PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 162 (8868)
TRST, sobota, 13. julija 1974
začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
FRED RAZPRAVO V PARLAMENTU 0 DAVČNIH UKREPIH
SOCIALISTI ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE UKREPE ZA SPROSTITEV KREDITOV
Tajnik De Martino je izjavil, da je obstoj vlade odvisen od ureditve vprašanja kreditne politike - Komunisti napovedujejo odločen boj v parlamentu
v	12' Po Pred,oži.tvi Vladnih odlokov o zaostritvi davkov
potrditev parlamenta se je že vnel oster boj za njihovo sore-
«consti 'ž tad rOJ S°A 0dl°|Čn° P0Segli t<0muni‘,i' obenem pa so Uidi zah te« i ? t Vede'1' da ne bodo os,ali	rol< in da bodo
omi* j P a.nje dogovorov med strankami leve sredine, da omilijo davčni pritiski na ljudske množice, in da odmrznitev kreditov proizvajalnim podjetjem.
Po včerajšnjem stališču sociali- ----------------—
se poskrbi za
stične levice, da parlamentarci PSI ne bodo mogli v parlamentu igno-frati upravičenega stališča in odpora komunistov in sindikatov proti davčnim ukrepom, je danes govoril v Ferrari tajnik stranke De Martino in izjai/il, da nameravajo socialisti danes, bolj kot kdajkoli, odigrati vlogo sile levice, ki postaja vedno bolj izraz globokih teženj po obnovi države, hkrati pa tudi ohraniti odgovornost v vladi tudi takrat, ko je treba sprejeti neljube in nepopularne ukrepe.
Po tem uvodu je De Martino jasno povedal, da je PSI pripravljena vprašati delavce in srednji sloj, naj se žrtvujejo za rešitev sedanje gospodarske krize, da pa se njeno delovanje ne omejuje zgolj na o-dobritev enega ali drugega davčnega ukrepa. Socialistična stranka, le poudaril De Martino, se je odločila, da se bo bojevala proti vsaki pobudi ali vsakemu dejanju, ki bi povzročil nevarnost recesije in
Industrije! protizakonito zvišali ceno sladkorja
RIM, 12. — čez nekaj dni bo verjetno povsod zmanjkalo sladkorja, kolikor ga je v nekaterih trgovipah sploh še mogoče dobiti. Gre za nadaljnjo potezo velikih industrijcev, ki zadovoljili s poviškom 100 hr za kilogram, kolikor jim ga je odobril medministrski odbor za cene in ki je stopil v veljavo 1. julija. Monti in drugi velemdustrijci zahtevajo nadaljnje zvišanje cene za 11 lir za kg in samo po tej novi ceni, ki je. absolutno protizakonita, prodajajo sladkor trgovcem na drobno, katerih zaslužek pri sladkorju je že itak nizek. Združenje trgovcev na drobno je zato sporočilo, da njegovi člani ne bodo več kupovali sladkorja od industrijcev, ker bi ga morali prodajati z izgubo. Zveza je zahtevala nujen poseg ministra za industrijo De Mite, da bi dosegli spoštovanje cene sladkorja in redno dobavo.
torej množičnih odpustov z dela.
«Vlada je bila ponovno sestavljena na osnovi dveh obveznosti — je dejal De Martino — z obveznostjo sprejetja davčnih ukrepov in z obveznostjo spremembe kreditnih o-diejitev. Davčne ukrepe je vlada že odobrila. Pravil o izdajanju kreditov Pa ne. Zato je obstoj vlade odvisen od takojšnje odobritve navodil v zvezi z izdajanjem kreditov, da se omogoči zlasti malim in sred-djira podjetjem, da bodo lahko nadaljevala z delom.
Katerokoli zavlačevanje tega vpra-.anja bi ponovno na dramatičen na-dm odprlo vprašanje, ki je bilo pred Kratkim poravnano z veliko težavo.
0	se ni vse. To je samo začetna Premisa, če se zahtevajo od prebi-valstva žrtve, morajo biti te žrtve Pravično razdeljene; zato bo treba n, razPravi v parlamentu o davčnih
«repih vnesti tiste spremembe, za atere bodo skupine vladne večine menile, da so primerne za bolj pra-icno razdelitev davčne obremenitve».
P°Jeg tega je De Martino pouda-, ’ da je treba takoj predložiti par-amentu socialne reforme in uresni-iu obveznosti o naložbah, o katerih , se vladne stranke dogovorile. Pri pa, je dejal De Martino, je mi.. t'udi sPremeniti tradicionalne etode vladanja, da se vzpostavi v {sVni npravi morala in učinkovitost. n^.,martino je dejal, da se je treba J maj odločno bojevati proti pa-zitskim koristim, špekulacijam,
. Občutljivosti in slabemu vodenju noVnVprave. Proti brezpotrebnemu arascanju števila državnih uradni-v, proti nepotrebnim ustanovam nesmotrnemu izkoriščanju osebja Samo jx>d temi pogoji bodo delavci vsi, kj danes izražajo svoje ve-
1	o nezadovoljstvo in zaskrbljenost
resen položaj, sprejeli in prenaša*1 žrtve. Tem stvarem, je dejal De aitino, PSI posveča izredno pozor-ost. ker je živi del delavskega gi-anja. «Zato — je zaključil De Mar-' •no 50 potrebne korenite spremem-ne samo v gospodarstvu, temveč udi v politiki, z zavestjo, da se je zacelo novo obdobje življenja italijanske republike.»
Osrednje vodstvo komunistične par-toj’ ki se je sestalo danes pod predsedstvom tajnika Berlinguerja, pa je Preučilo sedanji politični položaj v nei vladnih gospodarskih ukrepov, utrdilo je stališče, ki ga je nedavno sprejel politični urad stranke.
srednje vodstvo poudarja, da obstaja nevarnost, da bodo ti krivični u-’api še bolj poslabšali položaj v
državi, namesto, da bi ga rešili. Zato zahteva od komunistov v parlamentu in v državi, naj sprožijo odločne pobude za korenito spremembo vladnih ukrepov. Komunistično vod stvo poudarja, da se gospodarska kriza lahko premosti samo pod pogojem, da se sprejmejo odločni u-krepi proti parazitizmu, razsipavanju, klientelizmu, korupciji in špekulacij-skim P5°fitom. Pri tem ugotavlja, da krščanska demokracija noče tem ničesar slišati, kar dokazuje tudi njen odnos in odnos vlade do tako imenovanih «nekoristnih ustanov». Vlada in KD, pravi KPI, odklanjata politiko obnove gospodarstva in javnega ter političnega življenja v državi in nadaljujeta z zapravljanjem javnega denarja. Zato osrednje vodstvo KPI poziva na odločen boj za uveljavitev nove gospodarske politike, za dokončno spremembo načina vladanja.
v Zanimivo je, da se je o teh vprašanjih oglasil tudi član leve struje krščanske demokracije «base» Galloni in se pridružil zaskrbljenosti delavcev in vsega ostalega prebivalstva zaradi hudih posledic, ki jih bodo imeli vladni davčni ukrepi. Galloni pravi, da odločna opozicija komunistov proti potrditvi vladnih ukrepov, protesti osnovnih sindikalnih organizacij, ki hočejo celo mimo svojega vodstva, napovedujejo, da se bo v prihodnjih dneh vnel v parlamentu oster boj. Tudi Galloni poudarja, da je žrtvovanje upravičeno samo pod pogojem, da vlada zajamči, da se bo kaj spremenilo, ne pa za to, da bi ostalo vse pri starem.
Predsednik vlade Rumor je danes nadaljeval s posvetovanji v zvezi s skorajšnjim začetkom razprave v parlamentu. Po pogovorih s tajniki PSI, KD in PSDI v preteklih dneh, se je danes Rumor sestal s tajnikom PRI La Malfo. Slednji je po srečanju s predsednikom vlade povedal, da je izrazil Rumorju zaskrbljenost zaradi položaja, ki se je ponovno ustvaril v državi. Opozoril je na nevarnost, ki obstaja, da bodo vsa vprašanja ponovno prišla na dnevni red, čeprav se je zdelo, da so se vladne stranke dogovorile.
V senatu so že sklicali skupno sejo proračunske, finančne in zakladne komisije, ki se bodo sestale prihodnjo sredo. Na njej bodo senatorji proučili vladne davčne in druge ukrepe. Seje se bodo udeležili tudi ministri Colombo, Giolitti
in Tanassi. V tej zvezi se je danes sestala tudi socialdemokratska poslanska skupina in je sklenila, da bodo morale biti morebitne spremembe sprejetih vladnih ukrepov soglasno dogovorjene med skupinami vladne večine. Važnost teh u-krepov je tako velika, pravijo socialdemokrati, da jih morajo vse vladne stranke enotno podpreti Zakladni minister Colombo pa je danes skupno z guvernerjem «Banca d'Italia» proučil položaj plačilne bilance, državnega zaklada, likvidnosti bančnega sistema in položaj kreditov v zvezi s sestavo ukrepov o kreditni politiki, o katerih so se dogovorile vladne stranke. O teh vprašanjih se je Colombo pogovarjal tudi s proračunskim ministrom Giolittijem, finančnim ministrom Tanassijem in ministrom za Jug Mancinijem.
RIM, 12. — Vsedržavni svet krščanske demokracije se bo sestal 18. julija. Tajnik Fanfani bo imel poročilo o položaju v stranki in državi. Napovedujejo, da bo zasedanje zelo vroče, saj so že nekateri predstavniki levice izjavili, da bodo načeli tudi vprašanje vodstva stranke.
MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH NA ODLOČILNEM RAZPOTJU
Dve nasprotujoči si stališči: postopnost ali globalna zakonska zaščita Slovencev
Predstavniki beneških Slovencev so odločno zahtevali priznanje njih narodnostne skupnosti, ki živi na svoji zendji že 13 stoletij - Ostre polemične razprave ter celo poskus zanikanja obstoja Slovencev v videmski pokrajini - Zanimivi posegi Korošcev - Danes se zaključi delo treh komisij
Mednarodna konferenca o manjšinah je tudi včeraj zasedala v treh komisijah, v katerih so nastopili zelo številni govorniki, med katerimi so zelo jasno in odločno postavili svoje zahteve predstavniki beneških Slovencev. Prišlo je tudi do prvih polemik, o katerih podrobneje poročamo v kroniki, katerim posvečamo zaradi važnosti poseben komentar. Danes bo konferenca dopoldne nadaljevala z delom v treh komisijah, popoldne pa bo okrogla miza posvečena «pozablienim manjšinam». V nedeljo bo zaključno plenarno zasedanje.
V prvi komisiji (jezik in šolstvo), ki ji predseduje Tullio De Mauro, so se ves dan zgoščeno vrstili posegi predvsem predstavnikov manjšin samih. Prijavljencev je bilo toliko, da so morali čas na razpolago za vsako intervencijo skrčiti na pičlih šest minut, tako da so morali številni govorniki navesti samo glavne točke, ki so jih mislili obravnavati ter prepustiti predsedstvu vnaprej pripravljen tekst, ki bo vključen med uradne dokumente konference. V tej komisiji so se oglasili k govomiške-mu odru številni Slovenci, njihove glavne posege pa objavljamo na drugem mestu (nekaj jih bomo še jutri).
O makedonski narodnosti, katere
znaten del živi izven meja SR Makedonije in Jugoslavije, je spregovoril prof. Zografski. Takoj nato je bil govor o Romih, točneje o ciganski skupnosti, ki živi v pokrajini Reggio Calabria m o kateri je poročal Giulio Soravia. Toplega aplavza je bil deležen predstavnik grške skupnosti iz pokrajine Reggio Calabria Casi-le, nato pa je imel teoretični poseg o pojmu manjšine profesor turinske univerze Paolo Santarcangeli. Sledila sta posega predstavnika Italijanov v Istri prof. Lea Fusillija in Josepha Henrieta iz Doline Aoste, ki je govoril o provansalskem jeziku.
Angelo Pittana je govoril o jezi-kili in njihovi rabi v Švici ter o te-
žavah v dvojezičnih kantonih, lodor Slavinski o bolgarski manjšini v Jugoslaviji, Mitja Skubič pa je s svojim prispevkom o piranskem narečju očitno zamenjal manjšinsko konferenco ž lingvističnim simpozijem. Van Heemstra je orisal usodo Fri-zijcev v	deželah	ob	Severnem mor-
ju. Kazimir Humar je govoril o prosvetnem	življenju	in	šolstvu	v Go-
rici, vlogi cerkve in slovenske duhovščine	ter raznih	težavah,	izvira-
jočih iz dejstva, da so fašisti našli oporo v videmski kuriji. Giroiamo Garacausi je govoril o manjšinah in jezikovni dediščini, Sergio Sergi o «dobesedno tihi manjšini»: spastičnih otrok in	njihovih	problemih,	Pierino
Neri o Hrvatih v Moliseju.
Posebne pozornosti je vsekakor vreden nastop Romana Specogne, ki se je predstavil kot deželni svetovalec in predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin, češ da v imenu neke skupnosti lahko govori samo tisti, ki je za to prejel mandat na osnovi ljudskega glasovanja.
ZA PREUDARNO NASPROTOVANJE ZADNJIM GOSPODARSKIM UKREPOM VLADE
Priprave na zasedanje izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL
Na sindikalnem shodu v Rimu je generalni tajnik UIL Vanni poudaril, da bo nova gospodarska politika prizadela predvsem delavski razred
RIM, 12. — Tajništvo sindikalne federacije CGH., CISL in UIL je tudi danes zvečer nadaljevalo s proučevanjem poročila, ki ga bo i-mel generalni tajnik CISL Storti 16. julija, ko se bo sestal enotni izvršni odbor. V teku današnjega srečanja je tajništvo proučilo več možnosti za nadaljevanje sindikalne akcije v prid zahtevam, ki so jih delavci postavili vladi ter da bi dosegh praktično izvajanje obvez, ki jih je sprejel predsednik vlade Rumor v zvezi s poljedelstvom, z naložbami na Jugu in refonna-mi. V tem okviru je tajništvo tudi proučilo zahtevo po splošni vsedržavni stavki, ki naj bi sledila sedanjim deželnim stavkam. Prevladalo je mnenje, da sindikalne po-
bude ne smejo povzročiti prekinitev posvetovanj z vlado.
Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL bo v torek in sredo predlagalo izvršnemu odboru sklicanje skupščine sindikalnih aktivistov ki naj bi bila še ta mesec. V teku današnje seje so pbravnavali možnost nadaljnjega posvetovanja z demokratičnimi strankami, da bi prišlo do sprememb sedanjih davčnih in tarifamih ukrepov med diskusijo v parlamentu. Ni izključeno, da se bo tajništvo sindikalne federacije še enkrat sestalo pred sejo vodstva
V okviru dežUnih protestnih stavk, ki jih je oklicala sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL so bile danes štiriurne stavke v Laciju, Vene-
V okviru splošnih deželnih stavk proti vladni gospodarski politiki je bil v Rimu sindikalni shod ta
Trgu Santi Apostoli
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiniimiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniMiiiD
bil tudi o na-
Politične stranke se pripravljajo na oster boj v parlamentu, v zvezi z razpravo o potrditvi davčnih in drugih ukrepov, ki jih je vlada sprejela «da bi o-zdravila gospbdarstvo». Spopad se je razširil tudi na vladne stranke med seboj, saj so socialisti napovedali, da bodo podprli vse tiste spremembe zakonskih odlokov, s katerimi naj bi bolj pravično razdelili ravčno obremenitev. Obenem pa je tajnik PSI De Martino izjavil, da je obstoj vlade odvisen od tega, kakšni ukrepi bodo v najkrajšem času sprejeti za odmrznitev kreditov. Po drugi strani pa komunisti napovedujejo odločen boj proti povišanju davkov In za «spremembo načina vladanja dr-
li

žave». Oglasila se je tudi demo-kristjanska levica, ki z zaskrbljenostjo gleda na zaostritev političnega položaja v državi. V okviru vsega tega se je včeraj predsednik vlade sestal tudi s tajnikom republikanske stranke La Malfo.
Tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je na včerajšnji seji nadaljeval s proučevanjem poročila, ki ga bo imel generalni tajnik CISL Storti v torek na seji izvršnega odbora fede-
racije. Govor je daljevanju borbe proti novi gospodarski politiki Rumorjeve vlade in katere prvi člen je bilo oklicanje vrste deželnih splošnih stavk, ki se je zaključila včeraj s sindikalnim shodom v Rimu, kjer je tajnik UIL Vanni dejal, da morajo največje žrtve novih smernic gospodarske politike nositi prav delavci, ki imajo najnižje dohodke.
Včeraj se je v tržaškem Avditoriju začel tretji deželni kongres CGIL, ki bo končal delo danes z objavo zaključne resolucije. Občinski svet je sinoči v Trstu z glasovi levosredinskih strank poveril pripravo izvršilnega načrta za hitro cesto od Padrič do VII. pomola.
tu, Emiliji in Romagni, v Markah, Abrucih in Moliseju. V Rimu se je kakih 10 tisoč delavcev zbralo pred Kolosejem, da bi se udeležilo skupne protestne manifestacije, ki jo je o-klicala sindikalna federacija. Od tod so delavci v sprevodu odšli na Trg Santi Apostoli, kjer je bil shod, na katerem je v imenu sindikalnih organizacij spregovoril generalni tajnik UIL Raffaele Vanni.
Vanni je dejal, da predstavlja tri tisoč milijard, kohkor bodo vrgli novi davčni ukrepi, veliko žrtev za italijansko ljudstvo in še zlasti za delavce, ki imajo prav gotovo najnižje dohodke. Vlada mora zagotoviti da bodo vsi italijanski državljani prispevali sorazmerno s svojimi dohodki. če je že sprejela ukrepe, ki so tako hudo prizadeli italijanske družine.
Vanni je zahteval od vlade naj sprejme ustrezno kreditno politiko, ki bi omogočila premostitev gospodarske recesije ter zagotovila osnovne posege na Jugu, na področju javnih prevozov, kmetijstva, zdravstva ter da bi končno prišlo do spremembe razvojnega mehanizma.
V Bologni je na sindikalnem shodu v okviru deželne stavke govoril generalni tajnik CGIL Lama, ki je med drugim dejal, da se je z današnjimi stavkami zaključil ciklus splošnih stavk, ki je ta teden prizadel vso državo. Velika udeležba delavskih množic je dokazala, da delavci ostro obsojajo zadnje gospodarske ukrepe Rumorjeve vlade, ki je sprejela tako gospodarsko politiko, ki prizadeva predvsem revnejše družbene plasti. Zato morajo sindikalne organizacije zagotoviti nadaljevanje borbe, kar bo moral izvršni odbor sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL potrditi na svoji seji v torek.
Kongres «Manifesta»
RIM, 12. — Tukaj se je danes začel kongres «Manifesta», katerega se udeležuje 620 delegatov. Razpravljali in odločali bodo o novi politični in organizacijski liniji, zlasti pa še o skorajšnji združitvi s Stranko proletarske enotnosti, ki je nastala leta 1972 po razpustu PSIUP. Menijo, da se bosta dve politični gibanji združili prihodnjo jesen.
Rumor sprejel Andreottija in Tanassija
RIM, 12. — Predsednik vlade Rumor jè danes zjutraj sprejel ministra za obrambo Andreottija in za finance Tanassija. Ob koncu pogovorov je Andreotti podal izjavo, v kateri pravi, da je poročal predsedniku ministrskega sveta o razpravi, ki je bila pred kratkim v parlamentarni komisiji poslanske zbornice in senata Kar zadeva uničenje spiskov bivše tajne obveščevalne službe SIFAR, je Andreotti dejal, da v tem smislu ni več nobenih ovir, saj so se za uničenja
izrazile vse parlamentarne skupine.
Rumor se je sestal tudi z ministrom za posege na Jugu Mancinijem. Po srečanju je Mancini izjavil, da je bil govor o reorganizaciji varnostne službe. Govor je bil tudi o sklicanju odbora, ki bo moral določiti politiko varnostne službe.
V Vrhniki proslava 1. tankovske brigade
VRHNIKA. 12. — Pojutrišnjem bo v Vrhniki, rojstnem kraju velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, proslava 30-letnice ustanovitve 1. tankovske brigade ter zbor dolomitskega in tankovskega odreda NOV in POS.
Občina Vrhnika, katere zgodovina sega v leta pred našim štetjem, je nosilec domicila 1. tankovske brigade v katero so se v zadnjem letu osvobodilne borbe vključili tudi borci tankovskega odreda NOV in POS. Ne sme se pozabiti tudi na veliko vlogo dolomitskega partizanskega o-dreda, ki je odločilno prispeval v prvih letih okupacije proti italijanskim fašističnim okupatorjem.
številni partizanski borci s Tržaškega so bili vključeni v te enote ter so tudi sodelovali pri osvoboditvi našega mesta. Bila je prav 1. tankovska brigada, ki se je proslavila v bojih na širšem področju Ilirske Bistrice in potem pri Trstu.
Proslava se bo začela v nedeljo na Vrhniki ob 10. uri po sončnem času.
Stališče SFRJ na konferenci o pomorskem pravu
CARACAS, 12. — Jugoslovanska delegacija, ki se je pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratuše udeležila konference o pomorskem pravu v Caracasu, je podprla predlog o razširitvi gospodarskih voda obalnih držav na 200 milj. Na vprašanje dopisnika Tanjuga, kakšen bo novi režim v Jadranskem morju, če bo to načelo sprejeto, je Vratuša dejal, da ne bo težav, zakaj med Italijo in Jugoslavijo obstaja o Jadranskem morju sporazum o tako imenovani srednji črti. Poleg tega, je rekel Vratuša, smo sklenili z Italijo sporazum o raziskovanju in v kratkem se bodo začeli tudi pogovori o zaščiti morja pred onesnaženjem
Kar zadeva ribolov bo nov režim gospodarskega morja v korist Jugoslaviji, ker italijanski ribiči ne bodo imeli več pravice ribariti na področju gospodarskih voda Jugoslavije. S priznanjem gospndar-skega področja obalnih držav bi Italiji popolnoma pripadla Otrant-ska ožina. S tem v zvezi je Vratuša dejal, da bo v Otrantski ožini še vedno dovolj prostora za svobodno plovbo.
Že sam ta uvod je jasno pokazal, kam meri. posebno še, ker je pred njim na dopoldanskem zasedanju govoril tudi dr. Viljem černo. Naj nam bo dovoljeno mimogrede pripomniti, da je Specogna očitno pozabil, da nastopa na konferenci o manjšinah, torci tistih narodnostnih skupnosti, ki so navadno same številčno prešibke, da bi lahko izvolile svoje prave zastopnike, in prav zato hočejo doseči zaščito, z njo pa možnost nadaljnega vsestranskega razvoja in zagotovilo, da jim tako ali drugače «izvoljeni» predstavniki ne bodo mogli vsiljevati svoje volje, kadar je ta volja proti interesom manjšinske skupnosti.
V	svojem posegu je namreč Specogna med drugim dejal, da-so v Nadiških dolinah šele boljši socio-ekonomski pogoji po ustanovitvi dežele pripomogli k novemu kulturnemu razmahu, katerega posledica je tudi usmeritev v iskanje pravih izvorov «naših izročil».
Iz tega naj bi izhajal dovolj nov fenomen, katerega nosilci so del klera in nekatera v zadnjem času nastala kulturna društva, in sicer fenomen sklicevanja na izročila, na potrebo po ohranitvi materinega jezika in iz tega izhajajočo zahtevo po priznanju narodnostne manjšine.
Take zahteve pa ne najdejo odmeva v večini prebivalstva dolin Zato je ta fenomen, meni Specogna, treba ponovno zmanjšati na njegovo pravo dimenzijo, opravičiti ga je treba z utemeljitvami zgolj kulturne narave in ga samo v njih iskati. Specogna je dejal, da je prepričan, da so jezikovne različnosti in značilnosti narodno bogas tvo, da pa je treba problem načeti s potrebno mero previdnosti in preudarka, da ne bi izzvali nasprotnih reakcij.
V	popoldanskem delu zasedanja prve komisije so nastopili kar trije mladi predstavniki koroških Slovencev — Velik, Brumnik in Wie-ser — ki so osvetlili različna področja problematike slovenske manjšine v Avstriji, medtem ko sta o problemih slovenske mladine v Italiji govorila mladinki Koršičeva in Klanjščkova. Končno je o problemih italijanskega šolstva v Istri govoril prof. Luigi Ferri.
V	drugi komisiji (za družbenogospodarska vprašanja) je odv. Apov-nik iz Celovca govoril o škodljivosti združevanja majhnih občin na Koroškem za slovensko narodnostno skupnost (njegov poseg objavljamo posebej). O problemih koroških Slovencev v zvezi s poskusi njihovega preštevanja je govoril tudi drugi koroški predstavnik Avguštin Malie. Sledili so kratki posegi Klemenčiča, Bes. siegneta, Brešnika in Klossa, za Bretonce je govoril predstavnik deželnega akcijskega odbora za Bretanjo Bret. Glavni urednik tednika «Gospodarstvo» dr. Lojze Berce je podčrtal vlogo Slovencev v gospodarstvu našega mesta, čeprav je ta vloga danes zaradi posledic fašističnega nasilja močno omejena. Prof. Puriva-tra s sarajevske univerze, je prikazal položaj muslimanov -v Bosni, kjer lahko v okviru samoupravljanja v polni meri izražajo svojo identiteto, član izvršnega sveta SR Makedonije je govoril o teži marksistične interpretacije manjšinskega problema in navedel za zgled albansko manjšino v Makedoniji. Prof. Hočevar je govoril o vplivu ekonomskih struktur na pravice manjšine. Prof. Strassol-do je obravnaval vprašanje formularjev pri popisih prebivalstva in navedel metodologijo, ki jo je sprejela OZN. V debato sta posegla še Renzo Gubert s katoliške univerze v Milanu in Silvio Golzio z univerze v Trentu o etničnem identificiranju prebivalcev na področjih, kjer žive etnične manjšine ,
Po krajšem premoru je nastopil predstavnik Odbora za socialna raziskovanja A. Biagi, ki je prikazal povezavo med etničnim trenjem na našem področju in splošnim razrednim bojem. Nacionalizem pretekle dobe — je dejal govornik — ni bil naperjen toliko proti Slovencem kolikor proti razredu, kateremu so Slovenci v veliki večini pripadali. Sledilo je poročilo Irca Blacka o manjšinskem gibanju na Irskem. Posebno zanimanje je zbudilo naslednje poročilo o kurdskih manjšinah v Turčiji, Iranu, Iraku, Siriji, ZSSR in Libanonu. Kurdi se že od nekdaj upirajo asimilaciji, ki jim grozi od vsepovsod in so še ohranili predvsem zaradi nedostopnosti področja, na katerem živijo, pretežno kot nomadski narod. Razni poskusi, da bi Kurdom priznali neodvisnost, so se morali še v novejšem času umakniti interesom zahodnih velesil ,ki jim je do naftnih ležišč v Kurdistanu. Kurdske manjšine se borijo za avtonomijo, na
(Nadaljevanje na 10. strani)
Dve možnosti
Predstavniki Beneške Slovenije so včeraj jasno povedali, da na svoji zemlji žive že 13 stoletij in da zahtevajo svojo pravico. Ni dvoma, da so njihovi nastopi v znatni meri vplivali na včerajšnje zasedanje mednarodne konference o manjšinah, saj je bil na tak način strnjen krog zahtev in osnovnih izvajanj Slovencev v Italiji. V prvem dnevu so bila postavljena vprašanja globalne zakonske zaščite, vprašanja jezikovne in druge prirode, ter še zlasti odločno zastavljena obravnava gospodarsko - socialnih vprašanj. Včeraj pa so neposredno prizadeti s svojim posegom opozorili na hudo krivico, ki se že toliko časa dogaja Slovencem v Beneški Sloveniji s tem, da jih ne priznavajo kot manjšinsko skupnost in zaradi česar tudi obstaja bistvena razlika v ravnanju s Slovenci v Italiji v treh različnih pokrajinah.
Po odločnem in enotnem nastopu slovenskih predstavnikov je prišlo tudi do prvih in to — delno — tudi nepričakovano ostrih reakcij. Tako smo čuli teorije in trditve, da so glede gospodarskih stvari podatki slovenskih strokovn j akov netočni, njihove trditve menda neosnovane ter da se skratka pritožujejo brez vsake u-temeljitve.
Še mnogo ostrejše m politično zlobno pa je bilo «utemeljevanje» neobstoja iven-cev v Beneški Sloveniji, češ da gre samo za nekaj «jezikovnega», medtem ko naj bi samo redki posamezniki govorili o zahtevah za priznanje etnične manjšine.
Formalno neoporečno in v mnogo lepšem jeziku, v tonu, ki ni bil ne zloben ne zlohoten, zaradi tega pa prav nič manj nesprejemljiva pa je bila teza, da je treba manjšinska vprašanja reševati postopno oziroma da je bilo že zelo mnogo narejenega v korist slovenske narodnostne skupnost, ter da je vse drugo, kar je treba še narediti samo nekaj povsem vzporednega, z onim kar se na splošno dogaja v italijanski družbi, v kateri polagoma napreduje demokracija To je bistveno in odločilno vprašanje o katerem se vodi resnična bitka na konferenci.
Opravka namreč imamo s teorijo, da ni potrebna globalna intervencija, da zadostujejo rešitve od primera do primera, povsod tam, kjer je potrebna zaščita. Ta teorija tudi trdi, da je bilo že zelo mnogo narejenega in da je skratka potrebno še tu in tam nekaj obrobnega popraviti.
Ta teorija postopnosti pa v resmei dopušča raznarodovanje, dopušča, da še vedno de lujejo fašistični zakoni in ta teorija postopnosti je tudi ob-jektivno podpora celo onim tožnjam, da se beneških Slovencev sploh ne prizna kot nacionalno skupnost.
Zaradi tega vsi Slovenci (in ta stališča so prišla do izraza v različnih zakonskih predlogih v skupni spomenici Co-lombu itd.) zagovarjajo stali-sce globalne zakonske zaščite ki mora biti izvedena na tak način, da bo slovenska nacionalna skupnost resnični prota-gomst dogajanj in torej subjekt. S tem naj bi se ustavil proces raznarodovanja in naj bi slovenska nacionalna skun-nost dobila vse tiste osnovne pogoje kulturnega, jezikovnega ter še zlatsi socio-ekonomskega značaja, ki so potrebni za njen obstoj in njeno rast.
Ni nobenega dvoma, da se bo o teh osnovnih vprašanjih se danes dopoldne razprava še poglobila, saj so že napovedani nekateri važni posegi.
S tem pa se tudi ponovno zastavlja osnovno vprašanje u-činkovitosti in dejanskega rezultata mednarodne konference o manjšinah, že včeraj smo napisali, da upravičeno pričakujemo, da bo na konferenci nujno moralo priti do stvarnih zaključkov, ki naj pomenijo tudi resnični prispevek za čimbolj učinkovito zaščito slovenske narodnostne skupnosti To osnovno ugotovitev lahko sedaj samo še z večjo odločnostjo ponovimo.
OBČINSKI SVET POVERIL IZDELAVO IZVRŠNEGA NAČRTA
Čez pol leta dokončna odločitev o avtocesti s Padrič do VIL pomola
V razpravi izraženi pomisleki, češ da je leva sredina z včerajšnjim aktom že izbrala prvotno zamišljeno traso preko Magdalene in Sv. Jakoba
Z glasovi svetovalcev leve sredine (proti so glasovali komunisti in misovci, medtem ko so se liberalci dobrohotno vzdržali) je tržaški občinski svet odobril sklep, ki za skupno vsoto 440 milijonov lir honorarja naroča inženirjema Luigi-ju Tocchettiju in Vincenzo Maraspi-ni.iz Neapelja in Rima, da v roku ppl leta pripravita izvršni načrt za gradnjo tistega dela hitre avtoces-tea ki bo povezovala Padriče s sedmim pomolom in Lakotiščem v industrijski coni. Kot sta povedala župan Spaccini in podžupan Giuri-cin je naloga dveh inženirjev, da med drugim preverita vse možne variante za traso te hitre ceste, v prvi vrsti pa morata slediti izbiri levosredinske uprave, ki se je že julija lani opredelila za traso preko Katinare, Magdalene in Pon-čane. Pri tem naj preverita tudi «družbeno breme», ki bo prizadelo prebivalstvo in določita «minimalno družbeno breme» ob «dopustnem strošku». Avtocesta bo v tem delu stala 22 milijard lir, ki jih je nakazal vladni komisariat.
