo tega, ko smo imeli med nanu' Bariločah nekaj mesecev študentko geografije, ki je popisala vse naše naseljence, zanimala pa se je za podatke, ki so bili za moje pojme preveč zasebni za neko politic-no-geografsko stroko. Julija meseca sem bila z družino v Sloveniji zaradi poroke moje hčerke in so se vsi naši Bariločani, ki so sedaj naseljeni v Sloveniji, razburja zaradi razgovora dotične študentke z dr. Žužkom (objavljeno v Sv. Sl.). Članek ne vsebuje nič posebnega, omenja pa naše bariloške razprtije in slabe odnose nekaterih rojakov do slovenstva, kar je značik>° za tiste, ki so se v bistvu že odmaknili od njega zaradi zasebnih razmer in asimilacij Vsaka skupnost ima svoje probleme, veil3 pa neko splošno pravilo, da bi naj s^e stvari reševali sami med seboj, ne pa raznašali po vsem svetu. Zato bi tudi moral' premisliti, kaj je vredno objave in kaj ne, predvsem pa bi morali dati prednost poz®' vnim stranem naših organizacij.
Tudi meni se je zgodilo, da je nek8 časnikarka mariborskega Večera izrab® našo gostoljubnost za razgovor, ki ga Je potem uporabila za posladkan članek, ki d‘‘ je še okrasila s fotografijo za „album” sV°' jega sina. Šele preko prijateljev s Ptuja s®° se seznanili o tem. Res smo preveč odprt1 in prijazni do rojakov, ki jih je vzgaj^3 „drugačna” šola!	1
Lija Kanibif
Barilo#
0 uporabi simbolov
Predstavniki italijanske narodnostne skupnosti so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo, ki jo je ustavno sodišče sprejelo po skoraj dve leti trajajočem postopku in dveh javnih obravnavah tega vprašanja. Ustavno sodišče je namreč soglasno sprejete odločbe ugotovilo, danrstava avtohtonima narodnostnima skupnostima v Sloveniji poleg vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na narodnost zagotavlja še nekatere posebne pravice, med njimi tudi pravico do svobodne izbire in uporabe svojih narodnih simbolov.
S tem je italijanski narodnostni skup-
nosti po več letih dokončno omogo< uporaba italijanske trobojnice in simbolov, ki si jih je skupnost izbrala-Italijanska skupnost je ves čas zagovarja^ stališče, da zakonske rešitve o uporab državnih simbolov in simbolov narodno*® niso v nasprotju s slovensko ustavo, odločitvijo ustavnega sodišča je za neka^ re sporna zadeva končno spravljena z ^nf vnega reda sodnih postopkov. V Kopru ^ menijo, da bo ta odločitev vplivala tudi1,9 končno ureditev vprašanja uporabe sirt^ lov italijanske narodnosti v preostalih dve obalnih občinah.
'	'	J
>
.
Koča Meiling pod Tronadorjem:
Damijan, Matjaž, Tone, Veronika, Alenka, Kristjan, Pavel in Kristino•
vn#;
Že iz Pampe Linde smo opazovali Tro-nador. Vsak si je v srcu mislil: tja gor bomo prišli jutri... Zasneženi ledenik nas je spremljal na poti. Le v gozdu se nam je skr il, da se nam je zopet odprl tik pred kočo lep, veličasten in mogočen v sončnem zatonu.
Koi\ji so nas pustili uro pod kočo in zopet težke nahrbnike na rame! Telesna
teža se je podvojila zaradi opreme1
tP1
a! P15'
nikih: obleka za sneg, gamaše, pl3® čevlji, dereze, cepin, vrvi in še hrana. ^ peli smo do koče in bili srečni ob prelep, razgledu. Tam človek pozabi na vse! Znal ^ se s seboj, z Bogom in naravo! TaH» človek spiše simfonijo duše!	,j£
Nadaljevanje prihod
wmwmmmmmmmm.
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
BOVEC - Na območju Posočja so po Podatkih državne tehnične pisarne Bovec -Kobarid doslej končali dela na 203 objektih. ki jih je poškodoval lanski potres, Podpisanih pa je bilo tudi 656 vlog za dodelitev sredstev državne nepovratne po-®°či. Državna tehnična pisarna je doslej sHenila 386 tripartitnih gradbenih pogodb, Pridobila pa 829 odločb za gradbeno dovo-in priglasitev del.