V	razpravo, ki je bila mestoma zelo živahna, tudi zaradi prisotnosti članov koordinacijskih odborov proti gradnji hitrih cest od Magdalene in Sv. Jakoba, so posegli svetovalci Monfalcon (KPI), Giacomelli (MSI), Gargano (PRI), Trau-ner (PLI), Kervin (PSI) in Rossetti (KPI).
V	bistvu so svetovalci opozicije, predvsem pa komunisti, izražali pomisleke, da gre za varanje javnega mnenja, ker bi morali najprej preveriti razne alternative (med temi traso prof. Costa, ki ga ni bilo nft seji, ker je na študijskem potovanju v SZ). V trenutku, ko bosta inženirja izdelala izvršne načrte na osnovi prvotno določene trase preko Katinare in šentjakobskega predmestja se levosredinska uprava ne bo' več mogla umakniti s teh stališč, ker bi v nasprotnem primeru ves potrošen denar (samo za ta «prieverlijvi» načrt 235 milijonov lir) bil zaman. Zato je Monfalcon predlagal popravek h konvenciji in predlagal, naj bi skupina strokovnjakov najprej preučila razne alternative in. njihovo umestnost in se šele po tem lotila izvršnih načrtov.
Predlog so svetovalci leve sredine zavrnili. Rinaldi je dejal, da bodo na osnovi načrta, ki ga bosta popravila strokovnjaka, v-okviru leve sredine po posvetovanju v občinskem svetu in konzultah dokončno izbrali traso. Da co ftaKo, je dejal, jamči levosredinska ' koalici-
ja s svojo politično voljo.
Vsem sta odgovorila podžupan Giuricin in župan Spaccini, ki sta ponovila prvotne obveze in poudarila, da je dokončna izbira odložena za pol leta.
Od danes do 21. julija stavka osebja zasebnih avtobusnih podjetij
Osebje zasebnih avtobusnih podjetij naše dežele bo stavkalo nepretrgoma od danes do prihodnje nedelje, 21. julija. To je včeraj sklenil koordinacijski svtt prevoznikov CGIL, CISL in UIL. Razlogi te stavke so v glavnem že znani, saj se nevzdržni položaj na področju avtobusnih prevozov v deželi Furla-njii - Julijski krajini že nad dvajset mesecev. Odgovor deželne uprave na nenehne zahteve sindikalnih or-
ganizacij prevoznikov je bil v zadnjem času ta, da so sprejeli sklep za dodelitev prispevkov zasebnim avtobusnim podjetjem. S tem se uslužbenci tega sektorja ne morejo zadovoljiti ter zahtevajo dokončno ureditev ekonomskih in normativnih pogojev, obenem pa municipaiiza-cijo prevozov s čimprejšnjo ustanovitvijo medobčinskih konzorcijev.
Če bodo upravičene zahteve stavkajočih ostale tudi prihodnji teden brez zadovoljivega odgovora, bo o-sebje zasebnih avtobusnih podjetij spet stopilo v stavko 24. julija in bo s stavko nadaljevalo, dokler ne bo to1 vprašanje dokončno rešeno.
9 Sekcija KPI «D. Pescatori» priredi danes in jutri na vrtu Ljudskega doma «P. Togliatti» v Naselju sv. Sergija praznik komunističnega tiska. Jutri bo tudi govoril občinski svetovalec F. Monfalcon. Poleg razstav bo vsak večer ples. Na razpolago bo jedača in pijača.
Camelli je sprejel predstavnike Italijanov, ki žive v Jugoslaviji
Dogovor o nekaterih konkretnih vprašanjih kulturnega sodelovanja
Delegacija Italijanov
Istre
z Reke pri predsedniku deželnega sveta Carliju in odborniku Coloniju
Comelliju, podpredsedniku
ifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiui mn m unii mn n m imi ti un nini um iiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiimiii m ti iiiiiiiiiiii mi inni imi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifc
VČERAJ IN DANES V TRŽAŠKEM AVDITORIJU
Deželni kongres CGIL velikega pomena v sedanjem kritičnem trenutku v državi
Odprtje del z uvodnim poročilom deželnega tajnika Calabrie Pozdrav predstavnice Zveze sindikatov Slovenije Vrhovčakove
Tretji deželni kongres delavske konfederacije CGIL za Furlanijo -Julijsko krajino se je začel v znamenju nadvse zaskrbljujočega političnega, gospodarskega in družbenega položaja pri nas in v vsej državi. Ta ugotovitev je bila tudi’ o-snovni motiv včerajšnjega prvega dne kongres, ki se je začel v pred-podanskih urah v Avditoriju in se ga je udeležilo nad tristo delegatov v predstavništvu šestdesetih ti-sočev delavcev naše dežele, ki so včlanjeni v CGIL. Ob tem današnjem kritičnem položaju predstavlja deželni kongres pomemben političen dogodek, ker izpričuje neovrgljivo prisotnost delavskega gibanja v današnjem deželnem dogajanju, prisotnost, ki	ponuja—konkretne	in
jasne alternative -dosedanjim vladnim izbiram. .. ‘ 'jf ’’ " Delo III. cježelnega kopgresa CGIL je odprl gmftč tdjftfit**NW? cffiRlv-
■iniHuimmiiiiiHniiiiimiiiiuiiiiuuiiiHiiiiiiiiiiHiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiMiuiiuiiiiiiuiHiHi
VČERAJ NA NABREŽINSKEM TRGU
Odprtje občinske razstave in pokušnje domačih vin
Razstava bo odprta še danes in jutri
P§§pip»#?
mm
J#».4* É&tÉàjtàà&tftt.Mi...
Podžupan Colomban otvarja vinsko razstavo v Nabrežini
Včeraj popoldne so v Nabrežini odprli 13. občinsko vinsko razstavo. Otvoritveni slovesnosti na glavnem nabrežinskem trgu, so prisostvovali številni predstavniki oblasti, med katerimi so bili tudi podpredsednik deželnega sveta Pittoni, predstavnik tržaškega župana odbornik Hreščak, repentabrski župan Guštin, generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuž, šdiski skrbnik Fidenzi in nadzornik. Baša, skoraj vsi občinski odborniki in svetovalci ter mnogo vinogradnikov in drugih gostov.
Po uvodni koračnici domače godbe na pihala je razstavo odprl predsednik prirediteljskega odbora podžupan Colomban, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen te razstave in se zahvalil vinogradnikom za sodelovanje, obenem pa je objasnil novosti, ki zadevajo nagrajevanje: letos se bo namreč komisija sestala na javni seji v dvorani. «Igo Gruden» v nedeljo ob 10. uri in takrat ocenila vzorce vin. Imena zmagovalcev pa bodo uradno znana v nedeljo zvečer po zaključku tombole.
Nato je spregovoril devinsko-na-brežinski župan dr. Drago Legiša, ki je najprej prinesel pozdrav občinske uprave vsem vinagradnikom in gostom ter poudaril trud vino-gradnUttv, da izboljšajo kakovost
pridelka. Pri tem so zabeležili precejšnje uspehe, ki so bili razvidni tudi iz izidov obeh dosedanjih pokrajinskih razstav.
Omenimo naj, da v prostorih bivše industrijske šole razstavlja akvarele, olja in jedkanice domači slikar Viktor Godnič.
Razstava se bo nadaljevala danes. Nastopila bo godba na pihala iz Prvačine, zvečer pa bo prosta zabava s plesom.
• Sekcija KPI «Z. Kralj» priredi danes in jutri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah praznik komunističnega tiska. Jutri bo nastopil domači pevski zbor «Primorec», govorila pa bosta Luciano Padovan in Claudio Tonel. V Ljudskem domu bodo razstave o Čilu. o 50-letnici Unità in partijskega tednika Rinascita. Zvečer bo ples ob zvokih orkestra «The Lords». Obiskovalcem bodo na razpolago domače klobase in tipična vina.
• šentjakobska celica KPI priredi danes od 20. do 23. ure na šentjakobskem trgu praznik. Unità s shodom, na katerem bo govoril sen. Silvano Bacicchi. Sledil bo nastop skupine «Canzoniere Triestino».
ske zbornice CGIL v Trstu Livio Saranz, ki je pozdravil delegate ter številne goste, med katerimi so bili predstavniki deželnih sindikalnih organizacij CISL in UIL, predstavniki Zveze sindikatov Slovenije s tajnico republiškega sveta Zveze sindikatov Ivanko Vrhovčak na čelu ter sindikalni predstavništvi iz Nove Gorice ter Kopra. Prisotni so bili tudi deželni tajnik KPI Cuffa-ro, deželni tajnik PSI Tringale, tržaški občinski odbornik Abbate, milj-ski župan Millp, predstavnik ACLI Barbo ter predstavnik Zveze zadrug Poletto. Po uvodnem govoru Saranza je kongres počastil, z enominutnim molkom vse padle na delu ter posebej žrtve zločinskega atentata v
snslcf	e	*	,
Po. .izvolitvi 'delovnega, predsed-
w’isu Je imeI u-
ì'ttWÓiInačučUaldiléirii tajnik CGIL začetku svojega poročila je Calabria razčlenil glavne probleme v držaVi, s posebnim poudarkom na gospodarski krizi ter zadnjih ukrepih, ki So uperjeni v zavlačevanje vsakršnega poskusa preobrazbe italijanske družbe in njenega gospodarstva ter v zaostrovanje že itak težkega položaja italijanskega delavstva z ukrepi, kakršni so navijanje davkov in cen ter omejevanje kreditov.
Deželni tajnik se je nato zadržal ob perečih problemih v naši deželi, kjer se deželna vlada omejuje le na posnemanje protiljudskih in protidelav-skih izbir osrednje vlade v Rimu, s čimer se tudi pri nas položaj zaskrbljujoče slabša. Potem ko je govornik podrobno orisal predloge sindikatov na deželni in vsedržavni ravni za izhod iz krize ter za uvedbo dejanske politike reform na področjih gospodarstva, javnih uprav, zdravstva, šolstva, prevozov, socialnega skrbstva, pokojnin itd., je Calabria nadaljeval z analizo položaja v deželnem sindikalnem gibanju samem. Dejal je, da je tudi sindikalno gibanje zašlo v rahlo krizo ter pri tem poudaril, da je treba premostiti, takšna gledanja, po katerih se ves sindikalni boj omejuje na raven posameznih podjetij. Delavski boj mora poiskati stike na širši ravni, poiskati mora tudi potrebna zavezništva,, ki pa ne smejo ogrožati avtonomije sindikata. Posebej pa je Calabria poudaril potrebo po okrepitvi sindikalne . enotnosti, po okrepitvi delavskih svetov ter po ustanavljanju in širjenju področnih delavskih svetov.
V zadnjem delu svojega govora se je Calabria dotaknil- tudi vprašanja odnosov in povezav italijanskega in predvsem deželnega sindikalnega gibanja z delavskimi gibanji drugih držav, posebno s sosednjo Jugoslavijo in v prvi vrsti Slovenijo in to v korist splošnih dobrososedskih odnosov ter obenem v korist slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na koncu je deželni tajnik poudaril tudi hepogrešljivi antifašistični značaj sindikatov, ki so zato porok pri obvarovanju demokracije in miru ter pomemben dejavnik pri ustvarjanju družbenega napredka.
Pred začetkom razprave so kongresu prinesli pozdrav deželni tajnik UIL Fabricci, deželni tajnik CISL Bravo ter Ivanka Vrhovčak. Prvi je poudaril predvsem potrebo po srečanju sindikatov i deželnim odborom, Bravo je izrazil zahtevo po izdelavi prioritetnih izbir v zvezi z najbolj potrebnimi reformami v naši deželi, tajnica Zveze sindikatov Slovenije pa je prinesla kongresu pn;.drav slovenskih delavcev ter poudarila pomen dosedanjega sodelovanja in stikov med slovenskimi in italijanskimi sindikati, ki naj se v bodoče še okrepi v korist skupnega boja za popolno osvoboditev delavskega razreda ter boja proti mračnjaškim silam, ki so še vedno prisotne v zapadnem svetu.
Kongres se je nadaljeval z raz pravo, v katero je poseglo več
delegatov iz vseh štirih pokrajin ter predstavnikov raznih kategorij. Kongres , se , bo zaključil danes z izdelavo zaključnega dokumenta ter izvolitvijo novega deželnega vodstva.
Umeščena deželna komisija za višješolsko izobrazbo in znanstveno raziskovanje
Ob prisotnosti predsednika deželnega sveta Berzantija je bila včeraj umeščena posebna deželna komisija, ki bo pripravila za ministrstvo za šolstvo poročilo o stanju višješolskih
/••SHfcjheva-
nja. : v Furlaniji - Julijski , krajini.,
Komisije je takoj po umestitvi fzvo lil^gredsedndja (svetovalca Vic^jia) in predsedstvo, v katerem so svetovalci Pittoni in Baracetti (podpred. sedmka) ter Vitale (tajnik).
Predsedstvo komisije se bo sestalo v ponedeljek, sredi tedna pa se bo sestala komisija, da odloči metodo dela. Predsednik deželnega od bora Comelli je zagotovil komisiji vso podporo.
Poleg članov predsedstva so v komisiji svetovalci Del Gobbo, Ribezzi, Masutto, Vigini in Ginaldi (KD), Cuffaro in Bosari (KPI), Volpe (PSI), Trauner (PLI), Pietro Severino Bertoli (neodvisen) in de Ferra (MSI—DN).
Srečanje med predstavniki Trsta in SRS v Lipici za zaščito Severnega Jadrana in kraških voda
V četrtek sta se v Lipici sestali delegaciji tržaške občine, ki jo je vodil odbornik za javne industrijske službe Ennio Abate in SR Slovenije, ki jo je vodil republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš. Slovenski predstavniki, so seznanili tržaške z ukrepi za sanacijo kraških voda in predvsem notranjske Reke. Ugotovili so tudi, da se ukrepi, o katerih je poročala delegacija SRS pred enim letom, sistematično uresničujejo in da bodo v kratkem vidni prvi pozitivni rezultati.
Predstavniki obeh strani so poročali o ukrepih in delih, ki so neposredno vezana na čistočo morja. V tej zvezi so ugotovili, da gre za širši problem, ki terja sodelovanje vseh dejavnikov, ki so zainteresirani za čistočo Severnega Jadrana.
Predsednik italijanske unije prof. Borme pa je podčrtal važnost tega prvega uradnega stika in dejal, da so vedno z zadovoljstvom sprejeli na znanje, kar je dežela naredila in kar še misli storiti za italijansko etnično skupino v Jugoslaviji.
Nato sò govorili o nekaterih konkretnih vprašanjih sodelovanja in so se dogovorili za delovni sestanek v prvi polovici septembra, na katerem bodo proučili razne pobude predvsem kulturnega značaja.
@ Danes in jutri bo v Čamporah praznik Unità. Jutri bo govoril sen. P. Sema. Poleg razstave knjig bodo tudi razstave o Čilu in o 50. obletnici Unità.
© Danes in jutri bo v Podlonjerju praznik komunističnega tiska. Jutri bosta ob -19. uri govorila Boris Iskra in Giorgio Canciani. Zvečer bo ples.
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel predstavni-.ke italijanske narodnostne skupnosti, ki žive v Jugoslaviji in ki so iprisotni na mednarodni konferenci o manjšinah. Razgovora sta se poleg Comellija udeležila tudi podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli in odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni.
Delegacijo italijanske narodnostne skupnosti pa so sestavljali predsednik Zveze Italijanov za Istro in Reko prof. Antonio Borme, podpredsednika zveze poslanec slovenske skupščine prof. Leo Fusilli in ravnatelj dnevnika «La voce del popolo» Ferruccio Glavina, tajnik zveze prof. Corrado Iliasich, člani predsedstva prof. Antonio . Peiliz-zer, Luciano Giuricin in Dario Scher, predsednik skupnosti Italijanov iz Pulja prof. Luigi Ferri in predstavnik skupnosti Italijanov iz Umaga Pino De Grassi.
Predsednik Comelli je dejal, da dežela Furlanija - Julijska krajina ni pristojna za zunanjo politiko, vendar pa je ustvarila in annerava razvijati koristno sodelovanje z obmejnima deželama Slovenijo in Hrvaško in v tem duhu namerava tudi prispevati k utrjevanju stikov med Italijani v Jugoslaviji in .ijna-tično deželo s posebnim ozirom na jezikovno, kulturnp vanje in a ciljem ovrednotenja J«uU turnega -»bogastva,, ki; gA p,reds&,wT
Ija etnična skujùft^.^taiijagpy,.,;* Jarcev po vsem -Mrl trte* tiru zlom leve Jugoslaviji.' ..	rrtimt.nfv« -.njgoge.
HlHH|lllllklJIIIlHHIIIHÌHHIHI»UHIIlAnitÌ1illHÙÌll/rHlÌÌlllIlIIIIHHIHltHIHIIIHIIHHHHIHIHIllÌMl|IHIlllllHI
OB 21. URI V GLEDALIŠČU ROSSETTI t
Opereta «Pri belem konjičku» danes spet na tržaškem odru
V glavni vlogi nastopa priljubljeni Lino Savorani,
poleg njega pa številna druga znana imena
Avto podrl upokojenca
Sinoči okoli 23. ure je v Ul. Scom-parini 29-letni Tržačan Lodi Del-picčolo s svojim fiatom 124 silovito zbil na tla 72-letnega upokojenca Antonia Kotlavicha iz Ul. Scomparirli v 101 Kotlavicha so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano pfdgifdžo: ugotovili sošrfeu 'f«t5tr«r,,tnciiganr)v,'"vreta -m
V gledališču Rossetti je vse pripravljeno za današnjo opereto tPri belem konjičku», ki odpira letošnji operetni festival — eno najmikavnejših prireditev poletne sezone, ki jo prireja Avtonomna letoviščar ska in turistična ustanova v Trstu s sodelovanjem gledališča Verdi. Tržaški ljubitelji te umetniške zvrsti bodo tako spet prišli na svoj račun ob tej duhoviti glasbeni komediji, ki je bila v zadnjih letih že večkrat na tržaških odrih, a se je občinstvo še ni naveličalo. Marsikomu je ostal v spominu nepozaben nastop Alda Fa-brizija v glavni vlogi na festivalu ' pred štirimi leti, lani pa se je v isti vlogi pomeril Lino Savorani, za katerega je vloga Zanetta Pesa-menole. kot prikrojend. Isti igralec se bo v tej glogi predstavil tudi drevi. Poleg njega pa sestavlja «cast» še cela vrsta znanih imen v italijanskem gledališču in opernem svetu. V pomembnejših vlogah bodo nastopili še Gianna Galli, E-lio Pandolfi, Sandro Massimini, Graziella Porta, Lino Robi, Armando Bandini ter Mariarosa Carminati in Sergio Tedesco, ki sta v primerjavi z lanskoletno uprizoritvi-
IHHHIHHIIIIIIIIHIIIinilHHHHHHIIIHIHIlHHHIHnillHIIIIIIIIIIIIIHIIIllllllllHHHIIHHIHIIIIHHIIIIHIIIIIItnHI
PREDZADNJI DAN FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE
Razmišljanja o koncu sveta
Ameriški film ponovno razočaral
Dan pred zaključkom 12. mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma lahko že zberemo nekatere kratke sklèpe splošnejšega značaja. Strnimo vse te ugotovitve v dve točki. Prvič, organizacija festivala ni bila dobra. Film ni ustvarjen zato, da bi sam sebe zabaval, temveč je, namenjen občinstvu. Zato mora vsak organizator festivala poskrbeti najprej zato, da gledalec film čim popolneje razume. Tržaški festival tega ni storil. Najhujšo napako so storili pri prevajanju filmskega teksta; prevod je bil slab in nepopoln, zato je prihajalo do izkrivljanja smisla nekaterih filmov. Drugič, tudi kvaliteta filmov ni navdušila. Posebno so nas razočarale ZDA, čast festivala pa so rešile nekatere vzhodnoevropske države
Včeraj niso na gradu Sv. Justa predvaiali nobenega kratkometraž-'nika. Na sporedu sta bila dva dol-
gometražna filma. Prvi je bil a-meriški film, režiserja Lea Shaloma «Stroj sodnega dne», ki naj bi prikazal tragični konec sveta, ki pa ga je publika sprejela kot. komedijo.
K takemu učinku filma so pripomogli predvsem nespretno montirani učinki posameznih scen, pa tudi izredno bled scenarij.
Drugi film je zahodponemški dol-gometražnik «Fantastični svet Mat-teiva Madsona», režiserja Helmuta Herbsta. V dvajsetih letih sp bili znanstvenofantastični filmi nemška «specialiteta». Ta film se vrača v «dobro staro tradicijo», predvsem zaradi izredno uspelih svetlobnih učinkov in zaradi uspelih tehničnih trikov; vse se dogaja v nepopisni zmedi in nevrozi, vendar pa obstaja neki notranji réd — vse je osnovano na čustvih. Film s svojo vsebino omogoča polno izražanje igral čevih sposobnosti.
jo edini novosti na seznamu nastopajočih. V manjših vlogah bodo nastopili še Loris Pandolfi, Gianfranco Saletta, Gianna Jenco, Maria Loredan, Dario Zerial in Sergio Pieri.
Kot smo že poročali je delo Ralpha Benatzkega režiral Vito Mo-linari, koreografijo si je omislil Gino Landi in pri tem naj omenimo, da bo v plesih nastopila skupina plesalcev iz St. Wolfganga v Avstriji. Orkester gledališča Verdi bo vodil Hans Walter Kaempfel.
Današnja premiera se bo začela ob 21. uri, ostale ponovitve pa bodo v dneh 13., 16., 20., 25., 27. julija ob 21. uri ter 14. in 21. julija ob 18. uri.
Včeraj-danes
Danes. SOBOTA, 13. Julija DRAGAN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 0.39 in zatone ob 14.37 Jutri, NEDELJA, 14. julija SVOBODA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,8 stopinje, najnižja 20,8, ob 19. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1017,0 mb rahlo pada, veter 6 km na uro, severozahodnik, vlaga 78-odstotna, ne. bo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne. 12. Julija 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 75-ietna Nicolina Pi-tacco por. Ruzzier, 38-letna Maria Ca-prio por. Chierego, 68-letna Malvina Geromet vd. Gallis. 78-letna Aurelia Cesari vd. Reina, 83-letna Lucia Zoch por. Crevatin in 85-letna Maddalena Colonello vd. D'Agostino.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigoloh, Alla Minerva. Trg 'V. Giotti 1, Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226 165); Opčine (tel. 211001); Prosek (tel. 225 141):	Božje polje —
Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 2(10 121), Sesljan (tel. 209-197): žav Ije (tel. 213137), Milje (tel. 271124).
A V D IT O RIJ PORTOROŽ
POLETJE '74
FOLKLORNI ANSAMBEL «SLAVONIJA» iz Osijeka
Ankaran, hotel Adria, 13. julija ob 21.00
Portorož, Avditorij, 14. julija ob 21.00
UM ETNOSTNE RAZSTAVE NASILJE IN ODPOR
kipar TONE SVETINA in fotograf JOŽE KOLOŠA
Portorož, Avditorij, 4. do 14. julija
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu iri v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
V Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. Ceppa 9
je ob priliki konference o manjšinah odprta
RAZSTAVA
periodičnega tiska jezikovnih manjšin v Italiji
Umik ogleda od 9. do 19. ure
ŠD «POLET»
priredi danes, 13. julija 1974 društveno tekmovanje v
KOTALKANJU
združeno z družabnim večerom
Začetek tekmovanja ob 20. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah.	Vljudno vabljeni!
* * *
KOTALKARSKI TEČAJ
ŠD «Polet» razpisuje začetniški kotalkarski tečaj, ki bo od 15. do 31. 7. 1974. Vpišejo se lahko otroci od 4. do 7. leta starosti, in sicer v Prosvetnem domu na Opčinah med 8. in 9. ter med 15. in 16. uro vsak dan do ponedeljka 15. t.m.
Prvi sestanek staršev in otrok v ponedeljek, 15. t.m. bb 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
. ""•"ob vepča '
podporne člane tn simpatizerje, da >je' ve&lprostih- mest:v avto-buslhuv katerimi’ se bbdtrpevci odpeljali na Vrhniko, kjer bodo v nedeljo, 14. t.m., nastopili. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se danes od 12. do 15. ure telefonsko javi na številki 751-262.
ODBOR
išačis
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 tel, 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	649,50
Funt šterling	1563—
Švicarski frank	215,50
Francoski frank	133,70
Nemška marka	251,50
Avstrijski šiling	35,29
Dinar: debeli	42—
drobni	42—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
IŠČEMO kurirja s šoferskim izpitom za manjše dostave v mestu. Predstaviti se «Magazzino fiori», Ul. Torrebianca 10.
MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
GRAD SV. JUSTA ob 21.15:
«Stella oscura» (dolgometraž-ni film ZDA), režija John Car-penter, igra Brian Narelle. Srednjemetražna filma: «Figlio del sole» (ZSSR), režija O-brech Livanov in «O Sidarta» (Belgija), režija Michel Jakar.
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.30 in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini).
Ariston — I.N.C. 21.30 «Gli insospet-tabiii». Barvni film, v katerem igrata Laurence Olivier in Michael Caine.
Nazionale 16.00 «Pasqualino Cammarata, capitano di fregata». Barvni zabavni film, v katerem igra Aldo Giuffrè.
Excelsior Rezervirano za festival znanstvenofantastičnih filmov.
Grattacielo 16.00 «Fischia il sesso». Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Dopo la vita». Barvni film, v katerem igrata Pamela Franklin in Roddy McDowall. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30-22.15 «H portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Le-roy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Sfida all’O.K. Corali». Barvni 'film, v katerem igrata Burt Lancasler in Kirk Douglas.
Aurora 16.30 «I professionisti». Barvni film, v katerem igrata Claudia Cardinale in Burt Lancaster.
Capitol 16.30 «Il corpo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo Ciklus znanstvenofantastičnega filma 16.30 «2022: I sopravvissuti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il girotondo dell’amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Esorcismo nero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dove osano le aquile». Barrai film. Igrata Richard Burton in Glint Eastwood,
Ideale 16.00 «E continuavano a chiamarlo figlio di...» Barrai film, v katerem igrata Fabio Testi in Si-mone Blondel.
littorio Veneto 16.30 «Io e lui». Barvni film, v katerem igra Landò Buz-zanea. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Nanu. il figlio della giungla». Barvni Walt Disneyev film.
Astra Zaprto zaradi počitnic do vključ-j}p 19. t.m.
Radio ì'6.30 «Getaway». Barvna detektivka. v kateri igrata Steve Me Queen in Ali McGraw.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «L’avventura del Poseidon». Barrai pustolovski film za vse.
Volta — Milje 17.00 «Quelli del palmo d’acciaio». Barrai film. Igra Tan Pank.
Šolske vesti
Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti.
Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo. roča, da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. julija 1974.
Ravnateljstvo državnega znanstvene, ga liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 19. do 12. ure.
— +
Dne 11. t.m. nas je zapustil naš dragi oče in nono
ANTON ŽERJAL
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. julija, ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu.
žalostno vest sporočajo sin in hčere z družinami
Boršt. 13. julija 1974
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
ZDRAVKA VERŠE
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Nada. sinček Dejan, mama Danica in Franc.
Prosek, 13. julija 1974
ORISKI DNEVNIK
À
SOBOTA, 13. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.30 Program za mladino Igre za počitnice Izžrebanje loterije Sedem dni v parlamentu Nabožna oddaja Športni dnevnik DNEVNIK SENZA RETE
21.50
23.00
20.30
21.00
22.00
17.15
19.00
19.15
20.10
20.45
21.00 21.25
21.30 21.40
22.00
23.30 23.50
17.15 20.45
21.15
21.30
22.00
Zabavno-glasbeni program, ki ga vodi Pippo Baudo Letos so ta program pripravili pred občinstvom v avditoriju neapeljskega televizijskega centra. Obsegal bo sedem nadaljevanj. Vsakikrat bo glavna osebnost znan pevec zabavne glasbe, gosta pa bosta en pevec in en igralec. Show bo vodil Pippo Baudo, orkester bo dirigiral Bruno Canfora, avtorja tekstov sta Alberto Testa in Gustavo Palazio, scensko je program pripravil Enzo Gelone, režija pa Stefano De Stefani. V prvi oddaji bo glavna osebnost Ornella Vanoni, poleg nje pa bosta nastopila Aldo Giuffrè (na sliki) in Sergio Endrigo. Med drugim bo Vanoni zapela tudi «L’apprendista poeta», «Le mantellate», «La gente e me» «Stupido» in «Tristezza».
A — Z: Dogodek, kako in zakaj
DNEVNIK
Vremenska slika
DRUGI KANAL
dnevnik
LJUDJE IN ZNANOST
Tedenska oddaja, ki jo pripravlja Paolo Glorioso O izrednem znanstvenem in tehnološkem napredku bodo v sestem nadaljevanju rubrike Ljudje in znanost, ki jo je pripravila Carla Ravaioli razpravljali etnolog Vittorio Lanternari, biolog Nicola Loprieno, psiholog Raffaello Misti in dva sindikalista Gastone Marri (CGIL) in Domenico Vaicari (CISL). Glavno vprašanje je če se splača plačati napredku tak da-vek ^ če ne bi bilo bolje izogniti se škodi, ki jo prinaša ta ^Pjedek predvsem z odkritjem razlogov in z borbo proti njim. PROCES POGUMNEMU DEJANJU drugi del
MataparA* ^'u^ana Capriottija «Quei tre minuti a Capo
Med vojno so angleške pomorske enote iznenada napadle suri italijanske torpedovke ki so plule po Sredozemlju. Dve orpedovki sta se izognili napadu predvsem po zaslugi apuana Vianija, ki se je s svojo ladjo zagozdil med italijanske m angleške pomorske enote pri čemer se je skril z gostim dimom. Ta njegov poseg je sedaj pred posebno raziskovalno komisijo, ki bo morala z uradnim aktom priznati žrtvovanje 300 mož ladje «Gabbiano», ki so padli med akcijo. Zaradi pomanjkanja dokazov in predvsem zaradi nasprotnih mnenj bo delo komisije izredno težavno. Dogodek ni zgodovinski vendar pa se celotno delo sklicuje na osebnosti, ki so v resnici sodelovale v tej akciji, in hoče predvsem prikazati njihove človeške vrline.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Državno prvenstvo v atletiki Obzornik
LEGENDA O DIVJEM LOVCU
serijski film
Mozaik
Risanka
DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar 3-2-1
Peppino Principe - zabavnoglasbena oddaja
Portoriko: Prenos s svetovnega prvenstva v košarki
DNEVNIK
Colombo
serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
ATLETIKA, PRVENSTVO JUGOSLAVIJE prenos iz Zrenjanina «Štorklja na podstrešju»
Ulm iz serije «Ljubezen na podstrešju»
DNEVNIK
Nocoj nastopa Ridolini, zabavni film SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
TRST A
J!',!5. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-Pnci	Jutranja glasba; 11.35
ha lusajmo spet; 13.30- 15.45 Glas-r,«., ^ željah; 17.00 Za mlade knli« 3 cc :	1815 Umetnost in
ha. z®Vn°st ; 18.30 Komorna glas-tj ’ 19'10 Mala enciklopedija dov-2(1 on ’ a ^'25 Zborovsko petje;
•uu šport; 20.50 «Verjemite ali ba r?di'iska zgodba; 21.15 Glas-22 ^taru; 21.30 Vaše popevke;
avirske skladbe.