LJUBLJANA - Pregled usklajenosti sionske zakonodaje z evropsko na področju J%adkov je bil dokaj uspešen. Ocena tropske komisije v Bruslju je, da Sloveni-& dobro sledi, oziroma da se dobro pripra-% na prevzem zvezinega pravnega reda 114 tem področju, je povzel državni sekretar j'ttiinistrstvu za okolje in prostor (MOP) arko Slokar in kot vodja delovne skupine Pripravo pogajalskih izhodišč za to pobočje časnikarjev predstavil zadnji del Screeninga za področje okolja. Na konfe-renci je tekla beseda tudi o novih predpisih j)3 Področju ravnanja z odpadki, možnostih ^ciran.ja regijskih centrov za ravnanje z °dpadki in o poteku komunikacijske kam-Pai\ie o odpadkih.
LJUBLJANA - V tekmovalni del 2. festi-slovenskega filma v organizaciji Filmska sklada Slovenije, ki bo potekal v ortorožu od 11. do 13. marca, so uvrščeni trile celovečerci: Temni angeli usode Saša odgorška, Blues za Saro Borisa Jurjaševi-Patriot Tuga Štiglica in prvenec Janeza ^gerja V leru, ki bo na festivalu premier-110 Prikazan. V zvezi z ostalo produkcijo je lektorica festivala Nerina Kocjančič opo-0rUa na pregled amaterske produkcije, Predvajanih pa bo še osem kratkih igranih jjtolav, številni tv, filmski in dokumentarni “Bi, en video in štirje animirani filmi ter jjnti študentov AGRFT. Dobitnik nagrade etoda Badjure za življenjsko delo Društva s°venskih filmskih umetnikov je filmski težiser Boštjan Hladnik, ki mu bosta ob 70-
letnici posvečeni tu-di razstava Življenje, posvečeno filmu, ter retrospektiva njegovih najbolj znanih filmov.
MONS, Belgija - Na 15. mednarodnem filmskem festivalu ljubezenskega filma, ki je letos prvič imel tudi tekmovalni značaj, je slovenski film Ekspres, ekspres Igorja Šterka prejel posebno nagrado žirije. Veliko nagrado žirije pa so podelili kitajskemu filmu Xiu xiu. Za Šterkov film je bila to že 13. nagrada na mednarodni ravni.
MARIBOR - Študentje kmetijske fakultete so pod nadzorom mestnega viničarja Toneta Zafošnika na mariborskem Lentu opravili rez najstarejše trte na svetu. Na slovesnosti ob obrezovanju trte so podarili cepljenke najstarejše trte na svetu predstavnikom treh občin z dolgoletno vinogradniško tradicijo: Lendavi, Dobrovniku in Moravskim Toplicam. Na prireditvi, ki so jo popestrili s kulturnim programom, so sodelovali predstavniki številnih prijateljskih občin, kjer že rastejo cepljenke modre kav-čine z Lenta. Potomke omenjene trte uspevajo v Ljubljani, Novem mestu, Metliki, Kopru, Ptuju, Pesnici, Gornji Radgoni, avstrijski Lipnici, Šentjurju, Ljutomeru, Brežicah, v Franciji in v Osaki na Japonskem.
MARIBOR - Na pristajalni stezi Aerodroma Maribor je Peter Adam postavil svetovni rekord v neprekinjeni vožnji z avtomobilom po dveh kolesih na asfaltni podlagi. Na 2,5 kilometra dolgi stezi je Peter Adam iz Maribora prevozil v 51,3 minute s povprečno hitrostjo 40 km/h, 34,2 kilometra in s tem postavil svetovni rekord, ki bo vpisan v naslednji izdaji Guinnesove knjige rekordov.
LJUBLJANA - Pod okriljem časopisne družbe Dnevnik d.d. je izšla prva številka regijskega časopisa Naša kronika, v katerem bodo zabeleženi pomembnejši dogodki in aktualna problematika, ki pesti prebivalce ljubljanske kotline. Časopis bo izhajal vsak četrtek, predvidoma na 24 straneh.
1ih.