,	TRST
li t 15 ^eželne kronike; 15.10 Ma-
>»«"M5roSg 0 8l“b,:
7	KOPER
iR'in 8-30' 12-30- 14-30, 17.30. G]a“: l9-30. 21.30 Poročila; 7.15 samu, za dobro jutro; 9.00 An-
«20 ono rCarla Venturiia:	9.30
Poi r 11 za vaa spored»; 10.15 .je Lara Saint Paul; 10.45 Glas-do m ,nasveti: 1115 Od melodije liah. , 'je : 12-00 Glasba po že-ljch: 14.00 Orglar Klaus Wunder-Orlt’ ,40 Lahka glasba; 16.00 nJ^ster Romagna Folk; 16.30 Z La J6- .; 10 45 Orkester James 2a'. 17-40 Vrstijo se pevci: 18.00 čih J!TI0 'n zaigrajmo; 19.00 Vro-ski j kilovatov; 19.30 Primor-kon dnevnik: 20.00 Za prijeten 2lnnC tedna' 20.30 Prenos RL; p,' Glasba v večeru; 23.35 lasna glasba.
Nacionalni program
8.30 i 8 0:1. l5-00' 20.00 Poročila: za ,Jatranja glasba; 8.30 Glasba U-SO t iutro; 900 Vi in jaz; vib , ran spored starih in no-hiia. Plošč; 13.20 Preizkušajo se ja. a.ni'’. 14.50 Znanstvena odda-So’ ..40 Veliki variete:	17.10
anistka Elena Souliotis; 18.00
Nove ital. popevke; 20.00 K. M. Von ' er: «Oberon» — opera; 22.05 Plesna glasba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe:
9.30	Strnjena komedija; 10.00 Pesmi za vsakogar; 10.35 Glas-beno-govorni program s Ginom Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Kratka zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Evropski poletni festivali; 17.25 Izžrebanje loterije; 19.n Supersonic; 22.50 Glasba v večeru.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Začetni koncert; 11.40 Brucknerje-ve skladbe; 12.30 Italijanski sodobni glasbeniki; 13.00 Rossinijev «Viljem Tell»; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Rahmaninove skladbe; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Tu-rinski koncert; 22.25 Orglar Fernando Germani.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00.
20.30	Poročila: 9.10 Glasbena ma-
tineja; 10.05 Pionirski tednik: 10.35 Iz mladinskega glasbenega albuma; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta melodij; 17.C; «Vrtiljak»; 17.40 Majhni ansambli:	18.10 Instru
menti v ritmu; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Z ansamblom Jožeta Burnika; 21.00 Radijski radar; 22.00 S Plesnim orkestrom: 22.15 Za bavna radijska igra - Marjan Marinc: Skrivnost roke v smetnjaku; 2^ 20 C 'aja za naše izseljence; 23.06 S pesmijo in plesom v novi teden.
DELO DEŽELNEGA SVETA
Stališča svetovalske
skupine KPI
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je na svoji zadnji seji razpravljala o dejavnosti ter prednostnih pobudah, ki bi jih moral deželni svet sprejeti v tem zadnjem obdobju v luči hude politične in gospodarske krize v državi in naši deželi.
Skupina je izrazila stališče, da mora v akciji deželnega sveta priti čimprej do korenitih sprememb. Te spremembe se morajo izražati v okrepitvi antifašističnega boja, pri čemer je treba uvesti množično raziskavo o fašistični dejavnosti na podlagi obvez, ki so izšle na srečanju deželnih predstavnikov v Milanu. Po drugi strani se morajo te spremembe odražati v sanaciji deželnega javnega življenja ter krepitvi demokratičnih ustanov, obenem pa mora dežela vložiti vse moči in sredstva za nujne posege in reforme.
Svetovalska skupina KPI je poudarila tudi pomen, ki bi ga imela morebitna konferenca med sindikati ter deželnimi in državnimi organi, kot je predlagala enotna deželna sindikalna federacija.
Ustanovljen deželni svet bolniških blagajn za trgovce
V torek, 9. julija, so se v Vidmu sestali predsedniki ter ravnatelji bolniških blagajn za trgovce iz vseh štirih pokrajin naše dežele ter u-stanovili v skladu s sklepi posameznih upravnih svetov deželni svet bolniških blagajn. Na tem sestanku so sprejeli statut, ki ga je sprejel tudi zadnji vsedržavni občni zbor v Benetkah preteklega 10. junija. Po daljši razpravi so izvolili predstavnike v novi deželni svet. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj tržaške bolniške blagajne za trgovce Carlo Masè.
500 milijonov lir za razvoj turizma
Na predlog odbornika za turizem Devetaga, je deželni odbor, ki se je sestal v sredo pod predsedstvom predsednika Comellija, odobril izdatek S'K) milijonov lir v podporo turizmu v Furlaniji - Julijski krajini. Od predvidene vsote bodo levji delež (450 milijonov lir) namenili zvečanju in posodobljenju dosedanje hotelske zmogljivosti, športno - turističnih naprav in alpinističnega ter speleološkega bogastva. Odbor je doslej sprejel 20 prošenj za podporo iz teh sredstev, med katerimi tudi prošnjo miljske turistične ustanove za prenovitev sedeža.
Na isti seji je deželni odbor odobril izdatek 35 milijonov lir v podporo krajevnim ustanovam (med temi je tudi goriška «Pro Loco») za organizacijo raznih turističnih, kulturnih in športnih prireditev.
OD 21 7. DO 11. 8.
Pester spored miljskih poletnih prireditev
V drugi polovici julija se bo tudi v Miljah začel letni spored predstav, ki jih vsako leto prireja milj-ska občina in ki se za letošnje poletje najavlja posebno pester in zanimiv. Miljska letna prireditev se bo pričela prihodnjo nedeljo, 21. julija, ter zaključila 11. avgusta. Otvoritveni večer bo posvečen ruski folklori. Milje bo namreč obiskala folklorna skupina iz Omska v Sibiriji. Skupino, ki šteje nad sto članov, sestavljajo številni plesalci, pevski zbor ter orkester karakterističnih sibirskih glasbenih inštrumentov. Za nastop sibirske skupine vlada že sedaj izredno zanimanje ne samo v Miljah, temveč v vsej pokrajini. Nastop sibirskih pevcev, glasbenikov in plesalcev bo na občinskem stadionu.
Druga pomembna prireditev, ki bo nedvomno privabila veliko občinstva, bo nastop ženskega akademskega pevskega zbora iz bmske u-niverze. Zbor bo tokrat drugič gost miljske občine. Predstatnl bo zanimiv spored češkoslovaških ljudskih pesmi. Koncert bo v petek, 26. julija, na Trgu Marconi.
Osrednja prireditev letošnjega miljskega poletja se bo začela v torek, 6. avgusta, in zaključila v nedeljo, 11. avgusta. Miljski teden se bo začel s predvajanjem kratko-metražnega filma o letošnjem XXI. miljskem pustu. Naslednjega dne, v sredo, 7. avgusta, bodo odprli tradicionalne gastronomske kioske, ki jih bodo postavile razne pustne skupine. Najboljše kioske bodo, kot po navadi, nagradili. Na Trgu Marconi bo naslednjega dne koncert zbora in glasbene skupine Ongia, ki bosta zabavala občinstvo, medtem ko bo v petek, 9. avgusta, parada raznih godb na pihala. V soboto, 10. avgusta, bo gost miljskega praznovanja znani pevec lahke glasbe Nicola di Bari, v nedeljo pa glasbena skupina «The Yoker’s» ter duet «Ri-dos». Praznik se bo zaključil z nagrajevanjem najboljših «standovi ter z družabnostjo in plesom.
Važno obvestilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočas. no predložijo prošnje. V ta name'' naj se javijo v pisarni Kmečke zm ze — Ul. Cicerone 8/b, pritličje med Uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolast-niško knjižico ter številko parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele. na kateri nameravajo sekati, ka tastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 27. julija.	Tajništvo KZ
S SINOČNJE SEJE V GORICI
0 vprašanju proste cone bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta
Predstavniki političnih skupin se bodo sestali prihodnji teden
Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici so z večino glasov odločili, da bodo vprašanje o prosti coni, ki so ga načeli že pred meseci, razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bi morala biti 19. t.m. Do te odločitve je prišlo po nasvetu župana De Simona, ki je prelagal, da se naj-, prej sestanejo predstavniki političnih skupin in naj bi na tem sestanku organično razpravljali o problemu. De Simone je namreč bil mnenja, da bi samo tako prišlo do konstruktivnega reševanja tega problema. Ob tem predlogu so nekateri svetovalci izrazili nezadovoljstvo, češ da nadaljnje zavlačevanje te zelo važne točke bi le škodilo in da niti na prihodnji seji se ne bo razpravljalo nič konkretneje, kot če bi o tem razpravljali sinoči. Tega mnenja so bili predstavniki MSI in rSDI. V svojih nagovorih so se strinjali z županovim predlogom vsi ostali svetovalci. Pirella (KPI) in Dellago (PSI) sta poudarila, da se bo moral občinski svet resno lotevati vprašanja proste cone.
V začetku sinočnje seje so nekateri svetovalci naslovili na Občinski odbor nekatera vprašanja, ki so se v glavnem tikala urbanističnih sistemaci j: popravila na cestnem odseku, ki iz Stražic pelje proti tovarni Safog, ter ureditev pločnikov v Ulici Fatebenefratelli. Odbornik za javna dela Gati je obrazložil, zakaj je prišlo do teh zakasnitev del v teh ulicah.
Sindikalni spor v psihiatrični bolnišnici
V goriški psihiatrični bolnišnici je prišlo do ostrega spora med sindikati. Delavsko zastopstvo sestavlja v tej bolnišnici tovarniški odbor, v katerem je šest predstavnikov CGIL in šest predstavnikov CISL. Ker je prišlo do spora med zastopniki obeh sindikatov, so člani, ki zastopajo CGIL v tem svetu, podali ostavko. Najbrž bo treba izvoliti nov tovarniški odbor.
Zahteve uslužbencev združene bolnišnice
Člani pokrajinskih tajništev sindikatov bolničarjev (FISO - CISL, FNDELO - CGIL in UISAO - UIL) so se sestali s člani sindikalnih zastopstev dveh goriških bolnišnic (splošne in pnevmološke), ki sta bili pred nedavnim združeni v eno samo enoto. Preučili so kako bo združitev dveh bolnišnic vplivala na osebje, posebno kar se tiče doseženih pravic. Sindikalisti so tudi vzeli na znanje odločitev deželnega odborništva za zdravstvo, da bo dosedanji upravni odbor splošne bolnišnice upravljal, do preklica, novo združeno bolnišnico.
Sindikati niso s temi ukrepi zadovoljni. Zahtevajo tudi. da uprava bolnišnice čimprej zaključi to, kar so se bili že prej domenili med različnimi upravitelji in sindikati prejšnjih dveh bolnišnic. Treba je sestaviti organik osebja, zaključiti je treba vse natečaje ter dati stalno mesto vsem uslužbencem, posebno v bivši pnevmološki bolnišnici. Pričeti s študijo enotnega organika in pustiti dotedaj vse službe tako kot so, ločene. Sindikati bodo zahtevali takojšnji sestanek z upravitelji, da bi dognali ali
za rešitev teh vprašanj. Istočasno bodo zahtevali, da pokrajinski nadzorni cdbor skliče sestanek upraviteljev in sindikalistov, da bi na skupnem sestanku preučili možnost uresničitve odprtih vprašanj.
Sindikati so tudi obsodili ravnanje deželnega odborništva za zdravstvo, ki ni hotelo, kljub številnim zahtevam, sklicati sestanek s sindikalnimi predstavniki, ki so hoteli imeti določena pojasnila o združe vanju dveh bolnišnic.
V Gorici sestanek za civilno službovanje
Danes bodo v telovadnici «Lenas-si» v Gorici pričeli z deli vsedržavnega sveta združenja, ki združuje mladeniče, ki nočejo obleči vojaške suknje iz moralnih razlogov. Parlament je lani odobril zakon, po katerem lahko ti ljudje nadomestijo službovanje v vojski s
civilno službo v raznih javnih ustanovah. Pred odobritvijo tega zakona pa so tem ljudem sodila vojaška sodišča. Na današnjem srečanju bodo proučili rezultate prve skupine, ki je na delu v Capodarcu blizu Rima.
V ponedeljek bo približno trideset članov združenja pričelo civilno službo v tržaški umobolnici. Kasneje bo del teh prišel na delo v socialne službe goriškega županstva.
Drevi ob 21. uri bo v telovadnici Lenassi javna debata o tem vprašanju. Sestanek članov združenja pa se bo nadaljeval jutri.
Na ljubljanski univerzi je 28. junija diplomirala iz umetnostne zgodovine
VERA KORŠIČ
Mladi doktorici iskreno čestitajo kolegi in kolegice.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Baletna glasba po motivih «Zlatoroga»
Znani glasbenik Avgust Ipavec diplomi, ral na akademiji za glasbo v Ljubljani
Pred slabimi tremi leti je Primorski dnevnik že pisal o glasbeno talentiranem in zagnanem pevovodju, ki je bil takrat kaplan v Kobaridu in je s svojim mnogoštevilnim pevskim zborom iz Kobarida in o-kolice nastopil tudi v Gorici in tu nadvse uspešno prikazal osebnost in pesniško sporočilo Simona Gregorčiča. Avgust Ipavec, sedanji i-drijski kaplan, doma iz Ročinja (roj. v Gorici leta 1940), ima za sabo zelo razgibano in uspešno pe-vovodsko pot. že pred trinajstimi leti je svoj vaški zbor povedel iz Ročinja v beneško vas Oborče in od tedaj ves gori za naše zamejstvo.
Kot kaplan v Cerknem je navdušil za glasbo številne mladince, kot kobariški kaplan pa se je spomnil svojega predhodnika izpred sto let in je prav za stoletnico prihoda Simona Gregorčiča v Kobarid tamkaj pripravil pevsko slavje (sodelovali so tudi njegovi prijatelji z akademije s svojim orkestrom) z okrog 90 nastopajočimi, ki ga Ko-
................................................
TUDI PO KRIVDI NEDAVNIH VLADNIH ODLOČITEV
V trgovinah na drobno se iz dneva v dan višajo cene prehrambnih proizvodov
Sladkorja ni mogoče dobiti, prav tako je malo pralnih praškov - Za nekaj sto lir dražje telečje in goveje meso - Kmalu podražitve v kavarnah in restavracijah ?
Draginja v trgovinah jestvin narašča in ne kaže, da bi se cene ustalile. Gospodinje ugotavljajo, da je vsak dan v trgovini, vsaj en proizvod dražji od prejšnjega nakupa. Trgovci na drobno pa imajo dosti opravka s prepričevanjem, da niso oni krivi tega povišanja, kajti iz tovarn prihajajo vsak dan novi ceniki. V pogovoru z nekaterimi trgovci so nam ti povedali, da jim trgovski potniki ponujajo določene vrste prehrambnega blaga po ceni, ki je višja od tiste, ki velja v njihovi maloprodajni trgovini. Trgovci so tako primorani višati cene, gospodinje pa se seveda upravičeno jezijo, ker ugotavljajo, da se možnost njihovega nakupa iz dneva v dan manjša.
Poleg tega pa ni mogoče dobiti v trgovinah vsega, kar bi si človek zaželel in to tudi najnujnejših proizvodov. V teh dneh je v goriških trgovinah malo sladkorja, ponekod je že zmanjkal pralni prašek. Ponavlja se to, kar smo doživljali v prejšnjih mesecih s testeninami in oljem. Za testenine in olje je prejšnjo zimo sicer veljalo dejstvo, da so tovarnarji hoteli dvigniti prodajne cene in so zaradi tega imeli polna skladišča. Blago se je v neomejenih količinah pojavilo v trgovinah šele potem, ko je vlada dovolila podražitev. Ta pa je bila zelo velika, posebno za razne vrste semenskega in olivnega olja. Liter semenskega olja stane danes poprečno 700 lir (neke vrste gredo tudi čez 1.200 lir), liter olivnega olja pa od 1.600 lir dalje. Cene olja se niso še ustalile, v nekaterih trgovinah smo opazili, da se je v zadnjih petnajstih dneh cena nekaterih vrst olivnega olja povečala kar za 200 lir. Ljudje malo verjamejo v vladne obljube, da bodo cene kruha, testenin in olja ostale na isti ravni,
obsUja na tej strani dobra volja ........................................■•m«»"11"............
PO ODHODU DR. PEZZINIJA
V goriški hranilnici in posojilnici imajo novega ravnatelja dr.Scodnika
Za to mesto se je potegoval tudi deželni odbornik Tripani
V	goriški hranilnici imajo novega ravnatelja. To je dr. Scodnik, dosedanji podravnatelj. Prejšnji teden je bil za ravnatelja imenovan s sklepom upravnega odbora gori-ške hranilnice in posojilnice. Zamenjal je bivšega direktorja dr. Pez-zinija, ki je zapustil to mesto 30. junija. Za podravnatelja so imenovali dosedanjega funkcionarja dr. Cristianija.
V	goriški hranilnici in posojilnici bo poslovanje teklo redno, saj je sedanji ravnatelj v zavodu že dolgo vrsto let in dobro pozna celotno poslovanje največje bančne ustanove v Gorici, ki ima precej podružnic tudi v ostalih krajih naše pokrajine.
Njegovo imenovanje pa je razburilo nekatere politične kroge v krščanski demokraciji. Za mesto ravnatelja se je potegoval sedanji deželni odbornik za kmetijstvo dr. Tripani. Po poklicu je funkcionar carinske uprave, v deželni svet je bil izvoljen leta 1964, dve mandatni dobi je bil odbornik za finance 'v i m času je dobila tudi goriška hi .-minica zakon, s katerim lahko posluje z dajanjem gradbenih posojil na celotnem deželnem ozemlju in s tem precej razširila svoj delokrog), lani pa je dobil resor za kmetijstvo. Znano je, da so se določeni krogi v goriški krščanski demokraciji potegovali za to, da bi bil dobil dr. Tripani mesto ravnatelja v goriški hranilnici. V stranki sami so se za to imenovanje potegovali tudi drugi, saj bi bil moral dr. Tripani, če bi bil imeno-
van za ravnatelja, pustiti mesto deželnega svetovalca. Na njegovo mesto naj bi bil tako prišel dr. Gre-gorig, sedanji pokrajinski zdravnik in pristaš levičarske struje Forze nuove v krščanski demokraciji. Ito teh premikov pa ni prišlo in zdi se, da bo, vsaj v krščanski demokraciji in njeni deželni reprezentanci, ostalo vse po starem.
Sicer pa so se v Gorici širile vesti, da so hoteli nekateri predlagati ustanovitev dveh mest ravmate-Ijev: eno naj bi bilo za dr. Scod-nika, drugo pa za dr. Tnpamja. Zdi se pa. da je ta poskus propadel, kajti na sestanku upravnega odbora hranilnice so ta predlog odbili na tajni seji pred Prib1«"® petnajstimi dnevi. V mestu krožijo vesti, da je predlog propadel, ker ni dobil večine: štirje glasovi naj bi bili za, štirje pa proti.
V	ENALC zaključeni tečaji slovenščine
V	šolskem centru ENALC v UUci Mazzini so se zaključili letošnji zimski večerni tečaji. Poleg tečajev za strojepiske in za tajnice P^Ja’ tij, so imeli tudi tečaj za prevajalce slovenskega jezika. Tečaje finansira deželna uprava Na tečaju za prevajalce slovenščine so izdelale Dora Blažko, Manja Humar, Bruna Franzotti, Alba bed-da, Maria Figar in Giovanna An-selmi.
kajti izkušnje zadnjega leta kažejo, da ni mogoče verjeti takim obljubam. Podražitev cene bencina bo brez dvoma vplivala na distribucijsko prodajno mrežo.
Sladkorja v trgovinah in v skladiščih skoro ni, čeprav je cena poskočila za celih sto lir za kilogram pred komaj petnajstimi dnevi. Trgovci so nam povedali, da jim iz tovarn odgovarjajo, da nimajo nič sladkorja v skladiščih in da je treba čakati konec avgusta, ko bo na razpolago letošnji sladkor. To je posledica zgrešene vladne politike, ki je onemogočala gojenje sladkorne pese. Italija danes porabi 16 milijonov stotov sladkorja, pridela pa ga sama komaj polovico.
Na drugi strani barikade so tovarne pralnih praškov. V trgovinah in drogerijah je tega blaga vedno manj. Trgovci pravijo, da novih pošiljk ne bo. To je vzpodbudilo gospodinje, da so kupile precej teh praškov. V časopisu nekega trgovskega združenja smo brali, da so tovarnarji zahtevah kar 30-odstotno povišanje cene oralnih praškov; le tako, trdijo tovarnarji, bodo lahko krili večje proizvodne stroške.
Posledica sobotnih vladnih ukrepov je podražitev mesa. Davek na dodatno vrednost (IVA) je za vse vrste telečjega in govejega mesa narasel od 6 na 18 odstotkov. To pomeni, da se je to meso podražile od 300 do 500 hr na kilogram. Podražitev je seveda odvisna od kvalitete in cene mesa. Telečje meso stane od torka dalje v Gorici tudi 4.200 - 4.400 lir. Zaradi tega so številne gospodinje že pričele hoditi po nakupe v Novo Gorico, tako kot nekdaj. Marsikatera gospodinja pa je v goriških mesnicah kupila piščanca ah svinjsko meso. To se ni podražilo.
Kmalu bo verjetno prišlo do raznih podražitev tudi v kavarnah in restavracijah. Gostinci so nam po vedah, da se je pred mesecem dni dvignila cena kave za 200-300 hr; sladkor se je itak podražil pred petnajstimi dnevi. Ta teden so poskočile cene na debelo piva, oran-žad, aperitivov, mineralne vode. Z vladnimi odločitvami je že po dražena elektrika. V barih pa so vsi stroji, od električnega mlinčka za kavo, do hladilnika, blagajne, tosterja, stroja za kavo in drugih pripomočkov na električni pogon Prihodnji mesec se bo snet povišala draginjska doklada za osebje, pozimi bo kurjava dražja. Zaradi tega bodo tudi v teh lokalih, kot že napovedujejo v vsedržavnem merilu, najbrž cene kmalu poskočile.
Na obmejnih prehodih smo kljub počitniškemu vzdušju spet opazili veliko avtomobilov z videmsko registracijo. Po podražitvi bencina v Italiji (300 lir), je jugoslovanski bencin (232 lir) spet dobrodošel.
Poletni praznik na Vrhu
Na Vrhu bodo imeh drevi v o-kviru domačega poletnega praznika ples, na katerem bo igral so-
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
SMRTI: 86-letni upokojenec Cesare Pasqualini, 74-letni upokojenec Emilio Vidoz.
ROJSTVA:	Maurizia Maniscalco,
Fabrizio Bezzi, Lorena Cabasa, Fabio Desabbata. Matteo Bonessi, Sara Russian, Michele Narduzzi, Gianluca Ceglia. Andrea Marangon, Meri Zanella, Massimo Marizza.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežur na lekarna Rismondo, Ulica Enricc Toti, tel 72-701.
vedenjski ansambel «The Lovers». Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Jutri zvečer bo prav tako ples, ob 19.30 bo srečanje judoistov. Piknik prireja prosvetno društvo «Danica».
Festival Avanti v Ronkah
V Ronkah se je pričel včeraj zvečer festival socialističnega lista «Avanti». Trajal bo z raznimi zabavnimi prireditvami tudi danes, jutri in v ponedeljek. Ta večer bodo imeh priložnostni govor in nastop gidbe na pihala iz Turjaka. Prireditev bo na trgu v Verme-Ijanu.
Festival Unità na krminski gori
V Krminu se je pričel tradicionalni praznik komunističnega lista Unità. Med številnimi prireditvami bo prihodnjo soboto večer slovenske in italijanske kulture. Nastopih bodo briška godba na pihala, briški o. tet, oktet «Amis dal Friul» in mandolinistični krožek iz Krmi-na. Prireditev bo na krminski gori.
Gasilci so včeraj popoldne priskočili na pomoč računovodji Bar-tolomeu Vaccaru iz Ul. Della Bona 18, ki ni utegnil odpreti vhodnih vrat stanovanja v šestem nadstropju. Ta je za nekaj časa zapustil stanovanje, v katerem je spal njegov dveletni sin. Ko se je Vac-caro vrnil je našel zaprta vrata, ki so se verjetno zaprla zaradi prepiha. Gasilci so s pomočjo lestev stopih skozi okno in odprh vrata.
baridei ne bodo nikoli pozabili. Še isto leto (1971) jeseni so Kobaridci, kot rečeno, s to prireditvijo gostovali tudi v Gorici, v februarju naslednjega leta pa še v Trstu. Nato je organiziral spet številčen pevski zbor v tolminski dekaniji ki je prav-tako imel nekaj pomembnih nastopov. Veliko dela in truda je vložil v zbor «Višarski zvon» iz kanalske doline; skupno s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta je ta zbor pripravil doslej naivečjo in najpomembnejšo kulturno prireditev Slovencev pod Višarjami. Hkrati ko je Ipavec opravljal svojo duhovniško službo, je hodil iz Idrije ali pa iz Ljubljane, kjer je študiral in tudi vodil mladinski zbor, na dolgo pot čez Planico ali Predel na vaje «Višarskega zvona»; ob tem je tudi na Idrijskem kot poprej na Tolminskem ustvaril močan pevski zbor. ki se je skazal tudi na gostovanjih (Log pri Vipavi, Kanal), zraven vsega tega pa je še komponiral in se pripravljal za izpite in diplomo.
Letošnjo zimo je ponovno zbral mogočen zbor na področju tolminske dekanije in sad požrtvovalnega dela tako pevcev kot dirigenta je bila veličastna spominska proslava ob 260-letnici usmrtitve tolminskih puntarjev, povezana s cerkvenim obredom (27. in 28. TV. ter 5. 5. 1974). Kljub tako zahtevnemu delovanju v raznih krajih je Avgust Ipavec vendar našel čas. da je 26. 6. t.l. z odliko zaključil svoj visokošolski glasbeni študij. Na ljubljanski akademiji za glasbo je namreč diplomiral z dolom «Zlatorog». to je glasba za balet v e-nem dejanju in petih slikah. Avgust Ipavec, ki ima svojo kočico v Trenti, je skozi več let razglabljal o tej trentarski zgodbi, podoživljal jo je v glasbenih figurah in tako mu je dozorelo delo, ki je že zbudilo veliko zanimanje pri nekaterih ansamblih. Znamenita ljudska pripovedka o Zlatorogu, ki jo je v nemških verzih izrazil Baumbach, prevedel Anton Funtek, v prozi pa podal tudi pokojni župnik Joža Abram - Trentar, bo tako zaživela še v riasbi in v baletu. Ta članek naj bo diplomiranemu komponistu Avgustu (Janku) l-pavcu namesto prijateljske čestitke.
,	T. P.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi
26. julija družinski izlet na Koroško (Beljak, št. Vid. Ostrovico ter Osoj-sko in Vrbsko jezero). Izletniki mora-jo imeti s seboj veljavni potni list ali prepustnico. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ulica Malta 2. tel. 2495.
SPD vabi slovenske planince 21.
julija na vzpon na Jof di Mi^egnot (2.098 m). Vzpona se bodo udeležili tudi planinci iz Tolmina. 3. in 4. avgusta bo SPD priredilo drugi vzpon, in sicer na Coglians (2.780 m). Udeleženci izleta bodo prenočevali v «Marinelli». Podrobnejša pojasnila da. je SPD—Gorica
Prosaetno društvo «Briški grič» Iz
števerjana priredi dvodnevni izlet 15. in 16. avgusta v Velenje, Ptuj. Ljutomer. Radence, Moravske toplice. Varaždin in Zagreb. Poleg ogleda turističnih zanimivosti obiskanih krajev, si bodo izletniki ogledali še vinsko klet in kmetijski kombinat v Ljutomeru.
Vpisati se je treba čimprej pri članih društva Ivanu Humarju, Sonji Terpin in La vreti Maraž, da si pravočasno rezervirajo mesta. Prevoz, hrana in prenočišče so vključeni r skupni ceni izleta.
MIIIIIIIIIIIIIIIMIinilllMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllliilllllUnUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIint
MED POLETJEM
V KINU «MODERNISSIMO» VSAK VEČER DRUG FILM
Predvajali bodo v glavnem filme znanih režiserjev
V	kinu «Modernissimo», ki ga u-pravlja državna ustanova Italnoleg-gio cinematografico, so po nekaj dneh počitnic, pričeli v petek s ponovnim predvajanjem.
V	zadnjih mesecih so v tej ki nodvorani predvajah vrsto zani mivih filmov. Družba INC stremi namreč za predvajanjem kulturnih filmov in ne gleda na strogo ekonomski učinek. Zaradi tega smo v tej kinodvorani lahko videli tudi take filme, ki bi jih nikdar ne videli v drugih dvoranah, ker ne bi prinesli trgovcu finančnega zaslužka. Kinodvorana «Modernissimo» se je tako spremenila v dvorano za predvajanje kulturno zanimivih filmov.
V	juliju in avgustu bodo vrteli skoro vsak večer drug film; tudi ob tej priliki bo šlo v glavnem za filme znanih režiserjev in tudi z določeno tematiko. Iz arhivov bodo vzeli nekatere uspele filme preteklosti. Tako so že napravili, ko so včeraj dah na spored znani Chaplinov film «Luci della ribalta», ki je dobil precej priznanj pred toliko leti. Film vrtijo tudi danes m na sporedu bo še jutri. V ponedeljek bo na sporedu film režiserja Petra "Bogdanoviča «Ma papà ti manda sola?», v torek bo na vrsti Sama Peckinpaha film «L’ultimo buseade-ro», v sredo pa Ken Russela «I diavoli». V petek, soboto in nedeljo bodo predvajali film «Per favore non mordermi sul collo» znanega režiserja Romana Polanskega.
Za o°!ed filmov, ki bodo na sporedu v teh dveh poletnih mesecih
se zavzema društvo «Piccolo cinefonim», ki ima sedež v Ulici Brigata Casale 47. Kdor želi podrobnosti o teh filmih se lahko obrne na ta naslov.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «H poliziotto è marcio». D Merenda in R. Conte. Banni film. Prepovedano mladini pod 18 .letom.
CORSO 17.30—22.OO «Troppo rischio per un uomo solo». G. Gemma in S. Scott. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Luci della ribalta». C. Chaplin in B. Keaton.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Zardoi». Barvni film.
PRINCIPE 17.00—21.00 «1 dieci co-mandamenti». Barvni film.
Aova Gorica
SOČA «Sartana, dolarji in menih», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.00.
SVOBODA «Dama s kamelijami», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.00.
DESKLE «Hura šola gori», nemški banni film ob 20.00.
RENČE «Pustolovec», angleški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Posegi v komisiji A za jezik9 kulturo, šolstvo, sredstva javnega obveščanja
Dr. F. Benedetič - Miroslav Košuta
Slovenci $ svojo kulturno bitnostjo potrjujemo prisotnost na tej zemlji
Kulturni zgodovinar po nekem logičnem nesporazumu obravnava problematiko nacionalnih manjšin, živečih zunaj meja matičnega naroda, povsem zase in izolirano iz splošnega konteksta. Tako se danes polagoma utrjuje načelo, da je kultura nacionalnih manjšin nekaj svojstvenega, če že ne drugorazrednega, in to tako v odnosu do kulture naroda države, v kateri manjšina živi.
Kulturna problematika Slovencev v Italiji združuje v sebi bit-nostne interese človeka v sklopu njegove etnične pripadnosti. Zato se mora oplajati v kulturi matičnega naroda, kar prispeva k zavesti njegove narodne pripadnosti. Po drugi strani pa mora biti nacionalna skupnost, ki živi izven meja matičnega naroda, aktivno vključena v vse strukture večinskega naroda. Ta kvaliteta ne sme izhajati iz politike asimilacije, temveč iz politike kulturne poliva-lence v vseh njenih manifestacijah. Iz ambivalence kulturnega opajanja v slovenskem bistvu in udejstvovanja v italijanski državni ureditvi, nastaja nova kvaliteta sožitja. Asimilacijski pritiski «od zunaj» lahko delujejo samo na narodnostno zavest. Proces «stapljanja» z narodno večino sicer odpravi vprašanje eksistence nacionalnih manjšin, toda rezultat je njena narodna smrt. Ne more pa na vsem lepem ustaviti vsega življenjskega obnavljanja, ki izhaja iz kulturnih izročil. Manjšine so torej potencialno najdragocenejši most med različnimi kulturami in njihova ambivalenca bogati duhove na obmejnih področjih.
Nadaljevanje referata govori o pojmovanju in vlogi kulture in o-riše v glavnih obrisih kulturno podobo slovenske narodnostne skupnosti, živeče v mejah italijanske države. Predvsem je treba ugotoviti, da je to področje s svojo kulturno dediščino intenzivno vraščeno v skupni slovenski duhovni prostor in da ima ta vraščenost svojo kontinuiteto, ki se vidno lahko računa od prvega slovenskega primorskega tiska iz leta 1607. podpira pa jo tudi dejstvo, da je pisec prve slovenske knjige. Primož Trubar, živel dalj časa v Trstu ni tu zorel v vzdušju, ki ga je privedlo v reformacijo. Odtlej živi v slovenski književnosti zavest o Trstu kot integralnem delu slovenskega kulturnega in duhovnega prostora.
To vraščenost je tudi sicer čutiti v vsem narodnem in kulturnem življenju, še posebno po letu 1848. Razvoj političnih in družbenih dogodkov v prvi polovici prejšnjega stoletja, boj za demokratizacijo v sami avstro-ogrski monarhiji, nastanek slovenske narodne zavesti in dokončno izoblikovanje slovenskega knjižnega jezika so seveda imeli močan odmev tudi v naših krajih. Iz zanosa «pomladi narodov» se je rodilo junija 1848 v Gorici Slavjan-sko bralno društvo, v Trstu mu je septembra 1848 sledila ustanovitev Slavjanskega društva, ki je budilo narodno zavest in ob vsestranskem delovanju priklicalo v življenje tudi gledališče s prvo slovensko predstavo, Stepankovo igro Tat v mlinu, postavljeno na oder leta 1850. V društvu so bili Slovenci v večini, bilo pa je v njem tudi precej Srbov, Hrvatov, Cehov in Poljakov, kar je pač za takratne razmere povsem razumljivo.
Pod pritiskom oblasti je bilo najprej razpuščeno goriško društvo (leta 1850), potem pa je u-sahnilo tudi tržaško (leta 1856).
Po novi ustavi iz leta 1860 se je začelo stanje naglo boljšati in tržaški Slovenci so že januarja 1961 ustanovili Slavjansko narodno čitalnico, ki je postala središče družabnega življenja in prirejala raznovrstne prireditve.
Kmalu so ji sledile tudi čitalnice v Gorici in na podeželju, predvsem v neposredni okolici Trsta, ki so razvile živahno prosvetno -družabno delovanje in uprizarjale vrsto slovenskih gledaliških iger.
Ustanavljanje čitalnic je vplivalo tudi na hitrejši razvoj slovenske glasbe. V okviru čitalnic so navadno delovali pevski zbori, ki so postali pomemben dejavnik pri uresničevanju narodnih teženj.
Vzporedno s tem bogatim kulturnim življenjem, ki ga spremljajo tudi vrsta časopisov, se razvija tudi politično gibanje. To seveda velja za Tržaško in Goriško, medtem ko med beneškimi Slovenci, ki so v revolucionarnem letu 1848 sodelovali v boju za osvoboditev Italije in ki so se leta 1866 s plebiscitom odločili, tega še ni zaslediti. Vendar so zrasli tudi tu domači kulturni delavci, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in rodu, s čimer so utrjevali narodno zavest. Vzdrževali pa so tudi zveze s Slovenci na drugi strani meje in se vključevali v splošno slovensko kulturno življenje.
Po številnih drugih društvih v okolici Trsta je v mestu samem nastalo Slovensko delavsko podporno društvo in prav to društvo je 31. januarja 1880 pripravilo prireditev, ki jo lahko štejemo za mejnik v kulturnih prizadevanjih
tržaških Slovencev. V gledališču Fenice je bila tega dne velika veselica, ki je imela na sporedu tudi Ogričevo tridejanko.
V	Ljubljano jo dajmo! Po desetletjih naporov, besed in veselic v skromnih čitalniških prostorih, po desetletjih nasprotovanj oblasti, je slovenska beseda zadonela v pravi gledališki dvorani. Ob koncu stoletja se začne kvalitetna raven slovenske umetnosti na tem ozemlju naglo dvigati. Leta 1900 ustanovi jo v Gorici tudi pravo Glasbeno šolo, ki ji devet let pozneje sledi Pevsko in glasbeno društvo v Trstu, podružnica Glasbene matice v Ljubljani. Običajno pa so mu pravili kar Glasbena matica v Trstu, kakor se je formalno preimenovala leta 1922 in kakor se imenuje še danes.
Po končani svetovni vojni se je kulturno življenje primorskih Slovencev močno razmahnilo. V prihodnost so gledali z optimizmom, saj jim je Italija svečano obljubila, da bo ščitila njihovo kulturo. Kmalu pa je zagospodovalo najhujše nasilje in usoda slovenskih kulturnih ustanov in prosvetnih društev ni bila nič drugačna od tiste, ki je doletela druge slovenske organizacije.
V	Trstu so plameni zajeli Narodni dom, veliki hram slovenske kulture, v katerem je že od začetka stoletja deloval stalni ansambel slovenskega gledališča. Fašistične škvadre so 13. julija 1920 stopile v akcijo: pod vodstvom Francesca Giunte, ki ga je postal v Trst fašistični direk-torij, so zažgale Narodni dom. Vse je bilo uničeno. Tedaj se je začel najkrutejši postopek raznarodovanja. Fašisti so zaprli šole, razpustili kulturna društva, likvidirali finančne zavode, ukinili tisk. Sam Benito Mussolini pa je bil izjavil v nekem svojem članku leta 1915: «Tudi zasedba Trsta bi torej terjala od nas, da si prisvojimo približno 100 tisoč Slovanov. Ni treba posebej poudariti, da zahtevamo zanje najširše svoboščine.»
Resnica pa je bila popolnoma drugačna.
V	času med obema vojnama, v letih neposredno pred izbruhom fašističnega terorja, pa tudi pozneje in vse do osvoboditve, je za slovenskega zatiranega človeka odigrala izredno pomembno vlogo besedna umetnost v materinščini. Krepila ga je in vzpodbujala, polnila z upom in vero.
Slovenska knjiga je bila zatirana in požigana, bila pa je tudi strastno ljubljena in iskana. Njena cena je bila nezaslišano visoka: marsikoga je stala konfi-nacijo ali celo življenje — in vendar je bila zaželena kakor morda nikoli prej ne pozneje, zakaj bil je tudi zrelostno spričevalo in legitimacija, bila je tovoriš v stiski in znanilec lepše prihodnosti. Tedaj je bilo v povprečju izdanih in kupljenih knjig v slovenščini letno okoli sto tisoč, kar jasno kaže, da je imela književnost vlogo idejnega organizatorja in narodnega ohranjevalca.
V referatu so navedeni številni primorski umetniki, ki so odločilno posegli v razvoj umetnosti v domovini. Tudi po drugi svetovni vojni priliv iz zamejstva v slovensko kulturo ni usahnil. Slovenski narodni skupnosti v Italiji se je rodil rod umetnikov, ki verno priča o njej in njenem življenju.
Po vojni je ponovno oživelo tudi slovensko gledališče. To sicer ni nikoli povsem umrlo. Za časa osvobodilnega boja je bilo namreč ustanovljeno partizansko gledališče, ki se je kot tako povrnilo leta 1945 na svoje opustošene tržaške odre in ponovno začelo delovati, podprto od velikih izročil in nasilno ukinjene tradicije. Tako je oživelo Slovensko narodno gledališče, ki je drugega decembra 1945 s svečano predstavo Cankarjevega Hlapca Jerneja v gledališču Fenice odprlo novo razdobje slovenske kulture. Dolga leta je gledališče delovalo brez svoje dvorane. Leta 1964, štiriin-štirideset let po poéigu Narodnega doma, je bila v Trstu sveča- \ na otvoritev Kulturnega doma, ene najsodobnejših gledaliških dvoran dežele Furlanije - Julijske krajine.
Kulturni dom v Trstu je bil zgrajen po Londonskem memorandumu. V njem deluje danes Stalno slovensko gledališče, ki je od leta 1945 do danes uprizorilo 223 del s 3953 ponovitvami. Vseh obiskovalcev je bilo 1.100.000.
Pri vrednotenju sedanjih narodnostnih razmer slovenske nacionalne skupnosti v Italiji moramo tudi izhajati iz kulturnega poten-
ciala skupnosti same. Ta potencial pa je veliko večji od tistega, ki se kaže navzven, v taki ali drugačni luči raznih statistik, od števila otrok, dijakov ali študentov v šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem, ali od večjega ali manjšega števila Slovencev v videmski pokrajini, kjer ni nobenih slovenskih šol, od večje ali manjše naklade slovenskega dnevnika in o-stalih slovenskih časopisov in revij do štff/ila poslušalcev slovenskih oddaj tržaškega radia, od števila slovenskih umetnikov, glasbenikov, pesnikov in pisateljev, slikarjev in igralcev do števila slovenskih nevskih zborov in kulturnih društev.
Slovenska narodnostna skupnost s svojo kulturno bitnostjo potrjuje prisotnost na zemlji, kjer je usoda zasadila pomembna križišča. Tu se srečujejo različni kulturni svetovi, ki najdejo tiha sozvočja v umetniškem ustvarjanju. Kultura zaobjema vse sestavine življenja, od eksistenčnih potreb do interesov skupnosti. Ti interesi pa so tem višji, čim bolj so oddaljeni od neizprosnih načel profita in politične instrumentali-zacije. V plastični razgibanosti dohovnih stvaritev, z magijo besed. z bleskom barv in harmonijo zvokov prenaša svoboda neponovljive enačice ene in iste resnice: obče človeške ritme življenja. Če pa obmolknejo ti utripi, tragični boj z usodno igro eksistence ukle-ne človeštvo k tlom: narod ni živ, če samo eksistira, ampak ko živi.
Dr. Viljem Černo
Beneški Slovenci izražajo zahtevo po posebnem lastnem oblikovanju
Dr. Viljem čeme je v svojem poročilu o položaju beneških Slovencev začel s kratkim zgodovinskim pregledom do leta 1866, ko so se beneški Slovenci na plebiscitu izrekli za priključitev k savojski kraljevini v upanju, da bodo lahko svobodno razvijali vrednote domače zemlje, posebno pa svoj jezik. To so storili spominjajoč se svoboščin, ki so jih uživali pod Beneško republiko in borbe italijanskega preporoda za demokratično Italijo. Prav takrat pa se je za Slovence v Benečiji začelo obdobje, ko jim niso priznavali pravice, da lahko pripadajo drugi narodnosti, obdobje silovite objektivne in subjektivne asimilacije. Že ma-
ja 1867 je skušala vlada večinskega naroda zbrisati iz krajev sled «tujega izvora», ko se je odločila, da bo zamenjala uradno ime slovenskega okraja Špeter Slove-nov s še sedaj obstoječim San Pietro al Natisone. Dr. Černo je nato omenil poskuse kulturnikov, domačih duhovnikov ter družbe sv. Ermacore, da bi v prebivalcih vzbudili ljubezen do lastnega jezika in da bi skušali dokazati političnemu ustroju vlade, da so Slovenci. Toda ti poskusi so bili le začasni in brezupni spričo napovedi oblasti, da bodo «italijanizi-rali Slovence v Italiji». V okvir tega načrta spada ustanovitev u-čiteljišča v Špetru Slovenov leta 1878, iz katerega so izšli učitelji
Pogled v dvorano med delom konference
jiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Posl. Albin Škerk
Televizija mora biti na razpolago tudi narodnostnim manjšinam
Posl. Albin škerk je v svojem posegu govoril o vprašanjih, ki se tičejo tržaške slovenske radijske postaje ter o uvedbi dnevnih televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Glede radijske postaje Trst A je predvsem poudaril, da jo je treba demokratizirati. saj lahko trdimo, da v tridesetih letih obstoja ni bila nikoli demokratična, v pravem smislu besede, ker ni odražala interesov in teženj slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Vzroke za tako delovanje te postaje najdemo v obdobju, v katerem je bila postavljena, v namenu, zaradi katerega je bila ustanovljena in v načinu njenega upravljanja. Govornik je omenil, da je slovenska radijska postaja nastala že pod nacistično okupacijo z namenom, da širi nacistično
propagando in hujska proti slovenskemu partizanskemu gibanju. Nato so jo Tifiva. ustanovili zavezniki, dokler ni po letu 1954 prešla pod nadzorstvo italijanske radijske ustanove. Ves ta čas, in vse do danes, ni slovenska skupnost nikdar aktivno sodelovala pri upravljanju te oddaje, ki je njej namenjena. Vsa prizadevanja za nepodrejeno udejstvovanje pri upravljanju radia Trst A so bila do sedaj brezuspešna. Tudi nameščanje osebja se ni izvajalo na demokratičen način, se pravi po rednih natečajih za italijanske državljane slovenske narodnosti. Večji del osebja sestavljajo ljudje, ki so pribežali iz Jugoslavije, kjer so nekateri svoj čas sodelovali z nacisti. Zaradi takega izvora osebja, predvsem med novinarji, zaradi dol-
HiilliiMiliiiiMimiuniiniiiiiiiiniiiiniuiiuiiniiinimiimiiniiillilllliuiiiiiiiiiiiiilmmiillilllllimiimilHllliiiiMiiiiillliiluiiiiiiniiiiiimiiiiiiniimiiiiiiiiiiiuiimi
Dr. Zorko Harej
Glasba pri Slovencih v Italiji kot odraz njihove samobitnosti
Dr. Zorko Harej je govoril o glasbeni kulturi Slovencev v Italiji kot odrazu njihove narodne samobitnosti in začel z ugotovitvijo, da nima nobena umetnost tako močnega vpliva na človeka kakor glasba, saj vpliva na njegova čustva, njegovo srce in na njegove misli. Pomen glasbe za posameznika in za občestvo so poznali že v najstarejših časih: Platon pravi, da je propad glasbe propad narodnosti in države. Aristotel pa, da ima glasba veliko notranjo izobraževalno moč in velik vpliv na človekov značaj Slovenci, ki so izrazito pevski narod, imajo svojo glasbo, svoje pesmi, in svoje petje, odkar so se v šestem stoletju in še prej naselili v krajih, kjer bivajo še danes. Pesem jih je spremljala skozi svetle in temne trenutke živ Ijenja.
Pot slovenske glasbe na ozemlju. ki je zdaj pod Italijo, gre vzporedno z razvojem glasbe v Sloveniji. Morda je bilo med Slovenci v Italiji močneje čutiti vpliv latinskega elementa, ki so ga našli Slovenci na svojem pohodu na zapad, pomešani z Langobardi ali v konfliktu z njimi, elementa, ki so ga vsiljevali Franki in ga je na slovensko ozemlje prinašal» katoliška cerkev.
Kratek zgodovinski pregled vplivov, ki so oblikovali slovensko
pesem gre od oglejskih misijonarjev, ki so jim bile pesmi pri delu važen pripomoček, do slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki sta z bogoslužnimi knjigami prinesla na Moravsko tudi napeve iz Bizanca. Vse to je o-čitno vplivalo na porajajočo se slovensko glasbo. Trajnejši vpliv je prihajal z Bavarskega, zajel severna področja Slovenije in se razširil tudi k nam. Ob cerkveni pesmi pa je živela še starejša ljudska svetna pesem. Preprosto ljudstvo je živelo po poganskih običajih in se izživljalo v pesmih s pogansko vsebino. Po opisu tega širokega zgodovinskega ozadja je dr. Harej govoril o glasbenem de lovanju v Trstu in Gorici od prvih čitalnic in društev do prvih glasbenih šol in današnjih dni. Govoril je o slovenskih sklada teljih v Italiji in o njihovemu delu ter o pomenu zborovskega petja.
Za narod je posebno važna reproduktivna glasba, ker ta zajema široke ljudske plasti. Po zadnji vojni se je to področje pri nas razcvetelo predvsem kar zadeva vokalno glasbo, ker je ta zvrst bolj dostopna in slovenskemu značaju bližja. Sestavini vokalne glasbe, besedilo in glasba, ohranjata pristno narodovo podobo. Iz besedila sevajo narodna kultura, narodovo duhovno premoženje, njegova preteklost in sedanjost,
njegovo razumsko dojemanje ljudi in sveta: glasba pa prikazuje človekov čustveni element, njegove reakcije na zunanje dražljaje, občutek njegove usode, njegov strah, njegovo žalost, njegovo veselje. Vokalna glasba torej obsega celotno človekovo duhovno bit
Nato je dr. Harej ugotovil, da je na Tržaškem in Goriškem precejšnje število svetnih zborov, skoraj v vseh cerkvah pa pri bogoslužnih obredih sodeluje pevski zbor. Zborovsko petje gojijo tudi v mnogih slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Vsi zbori na Tržaškem in Goriškem so združeni v Slovenski prosvetni zvezi, v Zvezi cerkvenih pevskih zborov v Trstu in v Združenju cerkvenih pevskih zborov v Gorici.
Ob navedbi zborov nam pade v oči dejstvo, da sta Beneška Slovenija in Kanalska dolina dokaj revni. Beneška Slovenija zaradi političnega pritiska, ki je nekoliko popustil šele zadnje čase, in zaradi težkega gospodarskega položaja, ko mladina odhaja na delo v tujino, Kanalska dolina pa zato, ker se je zaradi zloglasnega dogovora, ki so ga Nemci sklenili z Italijo leta 1939, in zaradi močne propagande veliko število slovenskega življa izselilo in ker so tam življenjski pogoji za manjšino še zmeraj izredno trdi.
ge hladne vojne in trenj s sosednjo Jugoslavijo, je zadobila radijska postaja precej reakcionarni značaj, predvsem kar se tiče poročil in političnih komentarjev. Zaradi tega so mnogi pripadniki narodnostne manjšine odklanjali, in še odklanjajo, poslušanje slovenskih poročil.
Radijska postaja je torej nastala v nenavadnih okoliščinah — je nadaljeval posl. škerk — in z vse prej kot demokratičnimi nameni, razvijala pa se je na klien-telami in diskriminacijski način, zaradi česar ni mogla delovati drugač^ kot enostransko in neobjektivno. To pa je nedvomno v nasprotju z resničnimi težnjami in interesi slovenskega prebivalstva. Če pa hoče radio Trst A, je dodal poročevalec, resnično služiti slovenski narodnostni manjšini, kot bi bila njegova dolžnost, mora stopiti v tesnejši stik z njo. Treba je navezati brez diskriminacij dobre odnose in stike s političnimi, kulturnimi, gospodarskimi, športnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo med slovensko narodnostno manjšino. Treba je dati večjo možnost sodelovanja v radijskih oddajah slovenskim kulturnim skupinam, kot so Stalno slovensko gledališče, dramske skupine, pevski zbori, orkestri, godbe na pihala itd. Zaželena bi bila tudi razširitev in obogatitev razprav o problemih, ki zanimajo poslu ■ šalce. Posl. škerk se je tudi dotaknil vprašanja konfesionalnega značaja radia Trst A in njegove pomanjkljive izvirnosti. Po drugi strani pa mu je tudi priznal nekatere zasluge, za katere se je treba predvsem zahvaliti nekaterim uslužbencem, ki so se vedno prizadevali, da bi bile oddaje bolj demokratične in napredne. Poročevalec je govoril tudi o notranji ureditvi osebja slovenske radijske postaje in ugotovil, da je slovenskih uslužbencev komaj petina. To negativno stanje je treba izboljšati, ker je to v interesu celotne skupnosti, ki tu živi in mora še nadalje živeti v bratstvu in miroljubnem sožitju.
Glede zahteve po uvedbi dnevnih televizijskih oddaj v slovenščini je posl. Škerk ugotovil, da se pobude v to smer v zadnjem času množijo. Med drugim je o-menil predloge tržaških parlamentarcev KPI, ki jih je vlada venomer zavračala do letošnjega ja nuarja, ko se je obvezala za čim prejšnjo uvedbo zahtevanih televizijskih oddaj v slovenščini. Do podobne pobude je prišlo tudi v deželnem svetu. Zahteva televizijske oddaje za slovensko manjšino je zelo aktualna, ker se postavlja v sklop bitke, ki jo vodijo levičarske politične sile in deželne uprave proti nazadnjaškim vladnim krogom za izvedbo toliko za-
želene in potrebne reforme italijanske televizije. Od uspeha te demokratične bitke za napredek in demokratizacijo ter decentralizacijo televizijske službe je odvisna tudi uvedba televizijskega programa v slovenščini.
Posl. škerk je dodal, da je zahteva popolnoma utemeljena in v skladu z 21. členom republiške ustave. Isto zahtevo upravičeno postavljajo tudi druge narodnostne manjšine v Italiji, dosedaj pa je samo Južnim Tirolcem uspelo pridobiti poldrugo uro dnevnega televizijskega sporeda v nemščini.
To zahtevo pa je vlada spregledala, ko je izdelala zakonski osnutek o tako imenovani «minireformi» RAI TV, ki je sedaj v razpravi v poslanski zbornici, člen 5 osnutka namreč pravi, da imajo pravico k do-stopo radiotelevizijskim sredstvom vse stranke in politična gibanja, ki so zastopana v parlamentu, sindikati fležele in veroizpovedi, medtem ko se ne omenjajo narodnostne manjšine. Prav zato pa se je začel boj za spremembo besedila tega zakonskega predloga:	pred nekaj dnevi
je bil v Aosti sestanek deželnih predstavnikov, ki so zahtevali med drugim, naj se dovoli pristop narodnih manjšin k radiotelevizijskim oddajam v njihovem jeziku. Podobno stališče je prejšnji teden tudi zavzel deželni svet Furlanije - Julijske krajine.
Tc izredno komunikacijsko sredstvo, televizija, ki ima veliko vlogo pri oblikovanju javnega mnenja — zaključuje svoje poročilo posl. škerk -■ mora biti na razpolago tudi narodnostnim manjšinam. To bi služilo manjšinam za razvijanje splošne kulture. Manjšinska konferenca bi morala te zahteve podpreti, ker bi bilo to v pomoč tistim, ki se zavzemajo za uresničitev demokratičnih zahtev, v okviru globalne zaščite, med katere spada uvedba televizijskega sporeda v jeziku manjšine.
Kulturna
odprtost
Glasilo politično najbolj demokratičnih in kulturno najbolj odprtih Italijanov v Trstu (tako se namreč samo naziva), je v zadnji številki ponatisnilo zemljevid jezikovnih manjšin v Italiji, ki ga je izdelal za mednarodno konferenco o manjšinah eden od slovenskih predstavnikov na konferenci. Pri tem se je potrudilo, da so z zemljevida izginili vsi slovenski napisi od naslova zemljevida do oznake jezikovnih manjšin.
Lepa demokratičnost in kulturna odprtost do Slovencev...
italijanskega jezika in z nacionalistično ideologijo in dediščino. Takrat se je začela uveljavljati a-similacijska tradicija, tipična za to ozemlje ob meji. Od takrat so zatirali in preganjali vsako manifestacijo, ki ni bila v skladu s praznim patriotizmom, in tako nasilno zatrlo svobodno kulturno in jezikovno izražanje. Dogodki, ki so si sledili, so vodili v še večje težave, ker so omejili svobodo kulturnega, družbenogospodarskega in političnega razvoja, kar je u-stvarilo pogoje za današnji zaostanek v razvoju. Brezupni so bili tudi pozivi domačih pesnikov in pisateljev, ki so z zaupanjem in jasnostjo dokazovali pravico narodov do ohranitve lastne pristnosti in svojskosti. Poudarili so, da mora biti mirno sožitje rezultat odkritega in omikanega dialoga in ne sad zatiranja šibkejših etničnih skupin s strani močnejših
Toda položaj se še do danes ni spremenil, je ugotovil poročevalec. Vse vlade, tudi povojne, so nadaljevale z raznarodovalno politiko, ki so jo podedovale iz preteklosti. Domačini so se začeli v veliki meri izseljevati, čemur je sledilo osiromašenje in obuboža-nje Beneške Slovenije. Z druge strani je pomladna sapa osvobodilnega gibanja, polna koprnenja in upanja, komaj oplazila Beneško Slovenijo. Takoj po končani vojni se je razvila organizirana reakcija na osvobodilno gibanje, kar je pospeševalo težko nacionalistično vzdušje z natančno določenim namenom, da bi očistilo «Slovane» z gora in tako omejilo vitalnost Slovencev v Furlanski nižini.
Dr. Cerno je nato prešel k naštevanju grobih diskriminacij, katerih žrtev so bili v zadnjih letih beneški Slovenci. Tako so na primer leta 1965 oblasti zavrnile zahtevo občinskega sveta občine Bardo o «znanju domačega dialekta» kot pogoj za sprejetje v službo uslužbenca ali občinskega nameščenca, češ da bi to pomenilo kršitev «osnovnega načela javnega recto. Ko,je januarja 1968 ansambel «Beneški fantje» pel v slovenščini na prazniku izseljencev v Bardu, so govorili celo o «psihološki razorožitvi vzhodne meje». Med drugim je v Beneški Sloveniji še vedno v veljavi okrožnica SID iz leta 1967, ki vzpodbuja razna poveljstva oboroženih sil, o-rožnikov in finančnih stražnikov, da morajo «nadaljevati s kontrolo in nadzorstvom glavnih civilnih ustanov, usmerjenosti civilnega prebivalstva na družbenopolitičnem področju in kontrolirati posebne uveljavitve zahteve narodnostnih pravic v obmejnem pasu». V takem prikritem stanju pritiska so nazadnje prepovedali dvojezični napis na plošči slovenskih partizanov, padlih pri Sv. Lenartu, in tudi uporabo šolske učilnice študijskemu centru «Nediža» iz Špetra Slovenov in prosvetnemu društvu «Ivan Trinko» iz Čedada, za vrsto kulturnozgodovinskih in jezikovnih konferenc in za tečaj slovenskega jezika in kulture. Šolsko skrbništvo v Vidmu je odklonilo svojo pomoč pri organizaciji natečaja za spis v slovenskem narečju, namenjen u-
čencem Nadiških in Terskih dolin ter Rezije, čeprav je isto skrbništvo sprožilo enako pobudo zs spise v furlanskem narečju. Končno je dr. černo omenil še napad šovinistične drhali na pevski zbor Re‘ čan iz Klodiča avgusta 1971 in kri' vično prepoved neobveznega po šolskega pouka slovenščine v Bardu in Teru septembra 1973.
V	svojem poročilu je dr. Čert>° omenil tudi pogovore, ki so ji!1 imeli predst.vpiki beneških Slovencev z zastopniki strank ustavneg» loka pred parlamentarnimi volitvami leta 1972 in ugotovil, da so na teh srečanjih levičarske stranke zavzele pozitivna stališča do problemov beneških Slovencev, medtem ko so bila stališča drugih strank predvidena, saj te stranke niso mogle odpraviti zadržkov preteklosti.
V	zaključnem delu poročila dr. čema pa je rečeno: «Če torej danes preživlja Beneška Slovenija svoj kulturni preporod in' izpopolnjuje tisto, kar si lahko potencialno pridobi posameznik in aktivne društvene skupine, to pomeni spontano željo domačinov po posebne® lastnem oblikovanju. Zato je po fa® obrambe svoje narodnosti, ki je bila značilna za dolgo obdobje, nastopila večja občutljivost javnega mnenja in širše opredelitve do gi; banj, ki so tu delovala. Silam, k1 so že uresniči » pozitivno politik® do slovenske skupnosti v videmski pokrajini, so sledili novi pozicijski prijemi, ki priznavajo obstoj še nerešenih etnično-jezikovnih problemov, in ki so jioudarili možnost obstoja narodnostno zavednih slovenskih kmetov v Nadiških dolinah. Odpirajo se, čeprav počasi in previdno možnosti novih poskusnih prijemov državnih ustanov na račun slovenske videmske skupnosti, tudi zaradi novega duha solidarnosti in novih humanih razsežnosti mlade generacije. Če je torej videmski pokrajinski upravnik poslal na t° konferenco svojega opazovalca z napienom, da bi se seznanil s problemi, ki jih tu obravnavamo, j® to dobro znamenje novih upanj, ki so jih podprle nenehno tleče sile naših dolin.
V	novem okviru možnosti in obvez, da bi uresničili bistveno enakost na kolektivni in individualni ravni, se vedno bolj utira pot prepričanju, da je jezikovna raznolikost vir bogastva in da obramba te raznolikosti ne pomeni samo obrambe pravic posameznikov, temveč tudi kulturno premoženje, ki koristi vsej Evropi in tudi človeštvu.
V	novem plodnem in uspešne® vzdušju si spet utira pot upanje v pozitivno rešitev preteklih protislovij, ki so negativno vplivala na politično podobo Beneške Slovenije-Taka možnost razširja proces postopnega zorenja zavesti o osebnosti Slovenca v videmski pokrajini iD daje pozitivno pobudo za poživitev in popolno uresničitev iniciativ in dejavnosti, ki so povezane * okrepitvijo domače slovenske kulture v skladu z načeli svobode ib demokracije.»
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiitiMiitiiiMiniiiitmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiii"111'
Dušan Jakomin
Življenje in delovanje slovenskega duhovnika na Primorskem ni bilo nikoli lahko. Naše ljudstvo, ki je šlo skozi neštete boje, zapostavljanja in preganjanja, je videlo v svojem duhovniku oporo in branilca narodnih vrednot. Zato slovenski duhovnik zavzema med svojim ljudstvom posebno vlogo: ob svojem poglavitnem poklicnem poslanstvu je skrbel za kulturno, socialno in gospodarsko rast svojega naroda. Z njim so se začele prve šole, vodil je razne zadruge, stal ob strani kmeta in izobraženca, bil dolga stoletja skoraj edini vodnik svojemu ljudstvu. Poglavje zase pa je doba fašizma, ko je imel slovenski človek edinole v cerkvi možnost petja nabožne in narodne pesmi ter pouka v materinem jeziku. V tej težki dobi za slovenski narod je bil duhovnik mnogokrat sam s svojim ljudstvom, ne da bi našel razumevanje in oporo pri višjih cerkvenih oblasteh.
Prvi pojem slovenske skupnosti je dobil sloveifcki človek ravno v cerkvi. Na primer leta 1760 je bil v cerkvi Rožnega venca, zraven občinske palače, krščanski nauk za odrasle in otroke v slovenščini. V tem času se je v slovenščini vršila tudi služba božja.
V	preteklem stoletju sta imela slovenski vernik in duhovnik veliko oporo pri cerkveni oblasti, saj smo v teng času imeli slovenske škofe. Značilno pa je, da se je občinska uprava temu odločno upirala.