BLED - Ob petdesetletnici delovanja laškega kluba Bled so se na slavnost-..1,1 delu občnega zbora z darili in priznan-^sPorftnili svojih najuspešnejših tekmoval-> 1 so zaključili športno pot, Milana ^e. Denisa Žveglja, Roberta Kraševca in Prešerna. Ob tem niso pozabili nji-»in sotekmovalcev, s katerimi so ti dose-, tlajvečje uspehe slovenskega veslanja -jga/^ Čopa, Janija Klemenčiča, Sadika Wča, pokojnega Saša Mirjaniča in osta-^ ^ VK Bled optimistično gledajo v priho-°st. saj imajo v svojih vrstah številne »Pešne mlajše tekmovalce, na čelu z Luko ifi •>0rn’ Miho Pirihom, Grego Sračnjekom '8° Galičičem, ji^UBUANA - Začel se je spomladanski ^v !• slovenski nogometni ligi. Po bese-^ generalnega sekretarja Nogometne ^ Slovenije Daneta Jošta z izvedbo tjjfr kroga ne bo težav, vprašljiva je le ^ a Wed Korotanom in Publikumom. Na .fc a\jah namreč še niso odstranili snega z I Ca. p0 zadnjih informacijah imajo na
^ Niškem igrišču težave z debelo ledeno Korotanov štadion bodo jutri obis-l Predstavniki Komisije za objekte, ki
0 določili, ali tekma bo ali ne.
Piin ^IANA - Organizacijski odbor za po rav° olimpijskih iger leta 2006 je na tapeti za družbene vede v Ljubljani na-tod .raz'skavo, v kolikšni meri Slovenci 20q^° kandidaturo za OI brez meja %lf' ®otov^tve raziskave so za organiza-
1 odbor spodbudne, suj 79,7% vpraša-
vPraI>0(lpira kal'didaturo, proti je 12,1%
8,2% pa je neodločenih.
V argentinski Švici
...Odkar je pred enim letom Milan Jager pokrenil akcijo za naselitev večje skupine slovenskih beguncev v tem delu republike, se je nabralo o Barilochah toliko protireč-nih vesti, da sem se hotel na lastne oči prepričati, kako stvari stoje.
Po enotedenskem bivanju tam doli sem se uveril, da je imel Jager v bistvu pravilno zamisel. Podnebje je izvrstno, plače in cene približno iste kot v prestolnici in kraj v najlepšem razvoju...
Slovenska begunska skupina šteje 5 družin in 5 samcev. Zidarji Bavdaš, Pole-geg, Krvin in Markič so sodelovali pri gradnji novega hotela Pylmyquen in so se pred kratkim preselili v Valle del Sol, ... kjer tudi grade večji hotel.... Eden beguncev še je zaposlil v mesariji, drugi v prodajalni, tretji v elektrarni in spet drugi v mizarstvu. Valenta in Vovk sta imela smolo, da jima je v prvih dneh vse pogorelo.
Najbolj sporno vprašanje v Barilochah so bila zemljišča, ki smo jih nekateri lansko
leto kupih. Zdi se mi, da lahko vse lastnike popolnoma potolažim. Kar je jasno, je sledeče: Vsa zemlja je več vredna, kot smo zanjo plačali....
H koncu še šibke točke Bariloch. Vsa ta pokrajina živi od tujskega prometa... Kot povsod v Argentini in menda na svetu sploh je tudi tu pomanjkanje stanovanj, posebno v dobi sezone. ... Domačini žive v lesenih barakah in skoraj vsak emigrant, ki pride na novo sem doli, se mora sprijazniti z dokaj primitivnimi prostori.
Barilochani so trdno prepričani, da se bo njihovo mestece v najbližji bodočnosti jako razmahnilo. ... Optimisti trdijo, da bodo Bariloche v 10 letih dosegle pol milijona prebivalcev. To sem mi zdi sicer malo pretirano, a na vsak način nudi kraj najlepše izglede in možnosti za uspeh.
dr. V.A.
Svobodna Slovenija, št. 10;
10. marca 1949
Slovenija moja dežela
Škofjeloški ali mali kruhek
: SLOVENIJA
ikotjelolkl kiutwK £: t-OO
Izdelovanje figuralnega in omamentiranega peciva iz medenega testa predstavlja eno od značilnih obrti v mestih in trgih, s katero so se ukvarjali medičarji, svečarji in lectarji.