V	središču mesta so imeli Slovenci službo božjo od nekdaj v
stolnici pri sv. Justu, pri Nove® in Starem sv. Antonu. Izrecno za slovenske vernike pa so bile ustanovljene župnije:	Rojan, Bat'
kovlje, Sv. Ivan, Sv. Vincencij-Sv. Jakob in Skedenj. Danes t® župnije večinoma niso več slovenske, ampak smo Slovenci v njih manjšina. To pa ni sad samo fašizma, temveč izrazite nestrpnosti nekaterih civilnih in cerkvenih krogov.
Zadnji tržaški, škof, ki se je v časih najhujšega fašističnega terorja srčno zavzel za Slovence» je bil Furlan Fogar.
Kakšno pa je današnje stanje?
Površen pogled nanj bi lahko človeka zadovoljil, resnično stanje pa je precej težko. Zgradil1 so na primer v naši škofiji mnogo cerkva, za katere so bila potrebna velikanska sredstva, ni pa nekaj milijonov za gradnjo slovenske kapele v predmestju. P° predpisih tržaške sinode bi m°' ral vsak župnik poznati jezik svojih vernikov, če hoče župnikovati-v resnici pa se to ne izvaja-Tako so slovenski verniki postreženi le tam, kjer so slovenski kaplani. To pa je kršitev naravnih in cerkvenih zakonov.
Veliko sredstev uporabljajo župnije za zidavo župnijskih oratorijev, v istih župnijah pa za slovenske domove prispevajo župnij® malo ali nič. Če je pohvale vredna vsaka pobuda in vsako prizadevanje za reševanje manjšinskih problemov s strani civilnih ustanov, toliko bolj je to umestno-če prihaja od cerkvenih ustanov-To je naša želja in naše pri' čakovanje.
MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH V TRSTU OD 10. DO 14. JULIJA 1974
Posegi v komisiji B za družbenogospodarska vprašanja
Dr. Pave! Apovnik
Poseganje v prostorske in šolske strukture na škodo slovenske manjšine na Koroškem
Razvoj današnje industrijske oružbe v Evropi zahteva čedalje nove prijeme za reševanje pro-lemov, ki nastajajo zaradi nara-cajoče industrijske proizvodnje ^ zaradi ogrožanja okolja. Ukre-T postali potrebni zlasti v panjem času, ko je postala zem-•j®; ki se je ne da pomnožiti, izredno dragocena dobrina, s katero načT*53 g0SP0<^ar‘t' preudarno in
Koroška nudi ugodne pogoje skoraj za vse gospodarske panoge ; emši težko industrijo. V tako “^enovani makroregionalni delitvi ! a Pripada Koroški brez dvoma VJoga prostora za oddih prebival-Cev industrijskih središč, predam iz Zvezne republike Nem-‘Je. Ta vloga je jasno izražena v koroškem zakonu o pro-.torskem urejanju. Ta določa, da Je, treba «ohraniti posebnost kovaške dežele ter njeno naravno rigo, da služi kot prostor za od-. ri podlaga za turizem». Koroška se je notranje razdelila v “va tipa področij, v tako imeno-ani koroški centralni prostor in v obrobne pokrajine. Slednje so Namenjene zlasti razvoju turizma. Koroški centralni prostor obsega Področje od Celovca mimo Vrb-®kega jezera do Beljaka, vzhodno ®o Celovca do občine Tinje, južno °o Beljaka pa sega proti Baške-riu jezeru. Od ostalega jezikovno riešanega ozemlja Koroške se Izključuje v ta prostor še hribovje ^sojskih Tur med Vrbskim in Vojskim jezerom ter hriboviti Svet Gur. Obsežna področja narodnostno mešanega ozemlja. Spodnjega in Zgornjega Roža, Podjuna ri območje Karavank južno od “rnve ri srednjega dela Ziljske doline pa ostajajo ograma z uve-Jjavljanjem nove funkcije turizma 111 oddiha. Obsežna področja juž-116 Koroške ostajajo torej gospodarska periferija, od koder se <0dvišno» prebivalstvo stalno seli v razvitejše predele koroškega centralnega prostora.
Za slovensko narodnostno skup-"ost na Koroškem pa pomeni tak razvoj veliko nevarnost in škodo: rik notranje koroške migracije se namreč preliva od etnično docela rii delno homogenih naselitvenih Prostorov koroških Slovencev v smer pretežno nemških naselij, k* skoraj ne nudijo pogojev za ohranitev jezikovnih in kulturnih Posebnosti koroških Slovencev.
Reforma
občinske strukture
Mod najpomembnejše ukrepe na
•"Milil
področju prostorskega urejanja in strukturne politike Koroške v zadnjih letih spada brez dvoma združevanje občin, po katerem se je število koroških občin zmanjšalo z 203 na 121. Podlago za «izboljšanje občinske strukture» so izdelali strokovnjaki za prostorsko urejanje, vendar se pri tem niso upoštevali samo znanstveni momenti, ampak tudi politični, saj je bil zakon sad privoljenja tudi političnih strank, ki so zastopane v deželnem zboru. Obe o-srednji organizaciji koroških Slovencev sta izročili svoja stališča k osnutku občinske reforme, poleg tega so bili prvi osnutki reforme predmet temeljite razprave na Koroških kulturnih dnevih decembra 1971. Na razpravi je bilo poudarjeno. da Slovenci niso načelno proti preosnovi občinske strukture. vendar bi ta ne smela omejevati njihovih pravic in možnosti razvoja. Poudarjeno je bilo tudi, da bi ne smeli združevati občin s slovenskim ali mešanim prebivalstvom z občinami z nemšnim prebivalstvom.
Odgovor direktorja urada koroške deželne vlade na ustrezno vlogo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se izogiba jedru problema, ko ugotavlja, da «spada manjšinsko pravo po določbah zvezne ustave v izključno pristojnost zveze» in da je zato «mogoče reševati manjšinske zadeve, kolikor jih je treba urejevati z zakoni, samo z zveznimi določbami. Reforma občinske strukture pa spada v pristojnost dežele».
Tako je velika reforma občinske strukture, Id je stopila v veljavo 1. januarja 1973, prizadela slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem veliko škodo in je v nasprotju z določili državne pogodbe iz leta 1955, ki ščitijo manjšino. V dokaz pravilnosti te trditve naj navedemo samo nekaj primerov: občini Brdo in Goriče, ki spadata k dvojezičnemu ozemlju v smislu šolske odredbe iz leta 1959, sta bili združeni z mestno občino Šmohor. V tej občini pa je delež slovenskega prebivalstva po rezultatih ljudskega štetja iz leta 1971 samo še ln,o. Podoben je položaj v primeru občine Marija na Zilji ob Baškem jezeru, katere pretežni del je bil priključen avtonomni mestni občini Beljak, ki šteje po omenjenem popisu iz leta 1971 le še 0,3°/n slovenskih prebivalcev, medtem ko je bil odstotek slovenskega prebivalstva v prejšnji občini Mariji
na Zilji še 3,8%. Odstotek Slovencev se je zmanjšal tudi po združitvi dvojezičnih občin Loga vas ob Vrbskem jezeru ter Kostanje z občino Vrba ob Vrbskem jezeru. Posebno huda pa sta primera združitev občine Slovenj Plajberk z občino Borovlje ter občine Radiše z občino Zrelec.
V prvem primeru se je delež slovenskega prebivalstva skrčil s 40,6 na 10,7% v drugem primeru pa celo s 46,2 na 7,7%.
Po velikem preustroju občinske strukture so pogoji za dosego mandatov v občinskih svetih za slovenske volivce neprimerno manj ugodni kakor v prejšnjih občinah.
PREUREDITEV
LJUDSKIH IN GLAVNIH ŠOL
Z reformo občinske strukture je tesno povezana preureditev razmestitve ljudskih in glavnih, to je obveznih šol. Urad koroške deželne vlade je julija 1971 izdelal osnutek programa za razmestitev obveznih šol. Ta program obvezuje deželno vlado, da izdela letni proračun v skladu s splošnimi razvojnimi smernicami. Koroški deželni zbor pa je maja letos odobril spremembo h koroškemu deželnemu zakonu, po kateri lahko uradno odloča o morebitni ukinitvi javnih obveznih šol tudi deželna vlada in ne samo občina. Deželna vlada namreč po novem lahko ukrepa v primeru, «če niso več dani pogoji za obstoj šole ali če je mogoče z ukinitvijo šole doseči pri drugi javni obvezni šoli organizacijsko stopnjo».
Program preureditve obveznih šol predvideva odpravo 169 ljudskih šol s skupno 290 razredi. Enorazrednih ljudskih šol, ki jih je danes 67, ne bo več: od sedanjih 96 dvorazrednih šol bo ostala samo ena, od 34 trirazrednih šol pa jih bo ostalo samo 12. Vse ostale ljudske šole na Koroškem bodo štiri ali petrazredne. Od današnjih 98 ljudskih šol, na katerih je po določbah zveznega zakona o manjšinskem šolstvu ter koroškega zakona o manjšinskem šolstvu predviden dvojezični pouk, ali na katerih se na podlagi prijav dejansko poučuje dvojezično (76 v šolskem letu 1970/71), je predvidena ukinitev 42 šol, in sicer v okrajih: Šmohor - Hermagor 4 šole od sedanjih 6, Beljak - dežela 9 šol od sedanjih 25, Celovec - dežela 9 šol od sedanjih 24 in Velikovec 20 šol od sedanjih 43.
Med manjšinskimi šolami, ki naj
bi se ukinile, so tudi tri take, na katerih so vsi učenci prijavljeni za dvojezični pouk. Od ljudskih šol, kjer je prijavljenih k dvojezičnemu pouku več kot 50 odstotkov učencev, bo ukinjenih 10 šol; od ljudskih šol z več kot 25-odstotnim deležem prijavljenih učencev pa bo ukinjenih 20 šol.
Ukinitev 42 šol z visokim deležem k dvojezičnemu pouku prijavljenih učencev bo slovenske o-troke duševno in telesno močno obremenila. Zapustiti bodo morali svoje domače okolje, ki je za priučitev slovenščine ugodno ter bodo izpostavljeni v velikih šolah v centralnih naseljih novim obremenitvam. Slovenske narodnostne skupnosti pristojni organi niso vprašali za mnenje v zvezi s preureditvijo razmestitve obveznih šol, čeprav utegne ta novi strukturno politični ukrep zadeti njeno srčno žilo.
Nakazani primeri prostorsko in strukturno političnih ukrepov na Koroškem jasno dokazujejo, da je vsak tak ukrep za slovensko narodnostno skupnost škodljiv, če se istočasno ne izpolnjujejo določbe za zaščito slovenskega življa, in sicer na celotnem ozemlju, na katerem slovenska skupnost živi kot avtohtono prebivalstvo. Dosedanje izkušnje učijo, da so bili leta 1959 sklenjeni izvršilni zakoni k členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in pravkar omenjeni strukturno politični ukrepi sprejeti brez sodelovanja prizadete slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Trenutne tendence v manjšinski politiki ne vlivajo skoraj nobenega upanja, da bi se razmere v doglednem času lahko izboljšale v prid Slovencev. Take tendence pa so vzrok za nadaljnje napetosti med večinskim narodom in manjšino
Prof. Tuissant Hočevar
Nesorazmerja med izobrazbeno strukturo in zaposlovanjem Slovencev na Tržaškem
Zadnji poseg v dopoldanskem delu skupine za družbeno - gospodarska vprašanja je imel prof. Tuissant Hočevar, ki je svoje poročilo pripravil v sodelovanju z dr. A. Lokarjem.
Izhajajoč iz sicer omejenega gradiva Beckerjeve knjige o «Gospodarstvu diskriminacije», ki je bila pred časom objavljena v Chicagu, je prof. Hočevar opredelil jezikovno pogojenost proizvodov in storitev v potrošnji, kar seveda pogojuje tudi jezikovne diferenciacije na tržišču proizvodnih dejavnikov, predvsem delovne sile.
Jezikovni modeli namreč spremljajo bistvene faze potrošnje, bodisi zasebne in monopolistične, kakor tudi kolektivne, ko je za storitve in usluge odgovorna o-blast. Pri tem večkrat prihaja do nadkriljevanja jezikovnega modela večinske skupine, ki s to oblastjo razpolaga.
Jezikovna diferenciacija proizvodnih dejavnikov je pomemben element na področjih, kjer živita dve narodnostni skupnosti, poseb-
no še, ko delovna mesta in družbeno stopnjo lahko pogojuje jezik, posebno ko se postavlja vprašanje potrebe po visoko kvalificirani ali specializirani jezikovni in tehnični izobrazbi.
Hočevar je po nazornem orisu teh problemov na teoretski ravni prešel k položaju Slovencev na Tržaškem. Opozoril je, da je svoje raziskave osnoval na edino razpoložljivih statističnih podatkih ljudskih štetij iz let 1961 in 1971. Ne glede na to, v kolikšni meri so ti podatki resnični odraz stanja, pa je prof. Hočevar ugotovil, da med izobrazbeno strukturo Slovencev in možnostmi za zaposlitev obstaja vrzel v negativnem smislu.
Tako je ugotovil, da je odstotek Slovencev, ki končujejo univerzo manjši, kot pa odstotek Italijanov. Ta podatek je navedel zaradi nadaljnjega izvajanja, v katerem je vzel v poštev dve osnovni družbeni kategoriji: «bele ovratnike», se pravi tehnično vodeče kadre, «managerje» in sploh visoko kvalificirano vodilno in upravno oseb-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Dr. Lojze Berce
Ozadje gospodarsko - socialnega položaja Slovencev v Italiji
Hotel bi samo v grobih potezah prikazati zgodovinske silnice iz novejše preteklosti, ki so dovedle do današnjega inferiornega gospodarsko - socialnega položaja Slovencev v Italiji nasproti večinskemu narodu. Takoj moram o-meniti za ohranitev naše narodnostne skupine negativno konstanto, naš geopolitični položaj: ta bi bil lahko sicer pozitiven še zlasti za našo gospodarsko krepitev pa tudi za kulturni napredek v primeru uresničevanja demokratičnih načel, se pravi načel popolne e-nakopravnosti, ki so bila vsaj deloma naši narodnostni skupini priznana z določili državne in deželne ustave, pa tudi z mednarodnimi pogodbami.
Ko govorimo o geopolitični konstanti, mislimo še posebej na Trst kot tranzitno gospodarsko središče, oziroma ozemlje neposredno za njim, čez katerega se prelivajo tokovi mednarodne trgovine. Slovencev na Goriškem in v videmski pokrajini niso ti mednarodni toko-
■IIIIIIiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,|MI|, iii,,1,1,1),111111111111,1111111,i,,,1111,1,,,|,|,,n|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||ni||||||,|,|M,,,,|||||||||||||l|l|i(|||||||||l||||||||||||||||||||||ltlllllllimillllllllllllllll
Stojan Spetič
Pri demokratičnem načrtovanju gospodarstva se mora manjšina zaščititi pred asimilacijo
J-e rišimo k taki zaščiti narod-ri manjšin, ki naj mimo formalni] j^stev odpravi vzroke asi-'{arijskih pritiskov, se moramo shwi0 0::reti tudi na vprašanje a-'ladje kot posledice razoseb-ln m8, ,razkrajanja psihološke ce -ritosti v sodobnem kapitalistič-proizvodnem procesu in neenakopravnega odnosa skupnosti Pnčo izbir v temeljnih gospo-aR?kih organih odločanja. jJ^anjšina je torej izpostavljena Ij ?J.n'ra asimilacijskim pritiskom, Ju moramo pojav raznarodova-Ja posameznika od dejstva, da ,v interesnih konfliktih, ki jih Jno sproža kapitalistični raz-®Jni mehanizem, življenjski in-manjšinske skupnosti po-rfeJeni interesom vladajočega «ve-imskega» razreda. '
Narodna asimilacija je logična jrisiedica znanega družbenega po-svv® odtujevanja proizvajalca od cita?8 Proizvoda, merkantiliza-sv>v, asriega dela v potrošniške li» e' Odtujevanje pogosto sprem-■ predvsem v šibkejših prime-^ ko ne nastopa razredni boj ,. organizirano reakcijo, strem-g^J? po dvigu na socialni le-rici, podrejanje organom vode-jJa- posnemanje modelov obna-rriia, sprejemanje kulturnih in , ovdokulturnih vrednot razreda, ho K10 v'a^a- Prvi znak podreje-sU v proizvodnem sistemu, ki J iahko tudi pospešen v prime-sj’ da je druga izbira — diskri-aarija. pa je v primeru pri-Ve?n*ka narodne manjšine, odpo-60 do uporabe lastnega jezika. nocU^od pojavov asimilacije kot sJm Podrejanja v družbeni nikturi omenja Spetič dva: asi-ni‘ac'j° posameznih etničnih sku-h priseljencev v dobi industrij-revolucije v ZDA ter pojave ponemčevanja» štajerskih delav-
šin*t- *re Pozabiti, da je manj--• k' delavec podrejen tudi ve-«modelom obnašanja». I-

talijanski jezik je namreč tudi splošno uveljavljeni jezik gospodarskega vodenja, ukazovanja in programiranja.
Spetič je nato opozoril na to, da podrejeni uslužbenec uporablja slovenščino le nekaj ur na dan (izven delovnega časa), marsikdaj le v družinskem okolju, če živi v mestu. Zanj postaja njegova narodna bitnost — anomalija, medtem ko ga obkrožajoča «norma» sili v asimilacijo. To še posebej prizadeva šibkejše in manj odpornejše člane diskriminirane skupnosti, kar — končno — tudi ustreza sistemu, ki skuša z vsemi sredstvi ošibiti vsako razredno ali narodno oporekanje.
Prav zato obnovljeni razredni boj, odpor organiziranega in politično osveščenega delavca proti pogojenosti, za riforme in spremembo proizvodnega sistema, za uveljavitev vodilne vloge delavskega razreda prinaša kot posledico tudi večjo etnično - narodno zavest pripadnikov manjšine, kolikor manjšina pri tem gibanju sodeluje in črpa v njem elemente za svojo osvoboditev. Prav v tem boju pa prevladuje «anomalija», razredna in etnična protislovnost pa vir moči, alternativa danes, ki jo stvarne perspektive in dosegljivi rezultati projicirajo v bodočnost.
Spetič je navajal kolonizacijo iz fašistične dobe, diskriminacije proti slovenskim delavcem in uradnikom v 50. letih, pozneje pa pojave izseljevanja kvalificirane in mlade delovne sile. ki je Slovence hudo prizadela. Od 1500 do 3000 mladih in kvalificiranih Slovencev je namreč poiskalo službo drugod ter tudi demografsko obubožalo manjšino.
Med «sistemskimi» dejavniki a-similacije omenja Spetič urbanistično zamrzovanje, ki pospešuje beg v mesto, v večinsko sredino. Zato bi morali vseljevanje v mesta spremljati ukrepi, kot so sti-
mulacija «narodnostnega zbiranja» v četrtih, kjer je treba zgraditi slovenske vrtce, šole, kulturne strukture in podobno. To pa je možno le ob sodelovanju Slovencev.
Drug «sistemski dejavnik» pa je šolski filter, ki vključuje mlade Slovence v gospodarstvo. Zaradi pomanjkanja kadrovskega in tehničnega izobraževalnega sistema nudi manjšinska šola le podrejene, tehnično pogostoma slabo kvalificirane kadre. Vsak vzpon na družbeni lestvici pa marsikdaj predpostavlja prehod v večinsko šolo (ali univerzo). Pri tem se že začenja narodnostno podrejanje, ko se slovenski mladi človek odloča, da se odpove izobraževanju v lastnem jeziku.
Za zaščito manjšine pred asimilacijo je torej nujna obravnava vloge slovenske narodne skupine kot nosilke specifičnih interesov pri političnih odločitvah, ki spreminjajo ozemlje, v katerem živi ali tudi ono širše, ki nanjo vpliva.
Slovenci smo, skratka, doslej morali nemočno sprejemati gospodarski razvoj, ki ga je načrtoval vodilni razred večine. S potratno močjo smo se morali tem izbiram prilagajati in pripravljati, v novih pogojih, nove obrambne elemente.
Za dosego globalne zaščite pravic, interesov in razvoja manjšine je bistvena drugačna povezava programskih sil in sprememba e-konomskega modela, ki naj sloni na prispevku družbenih sil in manjšine, kateri je treba zagotoviti sodelovanje, nadzorstvo in poseganje.
Demokratično programiranje s sodelovanjem vseh avtonomnih oblastvenih organizmov naj bo vzmet gospodarskega preokreta pri tem pa je treba — glede na to, da živimo v družbenogospodarsko stopljenem ozemlju — zaščititi naslednje aspekte, ki zanimajo manjšino: varstvo tipičnih gospo-
darskih pobud, možnost samostojnih pobud z odpravo vseh dosedanjih ovir, razpoložljivost in upravljanje instrumentov ozemeljskega načrtovanja ter soudeležba pri glavnih izbirah ekonomske politike.
Upoštevanje interesov, ki jih direktno izrazi manjša skupina (v našem demokratičnem sistemu so to politični predstavniki) in njeno sodelovanje pri demokratičnem programiranju, bo ustvarilo še močnejše instrumente za obrambo, za preventivo in načrtovanje lastnega civilnega, družbenega in kulturnega razvoja in bo spodbujalo k vključevanju v politično in družbeno življenje, čeprav ne še na osnovah enakosti. Vključevanje na osnovah enakosti je namreč nemogoče zaradi notranjih in posebnih značilnosti kapitalističnega razvojnega mehanizma. Pač pa je teoretično izvedljivo šele po popolni osvoboditvi človeka in njegovega dela, ki ga spremlja močan kulturni in civilni razvoj. Ne torej na osnovah enakosti, vendar pa vsaj pod pogoji manjše dovzetnosti za asimilizacijske sunke.
Povezanost z delavskim gibanjem, ki se je ustvarjala v več ko polstoletni dobi. sodelovanje Slovencev v delavskih bojih in pa zaradi smotrov, ki si jih to gibanje postavlja, ustreza to zavezništvo interesom celotne nacio^ nalne manjšine, in ne samo njeni proletarski komponenti.
Naloga delavskega gibanja je — da v tem smislu — sprejme specifične elemente, ki jih izraža nacionalna manjšina; medtem ko je naloga nacionalne manjšine in njenih organizmov, da v gibanju sodeluje in vanj prispeva tudi lastne zamisli in predloge
Na tak način lahko narodna manjšina učinkovito uresničuje svojo avtonomno vlogo protagonista lastne emancipacije.
vi iz zaledja potegnili v gospodarsko - socialni vrtinec s takšno silovitostjo kakor prav Slovence
šistična vladavina. Dokler ta izguba ne bo poravnana, ne bo mogoče govoriti o gospodarski ena-
na Tržaškem, jcer^so bili tam čez | kopravnosti Slovencev. Prav upo-s.ui,«,*.	-- - ■	»	- števajoč to pretrganost normalne-
ga gospodarskega razvoja in delovanja lastnega kreditnega sistema, najdemo razlago za dejstvo, da so vloge v obnovljenih slovenskih denarnih zavodih danes dosegle komai, qjpog.#15 .culi jard lir.
Spričo strahotnega udarca, ki ga je fašizem zadal njihovemu i-metju, toliko laže razumemo tako intenzivno prizadevanje Slovencev, da bi še gospodarska enakopravnost, ki jim je bila samo načelno priznana z ustavo in tržaškim Slovencem z mednarodno londonsko Spomenico o soglasnosti uresničila. Med te zahteve sodi tudi njihova zahteva po predstavništvu v vseh javnih uradih in ustanovah, pristojnih za gospodarska vprašanja — tako tudi v davčnih komisijah — a posredno tudi njihova zahteva po uvedbi dvojezičnosti v javnih uradih, ki jim sicer gre že po načelu narodnostne enakopravnosti; dvojezičnost bi namreč zagotovila eksistenco mnogim slovenskim razumnikom.
šibkejši in niso zadeli jedra s Slovenci naseljenega ozemlja. Prav okolnost, da namreč slovensko prebivalstvo v Italiji oklepa kompaktno mesto Trst ter ga etnično ločuje od strnjenega italijanskega področja na Apeninskem polotoku, je vir pritiska italijanskih nacionalistov na politiko državnih in deželnih oblasti nasproti Slovencem.
Da bi se Trst zavaroval pred politično in gospodarsko hegemonijo Benetk, se je v 14. stoletju zatekel pod pokroviteljstvo Habsburžanov, kar je tudi prispevalo k tesnejši gospodarski in kulturni povezavi z zaledjem. K nadaljnjemu povezovanju z zaledjem je pripomogla gradnja prometnih zvez. kakor cesta Dunaj-Ljublja-na-Trst in «Južna železnica». Novi impulz tem gospodarskim tokovom je dala otvoritev Sueškega prekopa. Naravno je bilo, da so ti prometni in gospodarski tokovi izzvali postopno socialno preorien-tacijo Slovencev v smeri proti jugu, se pravi proti morju. Gradnjo železnice Salzburg-Beljak-Gorica-Trst so nekateri slovenski politiki sicer odbijali iz strahu pred germanizacijo Goriškega in Gorenjskega, toda nacionalno prebujeni Slovenci so Bili kos tej nevarnosti.
Kako močno se je gospodarstvo področja današnje republike Slovenije povezalo s Trstom, dokazuje dejstvo, da je delež prometa s tega ozemlja s tržaškim pristaniščem pred prvo svetovno vojno dosegel skoraj eno tretjino vsega prometa na kopnem. Vzporedno z gospodarsko je tekla tudi kulturna orientacija Slovencev proti Trstu; slednja je bila pred prvo svetovno vojno že tako močna, da so se slovenski kulturni delavci pričeli ukvarjati z mislijo, da bi morala slovenska univerza — pod Avstrijo je Slovenci še niso imeli — stati v Trstu. Z dotokom iz zaledja, ki ga je pospeševala gospodarska rast, se je krepilo avtohtono slovensko prebivalstvo, katerega število je gljub delni asimilaciji še pred prvo svetovno vojno doseglo okrog 80 tisoč (po računih na podlagi izida volitev iz leta 1913) ; tako je postal Trst največje slovensko mesto, v smislu namreč, da v nobenem drugem mestu. niti v Ljubljani, ni bilo naseljenih toliko Slovencev.
Navajamo te podatke iz nedavne preteklosti tega spornega o-zemlja, da pokažemo, da tu ni šlo morda za običajno trenje med narodnostno manjšino in večinskim narodom, temveč za boj med dvema narodoma za dejansko posest ozemlja v skrajnem severnem kotu Jadrana, ki je za Slovence pomenilo izhod na morje.
Izid prve svetovne vojne, se pravi prihod Italije, je z novo politično mejo. ki jo je fašistična politika še poglobila, presekal stare ekonomske in človeške tokove ter jih povsem preusmeril Naravni gravitaciji Slovencev k morju čez Trst je nova meja zaprla pot. Mussolini pa je porušil do tal gospodarsko stavbo Slovencev v Julijski krajini, ki se je opirala zlasti na bančne zavode.
Ko danes ocenjujemo gospodarski položaj Slovencev v Italiji ter ga primerjamo s položajem večinskega naroda in analiziramo perspektive za nadaljnji gospodarski napredek Slovencev moramo vzeti v račun prav to zgubo, ki jo je prizadela Slovencem fa-
Ako lahko govorimo o diskriminaciji usode, ne da bi se pri tem vdajali fatalizmu, potem lahko trdimo, da je za ohranitev našega življa usodno, da so Slovenci kompaktno naseljeni okrog Trsta in Gorice, središč upravnih oblasti, pri katerih ne soodločajo niti ko gre neposredno za njihove gospodarske koristi, npr. za njihovo zemljiško posest.
Občinska avtonomija v Italiji je preozka, da bi Slovenci v občinah, ki so še v njihovi upravi, lahko učinkovito zavarovali svoje gospodarske in kulturne koristi. Prav to dejstvo, da je sedež pokrajinskih in deželnih oblasti v mestih, kjer živijo Slovenci v manjšini ter nimajo pravega vpliva na ukrepanje oblasti, je običajni antagonizem med mestom in podeželjem še potenciralo.
Razlaščanje zemlje v okolici mest je moralo ta antagonizem še okrepiti. Ne gre samo za o-hranitev teh površin kmetijstvu, temveč tudi za neokrnjenost ozemlja, kjer so se lahko še ohranile etnične značilnosti naše narodnostne skupine, skratka za njen življenjski prostor. Oblasti ne u-poštevajo pritožb slovenskih kmetovalcev in vrtnarjev ter njihovih organizacij niti takrat, ko bi se dale najti rešitve, ki ne bi nepopravljivo prizadele slovenske posesti.
Na razlaščenih zemljiščih se gradijo tudi tovarne, ko ni na mestu potrebne delovne sile in je treba to dovažati iz oddaljenih krajev. Značilen je primer razlastitve ogromnih površin v Osapski dolini. Oblast vztraja pri razlastitvi, čeprav je ugodila protestu sindikalnih organizacij, da se tam ne zgradi rafinerija, ki jo je bilo treba iz ekoloških razlogov opustiti. Tipičen primer je tudi zakonski osnutek o tako imenovanih kraških rezervatih, s katerim se hočejo zavarovati — kakor trdi utemeljitev — naravne posebnosti tega področja in etnične značilnosti prebivalstva, in to brez sodelovanja samih domačinov.
Z narodno - gospodarskega vidika je pri razlaščanju zemlje odločilno, da odškodnina ne doseže zadostne višine, da bi razlaščencu omogočila, da se še naprej
uveljavlja v kmetijstvu ali pa da bi se uspešno vključil v drugi pridobitni sektor. Pri določanju odškodnine se ne upošteva dovolj inflacija, ki ima za posledico devalvacijo valute in s tem zmanjšanje vrednosti izplačane odškodnine, niti ne dejstvo, da urbanizacija naglo dviga vrednost gradbenih parcel, pa tudi starih stavb, ki bi se dale bolj racionalno izkoristiti, ter bi tako ne bilo treba segati po zemljiščih v okolici. Slovensko posest v okolici ogroža tudi zakon (865), ki daje mestnim občinam pravico do razlastitve parcel za gradnjo ljudskih stanovanj ter ima sicer namen preprečiti špekulacijo z zemljišči na periferiji mest. Pri nas pa ne more biti špekulacije, ker so lastniki teh zemljišč mali slovenski posestniki.
Pri opisovanju velikih gospodarsko - socialnih tokov, ki so zajeli življenje Slovencev v Italiji, bi omenil še enega: migracijo od juga Apeninskega polotoka proti severu, ki ima sicer gospodarsko -socialno ozadje toda tudi politične in demografske vzroke.
Za zaključek bi podčrtal ugodnost, za gospodarski razvoj slovenske narodnostne manjšine, ki jo predstavlja tako imenovana «odprta meja» proti Jugoslaviji, ki dopušča intenzivno menjavo blaga in storitev ter daje slovenski manjšini možnost, da se lahko vključi v to izmenjavo in znatno uveljavlja v gospodarstvu zaradi svoje prirojene sposobnosti, da se lahko uči tuje jezike. Končno naj še naglasim, da je ta pozitiven pojav sad demokratične zavesti italijanske in jugoslovanske vlade.
je v vseh gospodarskih panogah ter «plave srajce», misleč pri tem v glavnem industrijskega delavca in nižje kvalificirano izvršno o-sebje.
Odstotek «belih ovratnikov» je med Slovenci (na osnovi teh podatkov) za 15 odsto nižji kot med Italijani, medtem ko je znatno višji (+ 12 odsto) in presega mejo 56 odstotkov, ko gre za zaposlitev v kategoriji «plavili srajc». Iz teh dveh podatkov črpa prof. Hočevar prvi zaključek: med Slovenci je prisotna «podzaposlenost», ki je pogojena tudi po pomanjkanju ustrezne kvalificirane izobrazbe.
Kot dokaz za to, navaja prof. Hočevar še drug zanimiv podatek: «managerjev» v bankah in zavarovalnicah je v organiku 87 oziroma 68 odstotkov. Zaposlitev Slovencev v teh zavodih pa je komaj zaznavna, saj zaobjema morda 3 odstotke, medtem ko je večji indeks Slovencev, ki so zaposleni v trgovini, kar je odraz [jovpra-ševanja po dvojezičnem kadru.
Kar zadeva banke in zavarovalnice pa je vseeno važna ugotovitev, da tudi tu obstaja «podzaposlenost». v smislu, da je ponudba slovenskega z:, to ustrezno izobraženega kadra vendarle znatno večja, kot pa dejanska zaposlenost. Skratka, ugotavlja prof. Hočevar, v te ustanove Slovenci i-majo težko dostop.
Pomen opredelitve jezikovno kvalificiranih proizvodov ali storitev je seveda važen, v kolikor kaže na razvojno stopnjo odnosa med jezikovnimi skupinami v družbenem in gospodarskem sektorju in nalaga pomembne naloge predvsem tistim organom oblasti, kot so javne uprave, ki skrbe za storitve. Te pa so, če hočemo v njih upoštevati potrebo po zadovoljevanju jezikovnih potreb pripadnikov manjšin, poklicane, da v višji meri zaposlujejo Slovence in jezikovno pogojujejo usluge in storitve, ki jih same nudijo.
Jugoslovanski izvedenec za narodnostna in manjšinska vprašanja prof. dr. Koča Jončič
													
Stanislav Bole
Edino učinkovito načelo: globalna zaščita manjšine
Če povzamemo dosedanje glavne posege in zlasti posege dr. Turine in dr. Lokarja, Volka in Spetiča in če izhajamo iz izkustev Slovencev v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini in na Koroškem, pridemo nujno do zaključka, da je edino pravilno načelo zaščite manjšine kot celote in da se mora odklanjati nakazovanje individualne zaščite.
Ne moremo govoriti o zaščiti manjšine, ne da bi omenjali njene življenjske komponente, se pravi družbenogospodarske komponente ki je za nas Slovence v Italiji naravnost življenjske važnosti. Zato je nujno, da pride čimprej do sprejetja zakona o globalni zaščiti naše narodne skupnosti. Poleg tega pa bo še nadalje, tudi po sprejemu takega zakona, neob-hodno potrebno, da država in njeni organi kakor tudi politične stranke demokratičnega loka budno spremljajo uveljavljanje sprejetih načel.
Pri tem je treba predpostavljati. da so strokovno-gospodarske strukture prvi pogoj za nadaljnje uveljavljanje skupnosti in za njen gospodarski razvoj.
Še posebej menimo, da je v tem pogledu avtonomna dežela Furlani ja-Julijska krajina, v ka-
teri živimo in katere sestavni del smo, tako na ravni prebivalstva, kot tudi ra ravni družbenih dogajanj, dolžna voditi poseben račun o naših problemih in skrbeti za skladen in pospešen razvoj tega pomembnega dela svojega prebivalstva. Zato memmo, da je dolžna v večji meri posegati tako v oblikovanju zakonodaje, kakor tudi v konkretnih programskih usmeritvah družbene in gospodarske narave, v korist manjšine.
Pri vprašanju gospodarstva slovenske manjšine gre namreč za del gospodarstva, ki je zaostalo zaradi posledic iz preteklosti in na žalost v znatni meri tudi sedanjosti. Zato ga je treba obravnavati posebej in v tem smislu mora zadobiti pri vseh programiranjih izrazit položaj, ki ga žal sedaj nima.
Žal morar. j tudi ugotoviti, da navzlic pomembnemu prispevku in gospodarskemu razvoju dežele, ki ga aktivno daje naša manjšina. je še vedno odsotna v kapilarnih organih in ustanovah, ki u-rejajo gospodarstvo. Skrajni čas je. da naša osrednja vlada, pa tudi deželna, pristopita brez odlašanja h konkretni rešitvi za našo narodno skupnost življenjskih vprašanj.
MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH V TRSTU OD 10. DO 14. JULIJA 1974
Posegi v komisiji C za ustavnopravna vprašanja
Dr. Janko Jeri
Problematika bilateralnih dogovorov o zaščiti etničnih in jezikovnih manjšin
Dr. Janko Jeri je v začetku svojega posega menil, da naj bi bil ta strokovni, čeravno včasih tudi politični dialog, čimbolj konstruktiven, uprt v prihodnost in ne v tisto, kar je bilo zgrešeno v komaj minulem razdobju ali v preteklosti. Kar se tiče manjšinske zaščite si moramo predvsem prizadevati, da v pozitivnem smislu presežemo klasične, stare o-kvire.
«Pacta sunt servanda» — je dejal dr. Jeri — je eno izmed temeljnih načel mednarodnega prava in seveda v polni meri velja tudi za tiste mednarodne pogodbe bodisi multilateralnega ali bilateralnega značaja, ki vsebujejo določbe za zaščito narodnih, etničnih in drugih manjšin. Namen mojega posega je, da bi osvetlil predvsem problematiko bilateralnih dogovorov po koncu zadnje svetovne vojne v Evropi, ki so bili sklenjeni z namenom, da zaščitijo narodne, etnične oziroma jezikovne manjšine. Terminologija se namreč v teh pogodbah razlikuje. V mislih imam tri mednarodne dogovore, in sicer sporazum med vladama italijanske in avstrijske republike, znan kot sporazum De Gasperi - Gruber iz leta 1946, dalje sporazum med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1954 o recipročni zaščiti slovenske narodne manjšine na Tržaškem in italijanske manjšine na območju, ki je z novo ozemeljsko razdelitvijo s tem sporazumom pripadlo Jugoslaviji, in naposled sporazum med kraljevino Dansko in Zvezno nemško republiko, sicer svojstven po svoji pravni obliki, glede zaščite danske manjšine v pokrajini Schleswig - Holstein in nemške manjšine na Danskem iz leta 1955.
Kot že leta 1965 na seminarju o multinacionalnih skupnostih v Ljubljani, tako je bilo tudi na pred dnevi končanem seminarju OZN v Ohridu precej plediranja, da bi OZN z univerzalnim pristopom, se pravi s sprejemom ustreznih mednarodno splošno veljavnih dokumentov za zaščito manjšin, še tvorneje prispevala k izboljšanju splošnega položaja varstva narodnih in drugih manjšin. Bila so sicer različna mnenja, kako to doseči, vendar o-sebno dajem prednost kolektivni zaščiti in to tudi s posebnimi pravnimi in drugimi ukrepi, da bi na ta način prizadetim manjšinam stvarno zagotovili popolno enakopravnost in možnost življenja in razvoja, kakor ga ima tako imenovani «večinski» narod. Kot rečeno, ne glede na pozitivna prizadevanja OZN, je vendar vsaj po mojem mnenju spričo da našnjih splošnih pogojev v Evropi, njene kulturne dediščine, stopnje moralne osveščenosti in dru-
gega pričakovati, da se bodo odprta vprašanja verjetno naprej še reševala preko bilateralnih m regionalnih dogovorov, kot pa z univerzalno koncipiranimi akti splošnega mednarodnega prava.
Dr. Janko Jeri je nato govoril o že omenjenem sporazumu De Gasperi - Gruber, o narodnostni zaščiti nemško govoreče južnotirolske manjšinske skupnosti v Italiji, za katerega je dejal, da je po eni strani pomemben kot načelen mednarodni dokument, po drugi pa še posebno kot programsko, načelno izhodišče za stvarno varstvo sleherne manjšinske narodnostne skupnosti v Italiji. Sporazum De Gasperi-Gruber so s tako imenovanim «južnotirolskim paketom» bistveno modificirali in izboljšali v prid čimbolj kompletne zaščite nemške narodnostne manjšine v bocenski pokrajini, tako da je mogoče sedanjo stopnjo te zaščite splošno ovrednotiti (vsaj v okviru zahodne Evrope) v mnogih okvirih kot optimum, kot najbolj izčiščeno, precizno in daljnosežno, še zlasti če upoštevamo njene posege na gospodarsko - socialnem področju. Dr. Jeri je poudaril še, da je postopek okoli sprejemanja «južnotirolskega paketa» ustvaril v italijanskem parlamentu za sedaj v razmerju do Južne " rol-ske nemško govoreče skupnosti ustavno konvencijo, namreč, da je mogoče zanjo sprejemati varstvene regolativne ukrepe le ob soglasju njenih legitimnih predstavnikov. To pomeni spoznanje, da se problema manjšine, če hočemo dati njegovi rešitvi stvarno demokratično vsebino, ni moč lotiti niti z bolj ali manj dobronamernimi varstvenimi koncesijami večinskega naroda, ampak samo s priznanjem njenega enakopravnega sodelovanja in odločanja, kadar gre za njene posebne koristi.
Dr. Janko Jeri je nato dejal, da mednarodnopravne obveznosti republike Italije glede varstva slovenske narodne skupnosti izhajajo razen iz določb mirovne pogodbe in tudi iz memoranduma o soglasju z dne 5. oktobra 1945 ter Posebnega statuta kot njegovega sestavnega dela. Vendar je treba v zvezi z varstvom po Posebnem rtatutu poudariti, da ga je deležen samo tisti del avtohtonega slovenskega prebivalstva v Italiji, ki prebiva v mejah nekdanje cone A Tržaškega ozemlja. Sicer pa je Posebni statut mednarodnopravni inštrument, ki sicer na obmejnem območju celotneje ureja zaščito slovenske manjšine v Italiji po koncu druge svetovne vojne (ne velja za Slovence v goriški in videmski pokrajini). Gledano iz zgodovinskega vidika namreč ne
gre pozabiti, da je sistem mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni določil obveznosti glede varstva etničnih manjšin mnogim državam, med njimi tudi takratni Jugoslaviji. Naložil pa ni nikakršnih obveznosti Italiji; namesto mednarodnih jamstev so dobili Slovenci in Hrvati po prvi svetovni vojni zgolj formalne obljube nekaterih takratnih italijanskih državnikov o spoštovanju njihovih narodnostnih pravic, ki pa se jih niso držali.
Dr. Jeri je dejal, da italijanski strokovnjaki sodijo, da je osrednji razlog, da so bile določbe Posebnega statuta samo delno upoštevane in uresničene, dejstvo, pa Posebni statut v Italiji ni bil «uzakonjen», oziroma, da ni postal del italijanskega prava.
Dr. Jeri je nato orisal ureditev položaja danske narodne manjšine v Nemčiji in nemške manjšine na Danskem in dejal, da ta ureditev uzakonja pravico sodelovanja med prizadeto manjšino
in matično državo. Dejal je še, da tudi sklepi seminarja OZN iz leta 1956 pravijo, da nemoteni stiki z matično deželo, oziroma s kulturnim, oziroma verskim centrom v resnici pomenijo edino sredstvo, ki zagotavlja manjšini kot skupini, da preživi kot kulturna, verska ali jezikovna enota. Ta misel je prišla do izraza tudi na nedavnem seminarju v Ohridu, kjer so bili udeleženci na splošno mnenja, da je skrb matične države, za položaj njenih manjšin v drugih državah, zakonita in da je ne bi smeli istovetiti s podtikanji «o vmešavanju v notranje zadeve drugih».
Bistveno za ohranitev miru — je v zaključku svojega posega dejal dr. Jeri — je dosledno upoštevanje nedotakljivosti lejnih rešitev. Prav upoštevanje te realnosti omogoča manjšinam pozitivno vlogo, da bodo aktivne v procesu vsestranskega medsebojnega združevanja in ko postajajo meje vse manj ločnice.
Dr. Avgust Sfiligoj
Italija nas je dolžna globalno zaščititi po določilih in duhu sprejetih obveznosti
Odv. Avgust Sfiligoj iz Gorice je začel svoje poročilo s kratkim zgodovinskim pregledom, začenši od naselitve Slovencev na sedanjem ozemlju pred 1.300 leti. Omenil je «pomlad narodov» leta 1648, ki pomeni datum, ko so Slovenci začeli terjati svoje pravice. Avstrijska monarhija je priznala dejansko ena-pravnost vseh državljanov z zakonom štev. 142 iz 21. decembra 1867, ki je v 19. členu določal, da so «vsa narodna plemena v državi e-nakopravna in da ima vsako pleme neodtujljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti; da država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v uradih in v javnem življenju; da morajo biti v deželah, kjer živi več narodnih plemen, javna učilišča, tako da se vsakemu od teh plemen dajejo potrebni pripomočki za izobraževanje v svojem jeziku in da se ne sme nikogar prisiliti, da se uči kakega drugega jezika.»
Odv. Sfiligoj pravi, da smo s tem Slovenci v Avstriji dosegli dr-
žavljanske in človečanske pravice. Dobili smo svoje šole vseh stopenj razen univerze, smeli smo svobodno rabiti svoj jezik pred vsako oblastjo, volili smo svoje predstavnike v dunajski parlament ter v deželne in občinske svete. Naše kulturno delovanje je bilo splošno razširjeno in zelo plodno, saj je brez razlike zajelo vse sloje našega naroda. Poročevalec je pri tem ugotovil, da tega žal niso deležni beneški Slovenci, ki so leta 1866 prišli pod Italijo v upanju, da jim bo ta zagotovila tiste svoboščine, ki jih je do takrat absolutistična Avstrija še vedno kratila.
Odv. Sfiligoj je nato obravnaval obdobje po prvi svetovni vojni, ko so se primorski Slovenci znašli pod Italijo. Takrat so upali, da jim bo nova država, ki je v svetu slovela kot liberalna, priznala ne samo pravice, ki so si jih priborili pod Avstrijo, ampak še kaj več. To upanje je potrjeval tudi razglas takratnega vojaškega guvernerja, ki je zagotavljal, da bodo Slovenci
liiilliiiiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiitiiiiiiiin
Prof. Antonio Bornie
Vloga aktivnega subjekta je predpogoj obstoja in razvoja vsake etnične skupine
Pod naslovom «Vloga aktivnega subjekta v družbenih procesih je je conditio sine qua non obstoja in razvoja vsake etnične skunine», je prof. A. Borme, predsednik «Unione degli Italiani dellTstria e di Fiume» obravnaval v četrtek dopoldne to zelo važno vprašanje in najprej dejal, da trditev, ki jo naslov vsebuje, pomeni bistveni «pogoj za pravilno postavljanje vprašanja položaja etničnih skupin in za njegovo demokratično reševanje.» Nato pa je nadaljeval:
«Nacionalno vprašanje je nastalo v določeni fazi razvoja meščanske družbe». Toda hkrati preneslo se je tudi v strategijo in taktiko proletarskih revolucij ter postalo njihov odločilni sestavni del.»
«Res je sicer, da Marx in Engels v prejšnjem stoletju nista posvetila preveč prostora nacionalnemu vprašanju, ki je moralo čakati predvsem na prispevek Lenina, da bi dobilo tisto pravo obsežnost in svojo resnično fiziognomijo. Res je tudi, da je naletelo nacionalno vprašanje na protislovne teorije, kar je bilo vzrok hudih deformacij. Vsekakor pa ostajajo veljavne vsebina
miiMfiMiiiMiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMmiiMiiiHiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiitiiinoiiiMiiMiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gorazd Vesel
Niso ustvarjeni pogoji za preštevanje manjšine
Koliko Slovencev živi v Italiji oziroma v pokrajinah Trst, Gorica in Videm v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina? To število ni bilo nikoli ugotovljeno in tudi ni pogojev, da bi se vsaj kolikor toliko približali objektivnemu stanju. Republika Italija je dvakrat skušala prešteti Slovence, obakrat samo v pokrajini Trst, prvič leta 1961 na podlagi pogovornega jezika v družini, drugič leta 1971 na podlagi narodnostne pripadnosti. Ob teh štetjih so vse slovenske politične sile, ki nastopajo v vsedržavnih strankah ali samostojno — enotno zavrnile popis po narodnosti, protestirale so proti popisu in odklonile rezultate. Ob popisu leta 1971 so predstavniki vseh slovenskih družbenih, političnih m kulturnih organizacij na področju dežele F-JK, objavili skupno izjavo, v kateri so ugotovili, da se niti leta 1961, niti leta 1971 oblasti niso posvetovale s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti o primernosti 'n obliki popisa po narodnosti ter so izjavili, da niso še ustvarjeni pogoji za preštevanje manjšine. To svoje stališče so podkrepili z naslednjimi ugotovitvami: trajanje posledic raznarodovalne fašistične politike, kratenje slovenskih narodnostnih pravic po drugi svetovni vojni, kvarne posledice nastajajoče zaradi neizvajanja posebnega statuta londonske spomenice o soglasju, neizvajanje členov 3 in 6 republiške ustave in člena 3 deželnega statuta.
Za izvedbo objektivnega popisa po narodnosti je najprej potrebno odpraviti vse fašistične u-krepe gospodarskega, političnega, kulturnega in narodnega značaja, ki so imeli za cilj popolno uničenje Slovencev in Hrvatov v Italiji. Potrebno je izvajati črko in
duha členov ustave in deželnega statuta ter določil posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Nujno je sprejeti zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, da se vzpostavijo enakopravni odnosi med večinskim in manjšinskim narodom. Pri izvedbi ljudskega štetja je potrebno enakopravno sodelovanje manjšine, podobno kot v Južnem Tiro-lu, da je podpis nepristranski in da bo mogel vsak državljan resnično svobodno izpovedati, kateri narodnosti pripada.
Slovence na Tržaškem, Goriškem in Videmskem so večkrat skušali prešteti in na različne načine. Najbolj pomembno je ljudsko štetje leta 1910 v Trstu in v Gorici, ki ga je izvedla Avstrija. Takrat so v Trstu našteli 57.615 Slovencev. Nekaj mesecev po ljudskem štetju so bile v občini Trst državne volitve, že takrat je avstrijski vladni urad naštel 66 tisoč Slovencev. V občini Gorica so na ljudskem štetju ugotovili 10.790 Slovencev — oziroma 35 odst. vsega prebivalstva. Eno leto kasneje (1911) je italijanska uprava naštela v sedanji pokrajini Videm 36.171 Slovencev, v Beneški Sloveniji. Potemtakem je po štetju leta 1910, ki ga imamo Slovenci za najbolj verodostojnega, bilo v mejah sedanje dežele F-JK 104.000 Slovencev, po o-cenah dr. Lava Čermelja iz leta 1965 pa je ob nastanku dežele živelo v njenih mejah 125.000 Slo vencev.
Strokovnjak v italijanski komisiji na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 prof. Carlo Schiffrer je v svoji knjigi zapisal, da živi v območju sedanje dežele 96 tisoč Slovencev.
Glede številčnega stanja Slovencev prihaja do sporov prav v zvezi s prisotnostjo Slovencev v
mestih Trst in Gorica, šovinistični krogi večinskega naroda so se leta 1910 in leta 1971 poslužili enakih in podobnih administrativnih in političnih pritiskov, da bi posebno v Trstu in v bližnji o-kolici našteli čim manj Slovencev. Na protest slovenske politične organizacije Edinost je vladna oblast leta 1910 izvedla v Trstu revizijo ljudskega štetja ter naštela v samem mestu 20.000 Slovencev več, kot jih je naštela uprava mestne občine, torej okoli 57.000. Značilno je, da so za ljudsko štetje določeni uradi leta 1971 skrivali dvojezične po-pisnice, vršili so pritiske na popisovalce in grozili državljanom, ki so se poslužili slovenskega jezika. Vsem županom, slovenskim in italijanskim, so zagrozili s sodno prijavo, ker so priznali pravico naši narodnostni skupnosti, da se na popisnicah poslužuje svojega jezika.
Rezultati ljudskih štetij so samo indikativnega značaja ter lahko predstavljajo pripomoček za uresničevanje načela, da je potrebno narodnostni skupnosti priznati pravice iz načelnih razlogov, ki izhajajo iz demokratičnih odnosov.
Nevzdržno je priznavati Slovencem narodnostne pravice v okolici mest, kjer živijo v absolutni večini, zavračati pa te pravice Slovencem v Trstu 'n Gorici, kjer jih živi največ.
Od leta 1910 dalje (pa tudi poprej) pa vse do konca je osnovna usmeritev konservativnih in šovinističnih krogov večinskega naroda, zanikovanje prisotnosti Slovencev v mestih in zavračanje jezikovnih pravic, kar na široko odpira vrata asimilacijskemu procesu, ki je najbolj občuten ravno v mestih Trst in Gorica.
in posledice z "informativnim načelom", to je načelom neodtujljive pravice do samoodločbe v vsej njegovi aktualnosti tudi v današnjih dneh. Nasprotno od predvidevanj, po katerih bi moralo biti samo 19. stoletje doba nacionalnih revolucij, je praksa dokazala, da so tudi 20. stoletje vznemirjala gibanja nacionalnih zahtev.»
Nato je govornik prešel na vprašanje zaščite etničnih manjšin in dejal:
«Zaščita etničnih manjšin v razmerah sedanjih družbenih odnosov, tudi tistih, ki so najbolj napredni, se meri na podlagi njihovega položaja kot subjekta ali objekta v okviru družbene dinamike.»
«Funkcija aktivnega subjekta predstavlja za etnično skupino najbolj učinkovit preizkusni kamen demokratične volje za uresničenje resnične enakopravnosti in svobode.»
«Izvajanje tega načela ni samo v njegovi ustavnopravni definiciji, temveč v večji meri, natančnem določanju da se prepustijo zadevne prerogative sami skupini za izvajanje določenih neodtujljivih pravic.»
«Biti subjekt posebnih družbenih procesov, pomeni predvsem možnost odločilnega vplivanja s pomočjo lastnih kvalificiranih predstavnikov na vse sklepe, ki so življenjske koristi za usodo etnične skupine.»
«Vloga aktivnega subjekta, ki je tako zamišljen in uresničen se spreminja v trdno obrambo proti vsem nevarnostim tako imenovane «majorizacije», obrambo proti prevladovanju številčne premoči, ki se skoraj vedno pojavlja v pod-pc.-o tezam večin, kakor tudi proti nejasnim asimilatorskim odkritim in prikritim teženjem.»
«Težave nastajajo ob praktičnem izvajanju te funkcije, ki zajema celo vrsto posledic glede jamstev za etnično skupino, ki se dobro zaveda meja svojih specifičnih zahtev in svoje dolžnosti glede lojalnosti v odnosu državne skupnosti, kateri pripada, težave glede izvajanja samoupravnih pravic, pravice, da delujejo kot originalna komponenta širšega demokratičnega mehanizma združenega življenja. Vzrok teh težav je navadno v tisti zaskrbljenosti in tistem zavlačevanju, ki je tuje osnovnim težnjam človeške osebnosti in njegovi popolni e-mancipaciji. Pripisati je treba določen del nezaupanja v odnosih do etnične skupine zgrešenemu prepričanju. po katerem naj bi razširitev samoupravljanja na vse družbene dejavnike brez izjeme.
skrivalo določene razdiralne težnje nujno potrebne enotnosti.
«Tisti, ki podpirajo takšne teze, tisti, ki nasprotujejo upravičenim zahtevam po nacionalni afirmaciji in jih proglašajo za element razkrajanja države, ne opažajo, da je v teh primerih pred razkrajanjem že zdavnaj preživeta anahronistična koncepcija, ki mora neizogibno prepustiti korak prostovoljni integraciji, ki sloni na enakosti, na demokraciji in svobodi.»
Prav zato, ker prava demokracija omogoča človekovo akcijo za ponovno pridobitev odtujenih človečanskih atributov in njegovo dostojanstvo, je temu človeku nujno potrebno dati bolj učinkovita sredstva za dosego tega smotra, sredstva, ki mu bodisi kot posamezniku, bodisi kot skupini omogočajo izvajati funkcijo objekta, ki se zaveda svojih odgovornosti »
«V luči te predpostavke je treba načeti celo vrsto vprašanj, ki so prirodna in nujna s stališča izvajanja neposredne demokracije.»
«Obstajajo koncepti, za katere še ni izčrpne definicije, začenši od samega koncepta narodne manjšine, koncepta avtohtonosti, dvojezičnega okolja m končno glede «enako-jezičnosti» («equilinguismo»), pa vse do takoimenovane «teritoriali-zacije» ustavnopravnega položaja etnične skupine in do ločevanja splošnih pravic od posebnih, do e-notnega ravnanja, kvalificiranega predstavništva itd. V tem pogledu imamo opravka z dvema težnjama.
Prvo težnjo bi jo lahko označili kot «restriktivno», ki je navadno tipična za «dominanco» in ki zavrača resno upoštevanje zgodovinskih kulturnih in družbenih aspektov pri «teritorializiranju» akcijskega območja etnične skupine in njenih pogojev enakopravnega subjekta. Hote ali nehote ustvarja na ta način izolirane etnične otoke, v katerih je nacionalno življenje obsojeno na neplodnost, ker nima ustrezne podlage, ki jo sestavljajo tisti, ki so tega življenja deležni. Hkrati pa je etnična skupina obsojena na razredčenje, ker praktično ne more izvajati ustavnih do-ločk. V takem položaju etnična skupina ne more opravljati vloge aktivnega subjekta in se reducira na vzrok folklorističnega zanimanja in znanstvene radovednosti. Iz tega sledi, da je treba območje, v kateri se izvaja akcija etnične skupine in v kateri se uresničujejo njene prednosti, razumeti v smislu čimbolj široke demokratične odprtosti.»
«Druga težnja, ki jo bomo označili kot «ekstenzivno», pa je tista katero zagovarja etnična skupina,
ki se je spričo svojih lastnih izkušenj zavedla nujnosti neprekinjene teritorialne lokacije in enotnega ravnanja, ko gre za definiranje pogojev za njeno družbeno afirmacijo. Ta neprekinjenost zajema logično tudi istovetnost bistvenih predpostavk, čimbolj enoličnih za zajamčenje za vso etnično skupino v celoti, če teritorialna preki-njenost predstavlja objektivno oviro za njen razvoj, je po drugi strani še bolj škodljiva ta prekinjenost ali boljše rečeno ‘-dezorganiziranost pravne ureditve, ker je izpostavljena najrazličnejšim; ,Sfpli,vom subjektivizma.»	leuoTlrf.
«Zdi se mi, da je treba pojasniti tudi koncept narodne manjšine. Ta terminološki izraz se uporablja brez upoštevanja njegovega pravega bistva. To definicijo je treba brez dvoma «redimenzionira-ti», ker se zdi vsem. da je vsaj neprimerna. Koncept manjšine predpostavlja za moderno demokratično družbo anahronistično nasprotovanje prav na delikatnem področju osnovnih državljanskih pravic. Ta koncept je izraz «forme mentis» prejšnjega stoletja kolikor zadeva položaj pripadnikov manjšinskih skupin. Ta izraz vsebuje tudi aprio-ristični diskriminatorski predsodek v odnosu do enega dela državljanov iste državne celote in je za sodobnega človeka nesprejemljiv.»
«Manjšina predpostavlja «dominacijo» in torej taka definicija lahko ima smisel samo kot opravičevanje pravnega in dejanskega stanja podrejenosti in inferiornosti. V izrazu «manjšina» se skriva psihološka komponenta, ki slabi voljo in akcijo «manjšinca» in ga dela dostopnega za asimilacijo; potrebno je uporabljati izraz, ki hkrati vsebuje upravičene zahteve pripadnikov takoimenovane «manjšine», kakor tudi odločno obveznost «nadvlade» («dominanza»), da odstrani vsebino tega zgodovinskega absurda in jo nadomesti s tisto vsebino, ki odgovarja potrebam miroljubnega sožitja, skladnega razvoja na podlagi vzajemnega spoštovanja in ne upošteva nobenega nacionalnega razlikovanja, pogojenega z odnosom številčne moči.»
Svoje poročilo je prof. Antonio Borme zaključil z besedami;
«Italijanska etnična skupina se odločno zoperstavlja anahronističnim alternativam najbolj nazadnjaških sil italijanskega ljudstva in ustvarja ter poveličuje svobodnjaške težnje prvega in drugega risorgimen-ta: priborila si je pravico do polnega lastnega neoviranega razvoja, priborila si je pravico varnih integralnih in neprekinjenih jamstev.»
v Italiji uživali več pravic, kot v Avstriji. Kmalu pa je moralo priti do bridkega razočaranja, ko je začela Italija kratiti Slovencem njihove pravice, medtem ko je fašizem, ki je prišel na oblast leta 1922, načrtno in brezobzirno namenil Slovencem narodno smrt. Fašizem nas je oropal vsega kulturnega bogastva in vseh naših narodnih značilnosti — poudarja poročevalec — od svobode slovenske šole do slovenskega krajepisja, slovenskih priimkov in imen in sploh vsega, kar je bilo naše. Čez noč smo torej zgubili vse, kar nam je bila Avstrija po svoji ustavi zakonito priznala in spoštovala. V tem je tudi vzrok, da so se Slovenci fašizmu tako krčevito upirali in pri tem dali toliko žrtev. Italijanski narod kot celota ni sicer odgovoren za zločinsko početje fašističnega režima — poudarja odv. Sfiligoj — je pa odgovoren za to, da nam Italija vrne prav vse tisto, kar smo izgubili, in sicer globalno.
Po padcu fašizma in po zaključku druge svetovne vojne je rimska vlada v avgustu leta 1945 slovesno zagotovila, «da mora demokratična obnova države nujno prinesti s sabo skupino posebnih jamstev za državljane jezika, ki ni italijanski». Tudi mirovna pogodba, podpisana v Parizu 10. februarja 1947, obvezuje Italijo, da zajamči vsem svojim državljanom popolno uživanje temeljnih človečanskih pravic ne glede na narodnost. Kmalu nato je bila izglasovana republiška ustava, ki priznava in jamči nedotakljive človeške pravice, s katerimi se razvija človeška osebnost, pa naj gre za posameznike ali pa za družbene skupnosti; razglaša, da imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in da so enaki pred zakonom ne glede na spol, jezik itd.; nalaga republiki dolžnost, da odstrani zapreke gospodarskega in družbenega značaja, ki ovirajo popolni razvoj človeške osebe; pripisuje republiki dolžnost zaščite jezikovnih manjšin s posebnimi zakonskimi normami ter končno ustanavlja avtonomno deželo Furlanijo . Julijsko krajino s posebnim statutom.
Zaradi nasprotovanja predvsem goriških Iti videmskih italijanskih nacionalističnih krogov, pa je bilo treba čakati na ustanovitev dežele do leta 1964, še takrat pa ni bilo v njenem statutu vključeno nobeno določilo glede priznanja in spoštovanja pravice Slovencev. Določilo 3. člena tega statuta, da se vsem prebivalcem priznavajo enake pravice in enako ravnanje, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupnosti, ter da so njihove etnične in kulturne značilnosti zajamčene, ima v resnici značaj — pravi poročevalec — gole akademske izjave, ker dežela ni do danes izdala pravilnika za njegovo dejansko izvajanje.
Do danes so Slovenci s svojo vztrajnostjo dosegli od Italije le šolski zakon iz leta 1961. ki Pa velja samo za goriško in tržaško P°' krajino, ne pa tudi za videmsko, kjer je 40 tisoč Slovencev še vedno brez pouka v materinem je®’ ku. celo brez slehernega slovenskega vrtca in jim sramotno prepovedujejo celo prosti pošolski pouk slovenščine. V tej zvezi odv. Sfiligoj polemizira s člankom, ki ža je pred kratkim objavil beneški dnevnik «Gazzettino» in po katerem slovenske manjšine v Beneški Sloveniji sploh ni.
V nadaljevanju naštevanja pičlih dosežkov slovenske manjšine Poročevalec omenja preklic fašističnega zakona, ki je prepovedal dajati otrokom slovenska imena, in deželni zakon, ki obvezuje, da se Slovenci v javnih aktih imenujejo s njihovim imenom. Omenil je zakon glede obveznega zasliševanja pripadnikov jezikovmih manjšin v njihovem materinem jeziku v kazenskem postopku in sestavljanja zapisnikov v tem jeziku, ki ga ie
parlament izglasoval, vlada pa ga še ni izdala.