To pecivo seveda ni imelo le dekorativnega značaja, ampak predvsem določeno vlogo v šegah in navadah. Tako so krajčkom podobne omamenti-rane kruhke podarjali na dan svetih treh kraljev, druge oblike, zlasti srčaste, so fantje kupovali dekletom na vaških in mestnih sejmih. Os-
novno pravilo za izdelovanje tega peciva, oblikovanega iz gostega medenega testa, je v vtiskovanju testa v lesene modele. Poznamo sicer tudi različico, pri kateri so vsak kos posebej ročno oblikovali. Leseni modeli za vtiskovanje so seveda odlični primeri domačega rezbarskega znanja. Poleg domačih mojstrov in nadarjenih samoukov so modele prinašali v naše kraje tudi potujoči prodajalci iz drugih dežel Avstro-Ogrske (npr. Leška, Slovaška).
ATENE, Grčija - Dober teden dni pred začetkom svetovnega dvoranskega atletskega prvenstva v japonskem Maebašiju slovenska šprinterka Brigita Bukovec kaže izvrstno formo. Tokrat je bila s časom 7,90 najhitrejša (na 60 metrov z ovirami) na mitingu EAA v Atenah.
LJUBLJANA - Atletska zveza Slovenije (AZS) je določila osem tekmovalcev, ki bodo nastopili na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Maebašiju na Japonskem. Na seznamu zveze so Brigita Bukovec (60m ovire), Alenka Bikar (60m+200m), Helena Javornik (1500m+3.000m), Šaša Prokofjev (60m), Atija Valant (troskok), Gregor Cankar (daljina), Boštjan Horvat (200m) in Matija Šestak (400m). Nastop zadr\jih štirih s seznama še ni stoodstoten, saj ga mora potrditi Mednarodna atletska zveza (IAAF).
PARIZ, Francija - Četrto mesto Alenke Kejžar na 200 m mešano je najvišja slovenska uvrstitev na tekmi svetovnega pokala v plavanju v kratkih bazenih v Parizu. Emil Tahirovič je osvojil 7. mesti na 50 m prsno in 200 m delfin, Nataša Kejžar pa je bila 8. na 100 m prsno.
LJUBLJANA - Gimnastična zveza Slovenije (GZS) je razglasila najboljše tekmovalce v športni in ritmični gimnastiki za leto ’98. To so postali Mojca Mavrič in Milja Petkovšek pri športnih telovadcih in Dušica Jeremič pri ritmičnih gimnastičarkah.
CANBERRA, Avstralija - Slovenska plavalka Metka Sparavec je drugi dan odprtega plavalnega prvenstva Avstralije v disciplini 50 metrov hrbtno zmagala z novim državnim rekordom 29,98.
0 statusu Slovencev brez slovenskega državljantva
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 4. marca obravnavala predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva ter izhodišča za oblikovanje strategije za sodelovanje s Slovenci v državah na območju nekdanje Jugoslavije.
Komisija je sprejela sklep, da bo glede statusa Slovencev brez slovenskega državljanstva za mner\je zaprosila tudi organizacije slovenskih narodnih maivjšin, izseljencev in zdomcev ter nadaljevala razpravo, ko bo komisija prejela zahtevana mnenja.
Predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva opredeljuje, da je republika Slovenija matična domovina vseh Slovencev, ne glede na to kje živijo in od kod izhajajo. Po oceni predlagateljev zakona naj bi bilo pripadnikov slovenske narodnosti ali vsaj slovenskega izvora in nimajo slovenskega državljanstva 360.000. Osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva naj bi imele med drugim zagotovljeno izenačenost s slovenskimi držav\jani pri plačevanju in storitvah turistične in ostale ponudbe, pri kandidiranju in pridobivanju štipendij ter pravico do dedovala. Uveljavitev tega zakona naj bi imela pozitivne finančne posledice, predvsem naj bi vzpodbudila Slovence po svetu za vlaganje svojega kapitala v slovensko državo. Predstavnica ministrstva za notranje zade-
ve je izpostavila,, da gre pri omenjenem predlogu zakona za novost, saj Slovenija doslej takšnega zakona še ni imela, ne poznajo pa ga tudi druge s Slovenijo primerljive države.
Slovenija je sicer doslej že sprejela resolucijo o manjšinah, v prihodnosti pa naj bi tako poleg resolucije za Slovence v državah na območju bivše Jugoslavije oblikovala še resoluciji za zdomce ter izseljence.
Osebne novice I
Rojstvo. Prvorojenec Gianluca Pace je 29. januarja v Sao Paulo osrečil družino inž. Guennara Pace in inž. Marije Stanislave roj. Mozetič.
Čestitamo!
Krst. V cerkvi Santisimo Sacramento v Tandilu je bila krščena Maria Pilar Ko-želnik, hčerka Miha in ge. Mariele roj. Torres. Botrovala sta Antonija Malalan in Silvio Torres.
Srečnim staršem naše čestitke.
V DOBRODELNI SKLAD ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA je daroval Izidor Kastrevc iz Slovenije $ 100 namesto cvetja na grob Slavka Rupnika.
Bog plačaj!
Mali oglasi |
I AT A
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs —• odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedejjka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
10.	marca 1999
1 dolar	171,38 SIT tolarjev
1 marka	96,51 SIT tolarjev
100 lir	9,75 SIT tolarjev
Začetek slovenskih šol
Balantičeva
Rozmanova
Jegličeva
Baragova
Prešernova
Slomškova
Jurčičeva
Aljaževa
Ciril Metodova
20. marca ob 8.15 13. marca ob 8.15 13. marca ob 9.30 13. marca ob 8.00 13. marca ob 8.30 13. marca ob 8.00 20. marca ob 8.30 po dogovoru po dogovoru
Slomškov dom
V nedeljo, 21. marca bo praznovanje
50-letnice slovenske maše v Ramos Mejiji
ob 10. slovesna sveta maša za žive in rajne člane ramoške verske skupnosti • ob 13. skupno kosilo
SDO	SFZ
te vabita na
1. mladinsko mašo,
ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 9.30 v Slovenski hiši
Sledi srečanje mladih: duhovna priprava na Veliko noč
Na južnem robu
Berazategui je edino središče zbiranja za Slovence, ki žive na jugovzhodu velikega Buenos Airesa, že zunaj teh gosto naseljenih ..predmestij". Kraj leži skoro na pol poti iz Buenos Airesa v mesto La Plata, glavno mesto province Buenos Aires, in naj bi pritegnil nase tudi kraje Ezpelta, Quilmes, Bernal, Don Bosco, Wilde, Ranelagh, Villa Giambruno in Villa Espana.
Najprej so začeli šolo pri Štrbenčevih, s prireditvami pa pri Lovšetovih. Takrat je v tem kraju živelo okrog 25 slovenskih družin. Ko pa so se dogovarjali o nakupu zemljišča in stavbe, kjer bi imel dom svoj sedež, se je za gradryo obvezalo le 15 družin. To se je zgodilo 15. maja 1961... Tako je dejansko lastnik Doma skupina 15 delničarjev, ne pa pravno, ker je odbor že leta 1966 prosil ZS, naj bi posest vpisala na svoje ime, kar je bilo sklenjeno s posebnim dogovorom in potrjeno leta 1979.
Kmalu so si kupili prvo zemljišče. Zasadili so ga z drevjem za senco in okras ter napeljali vodovod. 12. avgusta 1961 so položili temeljni kamen in takoj pričeli z gradryo Doma. Za izvedbo načrta o Domu so že prej izvolili poseben odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Lojze Žužek, blagajnik Rudolf Vidmar, tajnik Ivan Korošec, upravnik Miha Omahna, Odbornik Vinko Pucko, kulturna referentka Pavla Lovše Korošec, šolski referent Jože Vidmar, gradbeni referent Anton Lavrenčič, nadzorni odbor Andrej Lovše, Alojzij Pozeljnik in Vinko Pucko. Dela so bila v glavnem končana štiri leta kasneje.
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 554/555).
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100,-Dostavimo tudi po pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; za Ameriko $ 45.-; za Evropo in ostali svet $ 55.-
PO SLOVENSKO
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto od 9.20 do 12.30 ure v Slovenski hiši
Začetek 13. marca
Bo Šuklje spet minister?
0 volilni zakondaji
Predsednik vlade Janez Drnovšek se je odločil, da za ministra za notranje zadeve predlaga Boruta Šukljeta, dosedanjega generalnega sekretarja slovenske vlade.
Šuklje, član sveta LDS, je študiral filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na prvih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca Socialistične stranke Slovenije v družbenopolitičnem zboru skupščine RS, kjer je med drugim tudi predlagal izvedbo plebiscita o osamosvojitvi Slovenije. Leta 1992 je postal minister za kulturo, po letu 1994 je prevzel vodenje vladnega urada za informiranje, po volitvah leta 1996 pa je bil imenovan za generalnega sekretarja vlade.