V zaključnem delu svojega poročila odv. Sfiligoj poudarja, da J8 Italija dolžna vrniti nam vse pravice, ki smo jih že v Avstriji pridobili in uživali, fašizem pa nam jih je odvzel, ter nas globalno zaščititi po določilih in v duhu avstrijskega zakona od 21. decembra 1867, štev. 142, 15. člena mirovne pogodbe, podpisane v Parizu 10 februarja 1947; republikanske ustave, zlasti na podlagi 2., 3. in 6. člena; in še na podlagi in v duhu mednarodne listine o človečanskih pravicah, ki i° je tudi Italija sama podpisala. Poročevalec se sklicuje tudi na naravno pravo in še na vrsto dokumentov, kot so manifest liberalne internacionale iz leta 1947, socialni kodeks iz Malinesa in enciklika «Pacem in terris» papeža Janeza XXIII., ki zahtevajo priznanje in spoštovanje pravic narodnih in sploh jezikovnih manjšin. Končno se odv, Sfiligoj sklicuje še na slovesne obljube predsednikov italijanskih vlad. zlasti Colomba in Andreottija, ki sta izrecno priznala upravičenost naših zahtev in zagotovila sprejem ustreznih zakonskih ukrepov.

Mario Golli
V odnosu do Slovencev še mnogo starih konceptov
Prof. A. Borme med svojim posegom
Deželni svetovalec Mario Golli je v svojem posegu poudaril, da je deželna ureditev prava pot tudi za reševanje manjšinskih problemov, v konkretnem primeru za rešitev problemov slovenske manjšine. Gre namreč za načelo decentralizacije oblasti, ki je antiteza fašističnih in tudi predfašistič-nih italijanskih državnih koncepcij. Pri tem pa je podčrtal še, da je sedanja Italija dežela, ki se je rodila iz odporništva in je torej nekaj povsem drugega od centralistične pa tudi preproste decentralizirane dežele, kajti res je tudi, da deželno ureditev lahko delimo na več vrst, kajti obstajajo takšne in drugačne deželne ureditve, saj je na primer Avstrija tudi država z deželno ureditvijo, vendar smo mogli včeraj, je rekel Mario Golli «z odvratnostjo poslušati izvajanja predstavnika iz Koroške, ki je povedal, kaj vse se dogaja na Koroškem proti slovenski manjšini in smo prišli do ugotovitve, da ima Avstrija še dolgo dolgo pot, preden bo lahko govorila o demokraciji.»
Nato je Mario Golli podčrtal, da soglaša z nekaterimi izvajanji, ki jih je nanizal predstavnik lombardijske dežele Bassetti, nekdanji predsednik deželne uprave te dežele, vendar je nato dodal, da deželna ureditev naletava na določene odpore, kajti so v državi, v deželi določene sile, ki nočejo popustiti za nobeno ceno.
Po teh načelnih ugotovitvah o prednostih decentralizacije pa je Mario Golli prešel na problem Slovencev v Italiji in pri tem ugotovil, da so v Italiji še vedno krogi, ki smatrajo, da pomeni biti v Ita-
liji Slovenec tudi biti antiitalijan. da je problem Slovencev tu ob naši meji problem varnosti, problem meje, problem policije, skratka da smo v določenem smislu še vedno pri starih konceptih, ki so veljali v dobi fašizma in veljajo še danes.
Odtod je prešel na konkretno reševanje določenih deželnih vlog in pri tem podčrtal nujnost, da v konkretizaciji izvajanja smisla dežele neposredno sodeluje tudi slovenska narodnostna skupnost.
Ko je nato poudaril, da so se tudi v naši deželi doslej napravili koraki naprej, da smo torej v nečem le napredovali, je prešel na problem zakonskega in tudi zakonodajnega reševanja tega po-blema in pri tem podčrtal da z nekaterimi tezami, ki jih je postavil prof. Bartole, soglaša, z drugimi pa ne, nato pa je ugotovil, da je za rešitev slovenskega nacionalnega problema v naši deželi potrebna neka globalna rešitev, to se pravi rešitev vseh problemov, ki zadevajo slovensko manjšino. Zato pa je potrebno, da se na ustreznih ravneh odgovorni ljudje tega problema zavejo.
Navedel je nato nekaj konkretnih, že grotesknih primerov, kako se italijanski javnosti prikazuje slovenski obstoj, nakar je ožigosal dejstvo, da na sedanji manjšinski konferenci v Trstu videmska pokrajina sploh ni zastopana, kar se vsekakor ne da pripisati morda nepoučenosti, kajti predsednik videmske pokrajine je bil o konferenci večkrat obveščen. Na koncu je Mario Golli izrazil prepričanje, da bo ta konferenca, kljub določenim oviram in odporu, prispevala svoj delež k nadaljnjemu demokratičnemu razvoju.
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA


julij 1974
Aquamobil kiparja SUwka Tihca v vhodni veži tovarne »Gorenjska oUačilas
Na obisku pri petih zlatih zvezdicah
ŽELJKO KOZINC:
Kako
Dan na soncu .. ..
■ ■ v* bi nekaj
v predebeli kozi ywe/
Kako sem postal minister — V Haludovem na Krku »Čuvajmo nasade« — V baru igra hladilnik vesoljsko glasbo
Še preden sem prestopil prag tega toliko razvpitega letovišča v objemu Jadrana, sem postal mister ali po naše gospod! Tako vsaj je bilo z Mr. črno na belem (s kulijem) zapisano na »voucherju«, ki mi ga je ljubeznivo posredovala ena najboljših ljubljanskih turističnih agencij. Pika. Toda to dejstvo še zdaleč ni bilo vzrok, da sem se odločil za krajši skok na ta predragoceni kos naše obale, pač pa velikodušna možnost, ki mi jo je nudil naš časopis.
čnik. Za prvo polovico razglednic sem še dobil znamke, za drugo pa jih je že zmanjkalo. Toda imel sem še sre-
Šivilja in slika
Poskus arhitektonsko umetnostnega oblikovanja tovarne
»Lahko se je delati velikega hil prepričan, da gre za naj-na tuj račun,« mi brez ško- modernejšo vesoljsko glasbo, doželjnosti očitajo prijatelji, Za domači vinjak, kavo, za-znanci in celo poklicni kolegi,	vojček uvoženih cigaret in
pri tem pa pozabljajo na	en del radenske sem odštel	čo, kajti	naslednji	gost, ki
mojo pravico do minulega	norih 54 din in pohitel v im-	je prišel	na podobno pismeno
dela pri Delu, ki mi za »ta-	perativ oziroma aperitiv bar,	idejo, je	ostal tudi	brez raz-
zaresne« počitnice na morju Kjer se je kar trlo gostov, glednic... nudi celo pol ducata avtomo- ostrigli me pa le niso bliskih prikolic na morski ))To Je za Jugoslavijo,« je plaži, kadar bodo proste ...	rekei Nemec in vrgel na mi-
in ne zgolj krajši gosposki	M g0p rdečih bankovcev,
dopust v Haludovem, kjer ..
Morda je res moral holandski »Pe-ter Stuyvesant« pokazati pot, toda če je repriza nekje drugje in celovitejša in v nekaterih pogledih bolj kvalitet-na, postane sama izvirno dejanje. Ne-kaj takega se je navsezadnje zgodilo tudi pri nas, toda z bistveno razliko: umetniški lošč so položili že na so-dobno oblikovan nosilec-
Tako je naneslo, da je nova stavba tovarne ženske konfekcije »Gorenjska oblačila« v Kranju te dni pritegnila pozornost ljudi, katerim je do kultiviranja našega zunanjega in notranjega okolja oziroma življenjskega prostora. Toda to je samo prvi korak: če bodo prvi uspeli poskus sprejeli kot je treba in če se bo zaradi očitnih vrednot spremenil v zgled, bo zbudil zanimanje strokovnjakov tudi z drugih področij in morda tudi širše javnosti. Zato nekaj več besed o tem dejanju, za katerega doslej kljub številnim naporom nekaterih osveščenih ljudi ni bilo zanimanja in ne razumevanja.
Arhitektura te nove tovarne, ki ni prav nič tovarniška v klasičnem predstavnem okviru, je s svojo razčlenje nostjo, oblikovanostjo in predvsem s svojimi bolj človeškimi kot mehanskimi razmerji delo arhitektov oblikovalcev Cirila Oblaka in Fedja Klavora. V vsem je čar novosti, vendar premišljene in tudi lepotne načrtovane novosti in funkcionalnosti. Do zamisli, da bi dali tej kakovostni industrijski arhitekturi še končni lepotni, umetnostni poudarek, je bil zato samo korak — a ta korak so v tej obliki naredili prvi prav v »Gorenjskih oblačilih« Zato so povabili k sodelovanju umetnost-
nega zgodovinarja, kritika in publicista Staneta Bernika, ki je prevzel zahtevno in spričo novosti odgovorno nalogo načrtne umetnostne opreme tovarniških prostorov vseh vrst in namembnosti.
Stane Bernik se je očitno zavedal mnogih vprašanj, na katera je moral odgovoriti z na prvi pogled^ tako preprosto nalogo, kot je olepšanje prostorov s slikami ali kipi. Predvsem raznovrstnost prostorov v tovarni in prilagajanje izbora umetnin njihovim posebnostim: tu so veže, stopnišča, pisarne, jedilnica, hodniki, trgovina, kupčij ska dvorana in proizvodna hala, pa še pročelje. V te prostore je smotrno razpostavil in razobesil dela naših umetnikov M. Pogačnika, Debenjaka, Makuca, J. Spacala, Borčiča, Hrvacke-ga, Apollonia, L. Logarja, Krašovčeve Planinca, Komelja, Novinca, Marche-la, Tihca, D. Tršarja in Tuška.
Že pri izboru je upošteval zahtevnost arhitekture in značaj posameznega prostora — nekatera dela pa so nastala prav za ta izbrana okolja. Umetnostna oprema naj bi zajemala tudi del ustvarjalnosti domačih, gorenjskih slikarjev in oblikovalcev, če prav ne samo teh. Tako je z rtačrto-vanjem in z izborom ustregel zahtevam vseh ^različnih funkcij celotne zgradbe, ki je sodobno oblikovana, v organskem sožitju in sozvenenju prvin pročelja oziroma zunanjščine in notranje prostorske razporeditve.
Da je prišlo do tega, že zdaj lahko trdimo, uspelega poskusa, gre seveda zasluga tudi kolektivu tovarne, k: je z razumevanjem tudi za višje vrednote proizvodnega okolja sprejel zamisel brez posebnih zadržkov- Za to je žrtvoval 0,8 % investicijske vsote: rezultat je osupljivo dobra, premišljena,
estetsko funkcionalna umetniška opre-
Dober tek, gospodje!
Za večerjo sem si izbral jajce na oko v industrijskem hašeju, ramsteak in tri postane pečene krompirčke. Kruha kot »Nemec« nisem
»Ne, to bo pa kar zame,« ga je neprizadeto zavrnil natakar. Spričo poenotenih cen sem jo hitro popihal nazaj v ogromno hotelsko pred-verje in na enem stranskih hodnikov opazil razstavljeno in zapuščeno zeleno mizo — ruleto. In nikjer nobenega
njih prostorih mi je za dva stara tisočaka priskrbel soigralca, copate (sicer še nekoliko »sveže« od prejšnjega kegljavca) in potem sva
Sredi dopoldneva me je obšla nenavadno čudna lakota. Kot Mr. sem si nenadoma zaželel nekaj malega za pod zob. Dobro, kakšno jajce na oko, paličko ražnjičev ali kaj podobnega, toda zaman. V vsem hotelskem kompleksu razen vseh vrst pijač sredi belega dneva nisem našel niti sendviča. Jasno, kdor ne dela, naj tudi ne je!
V časopisnem »kiosku« sredi hotela Palače imajo na voljo časopise in revije z vsega sveta — samo o domačih ni niti sledu. Globoko zatopljen v pota našega turizma sem se po večerji napotil nazaj v naravo — po stopni. cah proti morju. Za vsa-
„	dobil, ker pač redi, zato sem
ma, ki je pri vsem še razmeroma po- se ^ovoljil z besedico »mahi. zajčka-dekleta v kopalkah ceni, če se spomnimo, da ze nekaj let zeit(<j kar menda pomeni tudi Mojster kegljišča v spod-trajajo napori nekaterih naših javnih dotier tek Soi iep0 p0me-kulturnih m umetnostnih delavcev, da šanQ z rižemi v solnicj se. bi pri investicijah v nove gradnje uza- ve(ja ggm Sj izposodil s praz-konili kar 2 % ali celo 3 % vrednosti ne sósedne mize. Okusna kuža umetnostno opremo.	hana zelenjava, popolnoma _	t____ _____j__	^ m ___
Pri nas je to prvi primer javnega nezabeljena, me je spomnila družno petnajst minut uspe- klrn grm0m je nekoliko dvig-opremljanja industrijskih stavb in upa- na dobro nemško reformira- sno podirala keglje. Zjutraj njena mozaična krožna plo-mo, da bo prispeval k afirmaciji tega n0 hotelsko kuhinjo, zato mi je potem jia lepem prišlo §gad za sončenje, še dobro, načina dela tako v Sloveniji kot v sem se prez zadržkov poču-Jugoslaviji. Ne samo zaradi trenutne til kot »doma« v zvezni re-in posamezne organizacije plasmana publiki, sodobnih umetniških del, ampak pred- Tako ali tako sem se torej vsem zato, ker se je to doslej poka- brez posebnih težav vživel zalo kot ena redkih uspešnih poti, ka- v vlogo gosta, ki ima trd kp približati sodobno umetnostno kul- denar pod palcem, zato sem turo delavcem. Vzgajanje estetske ob brez posebnega obotavljanja čutljivosti je mogoče pri delavcu, ka- zavil proti baru. Nekoliko teremu ni dano dolgotrajno študijsko naveličano sem splezal na spoznavanje razvoja upodabljajoče stolček ob točilni mizi ter se umetnosti, doseči tudi na tak način — zdolgočaseno zagledal v svoj in izkušnje, sicer bogatejše, vendar obraz v ogledalu. V popolni manj načrtno urejene umetnostne temi, ki je objemala zaokro-tovami »Peter Stuyvesant«
opreme v
na Nizozemskem v celoti potrjujejo koristnost te poti. Pa tudi v »Gorenjskih oblačilih« so delavci z razumevanjem sprejeli novosti in pričakovati je, da se bo nova oprema sčasoma »prirasla«. To je torej ena izmed uspešnih in že preverjenih poti k umetnostni vzgoji delavcev in s tem k pravi funkciji sodobne umetnosti, pri čemer bi sčasoma — če bi ta način sprejeli in ga bolj množično uporabili — morda postalo odveč pogosto krčevito in včasih spekulativno iskanje mostov ali sploh umetnosti, katera bi, po že davno zavrnjenem modelu »pro-letkulta« vendarle ob vsej avtonomnost: izražala estetsko raven dobe in njenih predstavnikov.
Janez Mesesnel
žen barski prostor, sem razločil samo drobno rdečo lučko. Silila je iz nekakšne električne ojačevalne naprave na prostoru za orkester. Dve točajki in natakar ob točilnem pultu so bili sredi delovnega dogovora, zakaj nihče izmed njih me prvih pet minut ni niti opazil. Moški se je zganil šele, ko je pozvonil telefon.
»Pri meni je šest gostov, pa pri tebi?« je odvrnil v slušalko.
»Prava množica, devetnajst jih imam,« se je pobahal močan glas iz telefona. Občasno je namesto orkestra praznino bara polnil glas hladilnika s tako močjo, da sem
na misel, da bi se dal ostriči. Brivec mi je najprej po nemško in potem še po naše povedal, da striženje velja prav toliko kot Šilce uvoženega Zganja ali natanko 30 din. Preden sem se utegnil premisliti — medtem sem zavil na oglede proti morju — je mojster Škarij spričo pomanjkanja britja in striženja željnih gostov kljub uradnim uram izginil kot kafra.
V pristanišču, spodaj v ribiškem naselju, me je zamikalo, da bi malo zaplul na visoko morje. Taksi-čoln je pravkar pristajal ob pomolu. Barba me je premeril
da sem to spoznal in videl sredi belega dne, kajti ponoči je bilo spričo preredkih luči komaj kaj opaziti. Vsaka druga verjetno spričo otoške redukcije električnega toka, ni gorela... Za hip dva sem postal ob eni številnih tabel »čuvajmo nasade« ter se spomnil na rek »Blagor tistim, ki niso videli, pa so vendarle verjeli«, zakaj to je bil edini napis v našem jeziku, ki ga tujci verjetno razume, jo, ne da bi šli skozi krajši tečaj srbohrvaščine.
Kljub vsemu je na Haludovem zares lepo. Morje je
po dolgem m počez	,nZJ?Ì6/1kfl4rRl{Vi!i«rttq,'sonce ^51 je;l«#
vil, da ura vožnje - poàdbè Se ^ kjerkoti drugod m pla.
zame - ne bo veljala več kot ža kfureten« fstezice - stnr.. 10 jurjev.
jioen
Jaz pa pojdem na morje ...
Idejo sem pri priči opustil, zakaj spomnil sem se, da mi nihče ne bo verjel, da sem zares bil in prebival v Haludovem, če se ne bom oglasil. V recepciji sem si omislil ducat razglednic s tremi motivi tega hotelskega kompleksa ter si ošpičil svin-
paj niti ni predrago, če kaj hrane in pijače prinesete s seboj — za malico itd. Niti za hip se ne bom pomišljal, celo na počitnice pojdem tja s svojo štiričlansko družino, in to takoj, ko bodo na polovico znižali dnevni penzion. To pa se dandanašnji, kaj hitro lahko zgodi.
NIKO LAPAJNE
Vzroki za 82 nesreč v naših gorah
Gora se ne šali
Množični pohodi v visoke gore so lahko nevarni
Nesreča, akcija zaradi___________akcij_
1.	Hoja In gibanje v gorah	41
a.	zgrešil	pot,	zašel v brezpotje	8
b.	zdrsnil	na	melišču	2
c.	zdrsnil	na	skrotju	1
d.	zdrsnil	na	zagruščeni skali	2
e.	zdrsnil	na	strmi travi	5
f.	zdrsnil	na	snegu, ledu	9
g.	padel na stezi	14
2.	Neprimerna organizacija izleta,
neustrezni vodniki	4
3.	Neuporaba varovalne opreme	2
4.	Neprimerna osebna oprema	8
5.	Vremenski pogoji	3
6.	Nesreče zaradi obolenj	10
7.	Neprimerno obnašanje	6
8.	Nepredvideno bivakiranj©	6
9.	Nesreče alpinistov	8
mrtvih
_2_
Pisati o varni hoji v gore je ne-hvaležna naloga. Kdor govori nasploh, mu grozi nevarnost, da ga javnost proglasi za nevedneža, ki piše zato, da vač nekaj napiše. Če postrežemo z dejstvi, se izpostavljamo očitkom, da odvračamo ljudi od hoje v gore in naravo.
Ugotovi, kako je s potjo, kaj potrebuje za popotnico, kako se je treba obleči, kakšne pripomočke je treba vzeti s seboj. Razumljivo je, da so razmere drugačne v sredogorju. Če hodimo po transverzali kurirjev in vezistov ali po loški planinski poti je to hoja po vrheh, ki jih še pokrivajo trate, do koder večidel še rastejo gozdovi, kjer je dosti kmetij in priročnih zavetij, pa kljub temu dosti hoje in priložnosti za telesno razgibavanje. Druga stvar so Julijske in Kamniške Alpe, Karavanke, hoja po slovenski planinski transverzali.
Tu se svet močno spreminja, četudi ga dobro poznamo, nam lahko pripravi neljuba presenečenja.
Strela je lani spet morila in ranila dva turista. V predelu Triglava in drugih visokih vrhov ji ob nenadni vremenski spremembi ni tako lahko uiti, edina rešitev je, da ras pozorno spremljamo vremenske razmere, ubogamo poznavalce in v dvomljivih okoliščinah ostanemo pod varno streho.
O snežiščih smo napisali že mnogo kaže pa, da jih mnogi podcenjujejo. Večinoma so to neuki planinci, ki si ne predstavljajo, kako hitro se primeri taka nesreča in kako brez moči je žrtev, ki goloroka drsi po beli strmini.
Hodil sem v trumah planincev in ugotavljal, kako neprimerno so obuti- v nizkih čevljih, opankah, coklah
z visokimi petami, supergah, lahkih visokih čevljih z visokimi podplati. Opozarjal sem, prosil, naj ne izzivajo usode. Ubogal ni seveda nihče, češ: »Kaj sitnari ta človek, zase naj se briga. Mi že vemo, kaj je prav in kaj ne.« V jeseni in pozimi smo si ogledovali poročila o akcijah GRS. Premišljevali smo o tistih 82 nesrečah, pri katerih so morali na pomoč organizirani reševalci. Pri tem nam je prišla na misel tudi znana resnica, da je nesreč še nekajkrat več, vendar o njih ponesrečenci molče, ker jim nekako uspe, da se izližejo in rešijo kar sami.
Naj spregovore izsledki!
GRS je posredovala 16-krat zaradi smrti, 66-krat pa zaradi poškodb in drugih nujnih vzrokov. V pregledu, ki ga navajamo so zajete nesreče oziroma akcije v vseh letnih časih, večina nesreč pa sodi v letno obdobje, ko je v naših gorah največ obiskovalcev.
Najprej smrtne nesreče.
je največ mrtvih, kar 59 odstotkov zaradi zdrsa na snegu, skali in travi, do katerega je z redkimi izjemami prišlo zavoljo neprimerne in povsem neustrezne opreme, samovoljnega obnašanja, nespoštovanja zdravniških napotkov, ponočevanja pred turo, pijančevanja, hoje po brezpotjih zavoljo trganja planinskega cvetja.
Pozornost vzbujajo tudi bolezni in smrt ljudi, ki v gorah opravljajo svoje delo. Večinoma so to starejši ljudje, ki zaradi let in bolehnosti ne morejo biti kos naporom.
In še druge nesreče!
nesreče, akcije zaradi
število
nesrefi
število
poško-
dovanih
Nesreče
in akcije zaradi
na snegu, ledu
zdrsa na travi skali, skrotju na skalnih p lat ah
strele
izčrpanosti, ohladitve bolezni (kap, Infarkt)
samomor_______________________
skupno
nesreč mrtvih
zdrsa	na snegu, ledu
na travi, melišču, skali
strele
izčrpanosti zaradi mraza ohladitve zaradi hoje, napora zaradi športa bolezni	drugi vzroki
neprosto- bala nadaljevati pot voljnega	zaradi teme, mraza
bivaka	zaradi pomanjkljive
opreme
zgrešene poti, izgubljene markacije zgrešene smeri, zaplezal udarca padajočega kamenja pijančevanja pogrešani	nedisciplina
drugi vzroki na poti
padca pri smučanju v gorah v steni pri plezanju
6
7
2
1
1
1
2
1
1
3
12
4
1
1
9
9
9
lil
3
Nekdanje povprečje 8 smrtnih nesreč je že davno odločno prekoračeno, nič pa ne kaže, da bi se dogajanje stabiliziralo, umirjalo. Leta 1972 je bilo mrtvih še več, k čemur je zlasti pripomogla množična nesreča zaradi strele na Malem Triglavu, ko je v enem samem dogodku izgubilo življenje pet turistov.
Sicer pa nam podatki povedo, da
skupno
Tabela nam pove, da planinci v glavnem premalo vemo o tehniki hoje in gibanja v gorah, da društva in posamezniki nepremišljeno organizirajo množične izlete in Izbirajo neprimerne cilje. Podatki kažejo, da se posamezniki pogosto obnašajo neprimerno, ne ubogajo, v gorah pijančujejo in ponočujejo.
V obširnem spisku velja opozoriti na razveseljujoče dejstvo, da se planinci, ki zaidejo, zgreše pot ali izgube markacije, zadnje čase pogosteje in z uspehom odločijo za bivak in ne rinejo za vsako ceno v dolino ter pogubo. GRS je srečno rešila vse tiste, ki so raje počakali in se zavlekli v zavetje, kolikor jim ga je dalo neprijazno okolje. Priznati je treba, da v nobenem primeru ne gre za namerne pustolovščine. Megla in oblačnost sta bili vzrok večini teh dogodkov, nekaj je bila kriva pozna ura in tema, torej prepozen odhod na turo, premajhna telesna zdržljivost m slabo poznavanje terena. Edina izjema sta dva alpinista. Zaplezala sta se v steni, ki sta jo premalo poznala, potem ko sta noč pred vzponom prekrokala v preveseli druščini. Taka predpriprava je lahko usodna tudi za planince na zavarovanih poteh, zato tu ponovno opozarjam vse organizatorje, naj ne izgube pameti, ko pripravljajo pohode na naše vrhove. Zedinimo se že končno enkrat, da je 100 žensk na Triglavu ena sama akcija in ne posnemajmo organizatorjev zgolj po številu udeleženk, temveč tudi po vzornih varnostih. Kdor se ne more odreči množičnim akcijam, naj se zmeni z gorskimi vodniki. Poskrbi naj, da bo na vsakih deset udeležencev’ imel vsaj enega vodnika, da bodo imeli varovalno opremo, vrvi, rezervno obleko in vse, kar sodi na turo.
Upoštevati pa je treba še zmogljivost koč in zagotoviti prenočišče slehernemu udeležencu pohoda. Če to ni mogoče, bo pameten organizator ustrezno zmanjšal število udeležencev. Bolje več izletov z manj udeleženci, kot kolone neprespanih, mačkastih planincev, ki se na tihem zaklinjajo, da jih gore ne bodo spet tako kmalu videle!
Nauki preteklosti so bogati in zgovorni, zato ne pozabimo:
Na pot odhajajmo dobro priprav-
ljeni, z dobro osebno in varovalno opremo. Po potrebi in glede na cilj vzemimo s seboj cepin in vrvico. Edino uporabno obuvalo so trdni, visoki čevlji z debelim podplatom iz profilirane gume.
Hodimo po zaznamovanih stezah, sledimo markacijam, alpinisti naj pred vzponom dobro preštudirajo težavnosti in opis smeri, s seboj naj vzamejo zadosti tehničnih pripomočkov. V smeri naj ne bo istočasno več navez!
če iz kakršnihkoli vzrokov ne moremo ali ne upamo nadaljevati poti, počakajmo pomoč, bivakirajmo.
Planincem v stiski pomagajmo po svojih sposobnostih, pomirimo jih, po potrebi organizirajmo reševalno akcijo. Obvestimo oskrbnika v najbližji koči, gorskega reševalca, alpinista ali pa sami sestopimo v dolino po pomoč.
Pomoč zahtevajmo prek prve postaje milice, če je mogoče, poiščimo reševalce. Izčrpno, natančno in brez pretiravanj opišimo dogodek po možnosti pospremimo reševalce na kraj nesreče.
če odhajamo v tuja gorstva, upoštevajmo značilnosti in nevarnosti teh gora, ledenike, hojo med razpokami in po nezaznamovanih poteh. Upoštevajmo navodilo poznavalcev.
Vselej obvestimo domače ali znance o nameravanem podvigu. Ne spreminjajmo cilja, v kočah in vrhovih se vpišimo v spominsko knjigo, navedimo smer nadaljnjega pohoda.
Ne rušimo kamenja, ne dričajmo se po snežiščih.
Izogibajmo se smeri, poti, prehodov, ki jim nismo kos. Upoštevajmo vselej znanje in sposobnosti najšibkejšega v skupini.
Skupina naj hodi strnjeno, nihče ne sme pretiravati, nihče naj ne zaostaja! Planinci samotarji se podajajo v tveganje. Kdo jim bo pomagal, če se jim primeri kaj nevšečnega?
V hrani bodimo zmerni, izogibajmo se alkoholnim pijačam Po mož nosti uživajmo kuhana jedila. Tudi kajenje po možnosti omejimo.
Varujmo okolje. Odpadke zakopljimo, nerabno embalažo, vrečke, steklenice, prazne pločevinke, plastiko, odnesimo v dolino na smetišče.
Prizanašajmo rastlinam in živalim. Ne kričimo, ne plašimo gamsov, srnjadi, ptic. Ne trgajmo cvetja, ne kurimo ognjev v gozdovih. Ogorke skrbno pogasimo!
Pavle Šegula
Ali veste, kaj je to pihtija? Tukafija? Tufagija? Pa kapamuk? Nič ne de, če ne veste; to so jedila vzhodnjaške kuhinje, ki jih zahodni del Jugoslavije ne pozna, vzhodni del pa si jih dnevo pogrinja za poobedek. Tudi nobena boljša aščinica — kolikor jih pač imamo — ni brez njih in še brez vrste drugih jedil ni, katerih imena si lahko raztolmačimo s slovarjem turcizmov.
Saj res: ali veste, kaj Je to aščinica? Tudi ne?
In vendar ni redek turist razborite sorte, takšen brihtno smotreč izza očal, Anglež ali Nizozemec, ki nekje v stisnjeni dalmatinski ulici, ali kje na čaršiji, vpra. ša domačina, miličnika ali drugega čisto nedolžnega občana, za to čudno reč z dvema šumnikoma, ki mu lomita jezik: ashehinitsa. Kajti pod nos ti tujec moli odprto knjigo, s katere je pravkar spet prebral to besedo, lepo transkribirano za pravilno izgovorjavo. In tudi te lahko pouči tujec, kaj pomeni ta beseda, namreč orientalsko ulično kuhinjo, daljnjo prednico samopostrežnih restavracij, ki pa je tem restavracijam kajpak nedosegljiv vzor družabnosti, originalnosti, domačnosti, spokojnega minevanja časa, in seveda tudi bolj okusne košte. V aščinici kuhaš na pol sam in sc gustiraš, kar je bogme tudi pol sreče, ki tl jo lahko nudi hrana.
Kot rečeno, ni redko, da tujci spravljajo s takimi željami domačine v zadrego, da se pogostokrat sprašujeo: kaj zlod-ja ta svet pravzaprav hoče? Najprej te kritizira zaradi slabih hotelov, nesnage, lenobe, smrdečih sanitarij, potem pa hoče nekakšne aščinice, ovčje meso, pajca. no v glinastem loncu, in nekakšne kmečke sire. Kaj mu nismo dali specialitete z roštilja? Privleče ti na dan nekakšno knjigo m ti v njih s prstom na besedi dokazuje, da to imamo.. ne, kot da to moramo imeti za prvim vogalom.
A nimamo. Imamo čudovito morje, nekaj lepih cest, obilo dobrih hotelov, dober komfort v marsikakšnem avtokampu in pri zasebnikih A nimamo lastne osebnosti. Obupno nam primanjkuje domišljije in idej, namreč neke renesanse tisočerih, dobesedeno tisočerih zanemarjenih in neprebujenih jugoslovanskih znamenitosti, s katerimi se kuje turistični zaklad, se pravi dobro ime in slava, preporod, ki bi nas premaknil naprej od zguljenega »kolorita« filigranskih delavnic, roštilja, albanskih slaščičarn, kičastih »rukotvortn« irj^teforja naivcev.
In ta tujec s svojim bedekerjem pritiska na nas. na našo originalnost in zanetil/, s osar jeno osebnost. Kajti tuja turistična propaganda je začela nadomeščati pogostno neorganiziranost, pomanjkanje denarja in domišljije naše lastne propagande. Dober najnovejši primer za to je rimska Panorama, ki je pred kratkim v nakladi 300.000 izvodov izdala izčrpen vodič po Jugoslaviji, v katerem poleg podatkov In opisov zgodovinskih, prirodnih, etnografskih atraktivnosti ne primanjkuje tudi vse šarade jugoslovanske kulinarike. Nobeno posebno odkritje m, če zapišemo, da tuji letoviščar začuti ob listanju takih publikacij okus po dobri hram; da si zaželi dobre, vsaj deklarirano naravne hrane, še posebej, ker se po večini zaveda, da se mu je po maščevju razlezla tudi kemija, pesticidi, barvila in drugo nujno zlo Industrijske prehrane. Ne mara tnku-batorsko jajce, hoče jajce od kure, ki je zrasla na gnojišču, jajce, ki bi ga tudi preplačal.