Denar na Cipru
Sklad Republike Slovenije za sukcesijo po pravni poti ne more več preprečiti neupravičenega razpolaganja z nasledstvenim premoženjem na Cipru s strani ZR Jugoslavije (Srbije). Ciprsko vrhovno sodišče je namreč objavilo 23. februarja letos svojo odločitev, da ni pristojno razsojati o zahtevku Slovenije v zvezi s sredstvi nekdanje Narodne banke Jugoslavije na Cipru. Doslej so bila omenjena sredstva zamrznjena.
Slovenija je v omenjenem pravnem postopku med drugim želela dobiti priznanje nasledstvenih pravic do omenjenih sredstev. Okrožno sodišče ni želelo odločiti o zadevi. Nato se je Slovenija pritožila na vrhovno sodišče, ki pa je sedaj odločilo, da gre za postopek, v katerega so vpletene države, in da ciprska sodišča nimajo pristojnosti za odločanje v takih primerih. Odločitev je sprejelo v polni sestavi s petimi glasovi proti dvema.
Predsedniki parlamentarnih strank na sestanku 2. marca - ki so ga predlagali v SKD in katerega osrednja tema je bilo spreminjanje volilne zakonodaje ter v tej smeri tudi morebitne ustavne spremembe -niso dosegli konkretnega dogovora, temveč so le izmenjali stališča.
SKD, SDS in SLS se zavzemajo za dosledno spoštovanje volje ustavnega sodišča in za uzakonitev dvokrožnega večinskega sistema. Vladne stranke pa bi rade prešle razsodbo ustavnega sodišča in ohranile prejšnjega. Tako nespoštovanje ustave se navadno pozneje drago plača.
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov vidi predlog kot napad na ustavni red Republike Slovenije z nepredvidljivimi posledicami.
Podpisniki predloga hočejo postaviti Državni zbor v nezakonito vlogo ocenjevalca odločitev Ustavnega sodišča RS, namesto, da bi v DZ pospešeno sprejemali nove zakone z evropskimi standardi.
Poslanska skupina SKD bo uporabila vsa demokratična sredstva za preprečitev demontaže pravne države s političnimi pritiski. Za poslansko skupino SKD so odločitve Ustavnega sodišča dokončne in jih bo spoštovala.
O g .S C-		FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
o o	►H o o) a %*	Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Adininistracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije;
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0®0 pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dob ostale države po svetu 130 USA dol.; vse ® pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno poS® 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre**^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R t
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila J
SOBOTA, 13 marca:
Slovenski srednješolski tečaj: v & venski hiši ob 15. uri popravni in dop0®" lni izpiti; ob 18. vpisovanje in ob 19. 2S»|| na sv. maša.
NEDELJA, 14. marca:
Začetna prireditev osnovnih šol ° 16. uri v Slovenski hiši ČETRTEK, 18. marca:
Redni sestanek sanmartinske W žena mati.
PETEK, 19. marca:	^
Seja Medorganizacijskega sveta 0 20. uri na Pristavi.
SOBOTA, 20 marca:
Redni pouk Slov. srednješolsk6® tečaja, ob 15. uri.
NEDELJA, 21. marca:	^
Prva mladinska sv. maša v Slovet5 hiši ob 9.30. Sledi srečanje mladih z dul'0' vno pripravo za Veliko noč.
Praznovanje 50-letnice sloven®* maše v Ramos Mejiji, ob 10. uri v Sl01” škovem domu.
NEDELJA, 28. marca:
V Rozmanovem domu celovnevna P reditev z mašo, blagoslov oljk in butaric skupnim kosilom.
47. občni zbor društva Sloven® vas ob 17. uri v Hladnikovem domu. SREDA, 7. aprila:
Zveza slovenskih mater in žen«
j#
svoj redni sestanek ob 16. v Slovenski
h#
Na programu razgovor z delegatom P1 torn Jožetom Škerbcem.
,relfr
NAREDITE KORAK Z NAMI!
Zakaj si ne nabavite karto SLOGA?
Z njo imate mnoge ugodnosti in še pravico do nagradnega žrebanja za dve lepi nagradi:
1 - Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev
2 - Počitnice v Hanželičevem domu - 10 dni v poletni
sezoni za dve osebi.
Lastniki Mastercard-Carta Sloga imajo dvojno možnost. Kličite nas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!