In vse tiste pršute, džuveče, sarme, musake, polnjene paprike, baklave, ratluk, urmašice, kadaife in kdo ve kakšne še copmije, ki jih obeta razgibana propaganda, si želi. Naša komercialistlčna gastronomija tega nima na Jedilniku. V Stockholmu, Parizu, Milanu, Frankfurtu, Tokiju, Los Angelesu m v stoterih drugih mestih bo lahko v jugoslovanskih restavracijah vžil te jedi. Pri nas redko. Ali ni to udarec po sicer tako avtorski in z domišljijo tako bogato obdarjeni za. vesti naših ljudi?
Ali ni neiznajdljivo, ali ni uničujoče samozadovoljno, da na primer na otoku Pagu ne dobiš paškega sira? Pripelješ se v mesto Pag, vidiš veliko zgradbo z velikim napisom Paška sirarna, a sira nikjer. Le 20 km proč je neki kmet, ki ga bi rad kaj zaslužil, postavil ob cesto tablo z okonim napisom: paški slr-ForMado. V luksuznem hotelu na Pagu tega sira ni, kuhinja ima na voljo italijanske špagete, dunajski zrezek, francosko salato, madžarski paprikaš, vse a la carte.
Kako je vse to mogoče? Ali je res možno, da gre za občutek inferiornosti; za zavest, da bomo namreč Avstrijcu ustregli, če se bo pri nas napokal z dunajskim zrezkom; za tisto inferiornost, ki časti tuje in je negotovo ob svojem?
Kako naj bi bilo drugače — vemo: nacionalno kuhinjo je treba posodobiti in jo spraviti na mednarodni turistični trg. Ta trg seveda ni v vodičih, m v obljubah, ampak je tu, pri nas, za prvim vogalom, kjer bi ta in ta mister rad pojedel kos pehtranove potice, da bo okusil, kakšna je ta slovenska potica iz »trave«. Za kaj takega je treba spremeniti miselnost naših vodilnih gostincev, dopolniti učne na-črte gostinskih šol, poiskati ustrezno kreditiranje in kaj drugega je treba storiti, kar se nam v celoti kaže kot kar dolga pot; kot ne ravno kratka m ne ravno ravna pot prehitro urbaniziranih ljudi do nove identitete, samospoštovanja in tudi do malo bolj elegantnega komercialnega smisla.
Seveda bomo najbolj zanesljivo izšli iz te zadrege tedaj, ko bomo sami prvi in najbolj hvaležni jedci svoje originalne kulinarike. Ko bomo sami terjali in znali narekovati natakarju:	kapamuk, kalja,
pihtija in druge skrivnosti. Tega ne znamo. Z menoj vred, ki sem od tega pisanja postal lačen. Kako bi nekaj ledei. Nekaj dobrega. Pa ne vem kaj. Kje to imajo?
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
julij 1974
Deseto svetovno prvenstvo v nogometu
Uspeh brez če-jev
Kakšna je zaključna bilanca jugoslovanske reprezentance
Vzdušje v srednjeveški gostilni v okolici Frankfurta, kamor je tvrdka Nestle povabila našo nogometno re-prezentanco po zmagi v drugi skupini prvega kroga desetega, jubilejnega SP v nogometu, je v marsičem razkrilo skrite želje igralcev in njihovih vodij, strokovnih in družbenopolitičnih. Ob mizah, ki so se šibile pod jedačo in pijačo, niso tekli strokovni pogovori, beseda tudi ni nanesla na naše neposredne tekmece v polfinalni skupini B. Ko je pijača, predvsem pivo, ven-dar ne pri vseh, ogrela kri, da je ta začela bučati. Potem so si druga za drugo, prva bolj veličastna in smela od druge, vrstile zdravice, ki sojna-zdravljale uspehu jugoslovanske re-prezentance v Milnchnu. Da, v glavnem mestu Bavarske, kjer ni bilo niti ene polfinalne tekme, zato pa največ-JT poslastici šampionata — boja za porazdelitev kolajn.
Je takrat iz ust nogometašev in funkcionarjev govorilo prepričanje v lastne sposobnosti? So takrat izbruhnile na dan globoko v notranjosti zatrte želje ali pa so si nogometaši skupaj s svojimi vodji šele 24 ur po tekmi s Škotsko dali duška in ob veliki sreči, ki se je prvi mah niso v celoti zavedli? So bile visokoleteče besede skupaj z neznanskim navdušenjem, ki jih je dušilo in znak sprostitve? Odgovorov na ta vprašanja si ne moremo izmisliti, kajti potem, ko se je kolo uspehov v polfinalni skupini obrnilo navzdol, se nihče izmed smelih napovedovalcev, med njimi je bil tudi predsednik nogometne zveze Jugoslavije Pero Korbar, ni želel spomniti, oziroma komentirati »veselih« napovedi.
Potemtakem seveda ni niti najmanj presenetljivo, če je veliki požar nogometne strasti zajel jugoslovanske ljubitelje nogometa v tako velikem obsegu in da so bili kasnejši porazi naše reprezentance sprejeti kot neuspehi, kot precejšnje razočaranje.
Malo je bilo takih, ki jim je po triumfu v drugi skupini desetega svetovnega nogometnega prvenstva še ostala v spominu kvalifikacijska tekma za nastop na SP s Španijo, ko so jugoslovanske možnosti, da bi se po dveh zgrešenih poskusih spet uvrstili na najvišje uradno nogometno tekmovanje, postale bolj ali manj simbolične.
Če se torej ozremo samo devet mesecev nazaj, potem je na dlani ugotovitev, da uvrstitev naših med najboljšo osmerico na doslej najmočnejšem svetovnem prvenstvu nikakor ni neuspeh. Drugo vprašanje pa je, če so jugoslovanski nogometaši v ZR Nemčiji izrekli tudi svojo zadnjo besedo. Glede na to, koliko dela in priprav so vložili v ta veliki športni cirkus, potem bi morali biti z osmim mestom več kot zadovoljni. Gledano z druge plati, kako se je prvenstvo razpletalo in kaj vse smo zamudili v pripravljalnem obdobju, pa smo morebiti zapravili izjemno priložnost, da bi se prvič (oziroma drugič, če upoštevamo prvo svetovno nogometno prvenstvo, ko poražena polfinalista še nista igrala medsebojnega boja za tretje mesto in sta oba dobila bronasti kolajni) okinčali z veliko nogometno kolajno. Ob tem pa je treba takoj povedati, da sta bili najbolj žlahtni priznanji rezervirani za sedanja finalista ZRN in Nizozemsko. Ti dve reprezentanci sta pokazali daleč najboljšo kvaliteto in samo pravilnik prvenstva, če bi se obe znašli v isti polfinalni skupini, bi jima preprečil boj za naslov prvaka.
Torej Jugoslavija bi imela možnosti za osvojitev tretjega mesta, če . Teh čejev pa je veliko in če bi med njimi izluščili samo najbolj pomembne, bi lestvica naših zapravljenih priložnosti bila nekako takale:
Čas — naš zaveznik in sovražnik
• Naša nogometna reprezentanca se je za jubilejno prvenstvo pripravljala zelo, zelo malo, kar je že po tradiciji ena izmed naših naj slabših točk. Čeprav je bivši zvezni selektor Boškov
dobro začrtal priprave in jih z »mini mundialom« začel že leta 1972, pa niti on sam, kaj šele njegovi nasledniki, ni ostal zvest osnovnemu načrtu. Tako je Boškov na turnir v počastitev brazilske neodvisnosti popeljal 22 igralcev, med katerimi jih je bila v ZR Nemčiji le polovica. In med tistimi, ki so pred dvema letoma osvojili tretje mesto na malem svetovnem prvenstvu, in igrali v prvi enajsterici, jih je bila zdaj v ZR Nemčiji spet samo polovica standardnih igralcev. Gotovo je, da naš nogomet ni kvalitetno tako bogat in mladi, nadarjeni igralci ne prihajajo v ospredje s tolikšno naglico, da bi bile tako velike spremembe upravičene. Eden izmed poglavitnih vzrokov, da Jugoslavija ni dosegla še večjega uspeha, pa je bila tudi slaba uigranost. Zanjo seveda ni drugega recepta kot tekme in tekme.
•	Dobra telesna pripravljenost naših je bila le navidezna. To se je izkazalo v polfinalnih tekmah, ko reprezentanti v modrih majicah enostavno niso več zmogli peklenskega tempa. Največji krivci za to so trenerji prvoligaških klubov, saj si kondicije pač ne da nabrati na pripravah. Povsem nedolžno pa ni tudi vodstvo ju goslovanske reprezentance, ki ni na redilo ničesar, ali pa zelo malo, da bi bili nogometaši pripravljeni na naporen ritem dveh tekem tedensko. Po Ijaki so na primer svojo reprezentan co pripravljali za ligaški sistem tekmovanja dobri dve leti, v pospešenem tempu pa zadnjih pet mesecev.
•	Jugoslovanska reprezentanca je pred svetovnim prvenstvom zaradi poškodb izgubila tri potencialne kandidate za državni dres. Predvsem velja to za branilski par Krivokuča — Stepanovič pa tudi željezničarjev napadalec Boško Jankovič je kar dosti obetal. Vsi ti trije nogometaši so bili težje poškodovani v ligaških tekmah, torej smo jih uničili mi sami. Ko so strokovnjaki iz vodstva naše reprezentance ob tem dejstvu samo nemočno in žalostno skomigovali z rameni, pa so Nizozemci izdelali v ta namen prav idealen recept, ki pa je v naših razmerah žal lahko le sanjski. Že pred štirimi leti so člani vodstva nizozemske reprezentance pripravili
mm
Enver Marič je bil v svojih nastopih na SP veliko pod svojo ravnijo in z elo daleč od forme enega najboljših vratarjev sveta. Je za to kriv le sam? Posnetek je s tekme s škotsko.
seznam 35 kandidatov za nacionalni dres ter ga v največji tajnosti izročili sodnikom z nalogo, da preprečujejo grobosti igralcem slabših kvalitet v boju z izbranci. Da ne bi bilo pomote — bodoči reprezentanti niso bili v nikakršnem privilegiranem položaju, vendar pa so sodniki nanje pazili bolj kot na druge in niso dovoljevali, da bi bili zaradi svojega znanja žrtev surovosti. Naj zveni neverjetno, pa je vendarle res. Nizozemci so ohranili 34 nogometašev, poškodoval se je le eden in še ta po nesrečnem naključju.
Žrtve igre menežerjev?
• Svetovno prvenstvo v nogometu je vselej tudi velika borza igralcev in menežerjev. In ali ni za nas prav specifično, da so bili jugoslovanski reprezentanti najbolj pogosta tarča menežerjev, ki so dogodke ;na desetem SP skušali obrniti sebi v prid.

Gradnje in varstvo okolja
st.
Brezbrižnost uničuje prostor
Projektanti so zelo zanemarili načrtovanje družinskih hiš
V času, ko posvečamo varstvu oko-Ija veliko pozornost in je na tem po-dročju opaziti že tudi prva dejanja, ko so misli o dobrem okolju našle svoje mesto v ustavi, je prav, da razmislimo tudi o neki posebni vrsti onesnaževanja okolja. To je uničevanje p7ostora,~ki ga povzročamo z nepri-mernimi gradnjami.
Vprašanje ni neznano. Nasprotno, vedno bolj je v naši zavesti in vse pogosteje obravnavano. Kljub temu pa še premalo poznamo prave vzroke njegovega nastanka in pogosto mislimo, da gre za vprašanje, ki zadeva le peščico preobčutljivih posameznikov.
Ob redkih analizah, ki so bile objavljene, smo spoznali le nekatere vzroke z gradnjami uničenega okolja in se zadovoljili s precej površnimi ugotovitvami. Navedeni vzroki pa so bili tako posplošeni, da zamegljujejo možnosti za učinkovito ukrepanje.
Ni težko najti dokazov za to, da je na tem področju potrebna hitra in kompleksna akcija. Zadostuje nam že bežno opazovanje graditeljskih posegov. Ce upoštevamo še dejstvo, da je sanacija z gradnjami uničenega okolja iz socialnih, predvsem pa iz finančnih razlogov nemogoča, vidimo, da je na tem področju lahko učinkovita le preventivna dejavnost, represalije — na primer proti črnograditeljem — pa ne dajo omembe vrednih uspehov.
Zaradi stihijske gradnje vse hitreje propada še do pred kratkim nedotaknjeni ruralni (nemestni) prostor. Prav nepremišljeni posegi v tem okolju, ki je pomembno za zdravo, varno in ustvarjalno življenje sedanjega in prihodnjih rodov, potrjujejo, da predstavljajo posledice takega uničevanja prostora enega naših najbolj perečih družbenih problemov Stanje na tem področju je toliko bolj zaskrbljujoče, saj število neprimernih gradenj nara-šča.
Večino med njimi predstavljajo individualne hiše, ki jih je vzporedno z rastjo materialnega standarda delovnih ljudi vedno več. Postale so pomembno sredstvo za zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja in mnogo iskalcev stanovanj se odloča zanje zaradi finančnih ugodnosti, ki jih nudijo možnosti etapne gradnje v lastni režiji. Zaradi disperzne naselitve prebivalstva in zaradi širjenja naselij v SR Sloveniji težko najdemo še tako majhno po-dročje, na katerem individualnega graditeljstva ni zaslediti.
Kljub temu, da ti pojavi niso novi, so čas in naraščajoče stanovanjske potrebe prehiteli urbaniste, arhitekte in tiste družbene dejavnike, ki bi morali z enako pozornostjo urejati gradnje povsod in ne le v tistih izbranih, večinoma ubranih predelih, ki jim posvečamo večjo pozornost kot ostalim.
Zemljišča se spreminjajo v stavbne parcele z neprimernimi, ad hoc izdelanimi zazidalnimi načrti ali celo brez njih. Izstopajo nekontrolirani ozki interesi posameznikov, vse to pa se odraža v nastajanju brezobhčnih zaselkov, kjer je zaradi prevlade neurejenosti težko ločiti celo med zakonito in na črno zgrajenimi hišami.
Brezbrižnost tistih, ki so prevzeli odgovorne naloge določanja urbanističnih konstant za individualne gradnje v različnih regijah, je povzročila, da poznamo danes v Sloveniji tako rekoč en sam tip družinske hiše, ki ga vidimo povsod, ne glede na posebne lokalne pogoje, zaradi katerih so naši predniki ustvarili celo vrsto različnih, regionalnim posebnostim prilagojenih arhitekturnih vrst. Ta tip bivalne kocke s položno salonitno streho ni prodrl le v Slovensko Primorje, kjer ga nadomešča uniformni red nekakšne novo-sredozemske arhitekture. Ne najdemo ga tudi v nekaterih zaščitenih predelih Gorenjske, kjer prevladujejo (počitniške) hiše, ki sicer spoštujejo staro fasadno ornamentiko, vendar imajo krajevnim razmeram tuje razsežnosti.
Stereotipne oblike individualnih hiš povzročajo arhitekturna nasprotja, ki jih najbolj boleče in žal zelo pogosto občutimo tam, kjer se novogradnie prepletajo s starimi vaškimi tkivi ali pa jih obrobljajo.
Vir postranskega zaslužka
Kljub temu, da so načrti družinskih hiš zelo iskani, so projektantske organizacije to vrsto načrtovanja skoraj povsem zanemarile. Izdelava projektov za potrebe individualnih graditeljev je tako postala vir znatnih, nenadzorovanih stranskih zaslužkov nekaterih arhitektov in še večjega števila neustrezno izobraženih zato pa mnogokrat dobro organiziranih šušmarjev. Ti z velikimi škarjami krojijo usodo našega okolja in določajo, kako bodo stanovali njihovi naročniki Njihovo neodgovorno delo pogosto kaže tudi nepoznavanje osnov projektiranja, posledica tega pa so ambienti, ki so jih nezaščiteni graditelji uničili s hišami,
sezidanimi po šušmarsko izdelanih, a drago plačanih načrtih.
Projektantske organizacije združenega dela, ki jim veljavni zakon daje izključno pravico za izdelavo projektov in opravljanje tim. internih kontrol nad njimi, v mnogih primerih podpirajo škodljivo početje šušmarjev. Nekatere od teh namreč za majhne vso-te izdajajo potrdila o opravljenih notranjih kontrolah projektom kakršnekoli kvalitete, če le vsebujejo vse predpisane priloge. Za mnoge popoldanske projektante pa iskanje take uslužne delovne organizacije pomeni tisto stopnjo delovnega procesa, v katero vložijo največje napore.
šušmarstvo v načrtovanju pa nikakor ni stanovski problem arhitektov, kot smo pred časom lahko brali v nekem članku mnogo pišočega ljubljanskega profesorja arhitekture, temveč predvsem družbeni problem. Poznamo namreč primere, ko se je projektiranje na črno uveljavilo celo pri izdelavi načrtov za stavbe večjega družbenega pomena
Kljub temu, da statut mesta Ljubljane predvideva pridobivanje projektov za vse pomembnejše gradnje z natečaji, je neka izvenmestna krajevna skupnost ene ljubljanskih občin pred kratkim zaupala izdelavo načrtov za objekt družbenega pomena kot honorarno. zasebno delo nekemu gradbenemu inženirju. Strokovnjaki, ki so pregledali idejne načrte s priloženim potrdilom investitorja, da se z njimi strinja, so jih ocenili kot skupek neuporabnih rešitev, ki so nastale kot posledica neustreznega pristopa k nalogi. Cena gradnje omenjene stavbe bi po grobi oceni znašala skoraj mili j ar-uničevanja okolja z gradnjami. Tu vedo starih dinarjev ...
Obstojajo pa tudi še druge vrste Ija posebej omeniti spremembe, večinoma rušenja ambientov zaradi gradnje prometnih objektov. Nedomišlje-nost takih dejanj — predvsem v urba: nem prostoru — je v naši polpretekli zgodovini že povzročala spore in prinesla neljube posledice — spomnimo se le neslavnega konca Kozlerjeve hiše in krčenja Tivolija s premikom železniške trase.
Enotnih receptov ni
Taki pojavi kažejo, da je pri odločanju o prihodnosti okolja, v katerem živimo, še mnogo nepravilnosti. Ravno v gospodarjenju s prostorom so še močno prisotne na eni strani partiku-
laristične, na drugi pa tehnokratske težnje, zanemarjena pa je vloga ustrezne strokovnosti in širokega samoupravnega odločanja.
Bodočnost prostora, ki ga pogumno prepuščamo na milost in nemilost najrazličnejšim ozkim interesom, ni negotova. Nasprotno, če ne bomo hitro ustvarili enotne in učinkovite fronte za njegovo obrambo, je njegovo uničenje neizbežno.
Ob kratkosti tega razmišljanja je iskanje enotnih receptov za reševanje problematike okolja nemogoče, lahko pa pretehtamo vsaj nekatere možnosti za učinkovito ukrepanje. Pripraviti je treba smotrno politiko za preprečevanje škodljivih procesov v izgrajevanju okolja, njene pobudnice pa morajo biti občinske skupščine, ki so dogajanju naj bližje.
Da bi onemogočili delovanje šuš-marskih projektantov, bi morale skupnosti občin po regijah razpisovati natečaj tudi za izdelavo načrtov tipskih individualnih hiš. Ti natečaji bi dali variantne rešitve, ki bi ustrezali velikemu številu najrazličnejših zahtev — osebnih po dobrem stanovanju in skupnih po ohranjenem in lepem okolju. Tako pridobljeni projekti bi po-stali izključna last občin — razpiso-valk natečajev, le-te pa bi jih za nizko odškodnino dajale v uporabo posameznim graditeljem. S ponovnimi razpisi natečajev v primernih časovnih presledkih pa bi občine poskrbele za dotok vedno sodobnih rešitev.
Na današnji stopnji družbenega razvoja bi morali pričeti razmišljati tudi o arondaciji stavbnih zemljišč. Z njo bi dosegli razumljivo izrabo prostora, učinkovitejšo in cenejšo gradnjo in komunalno opremljanje in — ob ustreznem načrtovanju — arhitekturno neoporečnost zazidanega okolja. Tako dosežena intenzivnejša izraba prostora bi nam na drugi strani dala večje proste površine, ki jih bomo za rekreacijske namene delovnih ljudi vedno bolj potrebovali.
Osnovna pogoja za uspeh prizadevanj za kvalitetnejše zazidano okolje sta smotrno izkoriščanje ustrezne strokovnosti in najširše samoupravno družbeno odločanje o problematiki prostora. Da pa bo slednje učinkovito, ne sme biti omejeno le na zbiranje pripomb in potrjevanje (ne)ustrezno prikazanih projektov na javnih razgrnitvah, temveč mora biti od vsega začetka vključeno v vsako delovno stopnjo pomembnih projektov oziroma natečajev.
Dušan Blaganje ml.
To pa zato, ker je bilo med tistimi, ki so nakupovali igralce veliko takšnih, ki' so zavestno delali le zmedo in na tak »prefinjen« način spravljali tekmece iz ritma. V tej menežerski vlogi je veliko »dobrega« dela opravil tudi nemški tisk. Naši nogometaši, med katerimi ga skorajda ni, ki si ne bi želel zaključiti svoje kariere z deviznim igranjem v inozemstvu, nikakor niso bili imuni in so dokaj naivno za zlato jemali vse, kar se je svetilo. Logična posledica tega vsega so bile slabše igre, oziroma premajhna koncentracija posameznikov na svojo nalogo, v kolektivu pa prevelik poudarek zunanjemu videzu svoje kvalitete. Za ilustracijo tega le dva primera. Merckel, eden izmed najbolj znanih nemških trenerjev, je izjavil, da bi v vrata svoje nacionalne reprezentance veliko raje postavil našega Mariča kot pa Maierja. Kolikšna pa je bila kvalitetna razlika v tem, kar sta ta dva igralca pokazala na prvenstvu, ni treba poudarjati. Pa vendar Merckel te svoje izjave gotovo ni dal kar tako. Ni pa upošteval »sociološkega« pristopa, da je Maier imel svojo ceno, in to dobro, že pred prvenstvom, medtem ko je Marič, ki je med našimi bržkone najbolj razočaral, poskušal in želel dokazati, da velja toliko ih toliko. Dokaz za to je »primer iladžiab-dič«. Bivši. igralec Željezničarja, ki si je mesto v reprezentanci praktično priboril šele po ponovni poškodbi Kri-vokuče na tekmi z Anglijo, je vseh šest tekem igral v zelo izenačeni formi in bil tudi ves čas med najboljšimi našimi. Pravilno je upošteval nasvet svojega trenerja Ribarja in sklenil devizno pogodbo že pred začetkom prvenstva. Pristopil je k belgijskemu prvoligašu Charlerois, za dvoletno pogodbo je dobil 40 tisoč dolarjev in »žabo« in potem je vse svoje misli res lahko usmeril v kvaliteto igre. Odgovor, kako preprečiti takšno podtalno vojno, vsekakor ni lahak. Nerazumljivo pa je tudi, zakaj bi morali prav Jugoslovani plačati največji davek za dogajanja izven igrišč.
Naša športna morala caplja za drugimi
• V modri reprezentanci je bilo nekaj nogometašev, pravzaprav le dva, ki zaradi svojega vedenja, odnosa do igre ne sodijo v izbrano ekipo, pa čeprav je njihovo nogometno znanje na primerni ravni. Koreni tega zla izvirajo že iz našega prvenstva, ko »zvezdnikom« nemalokrat pogledamo skozi prste. Vendar kar je preveč, je preveč. Bajevič bi bil lahko dober igralec in je tudi bil, toda brez velike želje za uspehom, resnične borbenosti, hrabrosti, ne pomeni ničesar, ali pa zelo malo. To so tisti, ki so pripravljali reprezentanco dobro vedeli, pa vendar niso v tem primeru naredili praktično ničesar. Zanj na prvenstvu ni bilo prave menjave (nihče med drugimi reprezentanti v svojem klubu ne igra na mestu klasičnega napadalca), potem ko je začel z novimi (beri starimi) izpadi in se poleg tega še sprehajal po igrišču, ni dobil prave lekcije. Enako velja za Karasija, s to razliko, da se je boril pošteno, ni pa mogel iz svoje siceršnje nešportne kože. Bojda so tudi zanj upali, da se bo spreobrnil na samem prvenstvu. Koliko capljamo za drugimi v pogledu prave športne morale, so nam pokazali domačini. Eden, izmed najboljših njihovih nogometašev, kandidat za prvo enajsterico Kre-mers, je bil izključen iz reprezentance zaradi »malenkosti«. V predzadnjem kolu državnega prvenstva je sodniku zabrusil poulični izraz, bil zaradi tega izključen na tekmi in njegove reprezentančne kariere je bilo v hipu konec. Poučno, mar ne?
Namesto epiloga. Osmo mesto na svetu je uspeh gledano z očmi, ki so opazovale sama dogajanja v ZR Nemčiji. Možnosti naše reprezentance pa so večje, seveda samo v absolutnem pomenu.
Boris Kutin
Čistke v Gruziji
Partijski in državni funkcionarji so z družbenim denar* jem gradili vikende, vile — ali pa so to omogočali
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 10. julija — V Gruziji nadaljujejo čiščenje. Sedaj so prišli na vrsto partijski in državni funkcionarji, ki so z družbenimi sredstvi gradili vikende, vile in druga poslopja »za neuradne namene« ali pa omogočali takšno protizakonito gradnjo. Na seznamu so bivši ministri, predstojniki posameznih gospodarskih združenj, direktorji itd. Politbiro CK KP Gruzije je na eni svojih zadnjih sej »obsodil napačno prakso nezakonite izgradnje«. Krivce so razrešili službenih dolžnosti, izključili iz partije in predali sodnim organom. »Dovolj je bilo specializiranih mikro-rajonov, rezerviranih za visoke voditelje,« je nedavno tega dejal prvi sekretar gruzinske partije. Vile, počitniške domove in druga protizakonito zgrajena poslopja, namenjena za počitek »omejenega števila funkcionarjev«, naj bi v bodoče uporabljali za otroška letovišča, zdravstvene in počitniške domove za delavce in uslužbence.
Boj proti raznim deformacijam so v Gruziji začeli že pred dvema letoma, ko je na čelo republiške partijske organizacije prišel ševamadze. Novi sekretar le najprej začel čistiti v sami partiji, ševamadze je takrat menil, da so nekateri partijski voditelji »izgubili stik z množicami«, da v svojem delu niso upoštevali kolektivne izkušnje in kolektivnega mnenja, da so popolnoma izgubili občutek odgovornosti pred partijo in družbo, kar vse je vodilo v »subjektivizem in volontari-zem«. Napade: je tudi slabe razmere v gospodarstvu, pomanjkanje delovne discipline, razne protizakonitosti itd. Takrat so odstranili iz partijskih in državnih organov veliko število starih kompromitiranih kadrov. »Čistka« je zajela vse ravni, od CK in vlade do najnižjih organov, kar je v Gruzbi izzvalo precejšnje težave in odpor. Letošnjega februar'a pa je na partijski konferenci v Tbili-
siju Ševamadze opozoril, da boj proti deformaciji še ni končan. »Zemlja mora goreti pod nogami vsen naših nasprotnikov, ne glede na to, na katerem položaju so. Nasprotnik Je še vedno navzoč.
Samo potuhnil s je,« je dejal mladi in odločni gruzijski voditelj.
ševamadze si prizadeva predvsem vrniti omajano zaupanje ljudi v tartijo, ki v preteklosti ni bila dovolj odločna pri odstranjevanju napak in deformacij. Na tbilisijski partijski konferenci so postregli s podatkom, da je v preteklosti okoli 10 odstotkov nacionalnega dohodka .vostoka«. Gruzije odhajalo po nelegalni poti v zasebne žepe. Ševamadze je s tribune partijske konference oozval mini-
pojavom gruzinskega nacionalizma. Očitki letijo predvsem na intelektualce, češ da le-ti nekritično poveličujejo gruzijsko preteklost tn precenjujejo vlogo in pomen nekaterih zgodovinskih osebnosti. Ugotovili so tudi, da ne posvečajo dovolj pozornosti marksistični literaturi. Tako na primer v Gruziji doslej še niso izdah popolnih del Marza in Engeisa Pa tudi Lenina niso v celoti prevedli v gruzinščino. Partija se je takšnim pojavom odločno uprla, toda stvari se ne morejo urediti čez noč, piše glasilo gruzinske partije »Zarja
stre in druge državne in par-
Prvi sekretar Ševamadze je v govoru v Tbilisiju prav tako Javno ovrgei govorice, da je v minulem maju prišlo v
tijske voditelje naj navežejo Gruzii’ do množičnih demon-
stike z ljudmi naj stopijo pred televizijske zaslone in govorijo o svoji dejavnosti.
Druga ost kritike novega vodstva Je usmerjena proti
stracij »proti nov) usmeritvi« tn do spopadov s policijo. O tem so takrat pisali v zahodnem tisku.
MARKO KOZMAN
KOŠARKA
SPORT SPORT SPORI
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V PORTORIKU
Jugoslavija zmagala proti Kanadi šele po podaljških
Danes pomembno in odločilno srečanje z Američani
Jugoslavija — Kanada 102:99
(53:39, 90:90)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič 6, Kičano-vič 32, Jelovac 5, Kneževič, Jerko 10 Kapičič 12, Slavnič, čošič 10, šol-man 12, Plečaš 8, Dalipagič 6, Ma-
rovič 1.
KANADA: Devlin 16, Rautins 4, Robinson, Riley 3, Sharpe, Stewart, Moser 8, Russel, McKenzie 25, Raf-Rn, Hansen 8, Tollestrup 19.
SODNIKA: Gomez (Arg.) in A-rabzan (Bol.)
PET OSEBNIH NAPAK: Hansen, Mosetr, in Plečaš.
Po izredno dramatični tekmi je Jugoslavija premagala po podaljških košarkarsko reprezentanco Kanade. Jugoslovani niso pokazali vsega znanja, edino na koncu, ko
ili
kazalo, da bodo morali po-azem z igrišča, so se zbrali in Magali.
je bilo zelo napeto. Ka-
pri-
košem, dokler njihovo
nadèàni so takoj -ovedli in vodili “redi prvega polčasa kar z 9 toč-„ ,mi' Tedaj je poslal trener Novo-na parket odličnega Kičanovi-| P°d vodstvom katerega so J* nadoknadili zaostanek in Prehiteli nasprotnika. Prvi del se J zaključil s štirinajstimi točkami Prednosti za Jugoslovane.
rugi del je bil povsem drugačen. Jugoslovanski reprezentanti so bili Prepričani v zmago in so zai-S-ail ,zve'°. ležerno in neodgovorno, n^nadeani so to izkoristili ter *eh nizati koš niso pn rezultatu 69:68 . j1, sre*- Povedli. Tudi to ni spod-• ... *P'avih». še naprej so zamu-r‘! 'zredne priložnosti, kar bi jih en'1 jalu drago stalo. Kanadčani vLradaIjevali z dobro igro in no-
VospI Za 6 t0?-k' T«Jaj je poslal No-»osel na ignšče Kičanoviča in Cosi-a. Prav ta košarkarja sta odločil-no pripomogla k remiju. Kičanovič kn j- Sam ^Sdvarjal na nanade n-anadcanov in'uspešno zaključeval vsako akcijo «plaviti». Nekaj sekund 'upr* koncem je čosič izenačil ter ta1 ■ - 50 jugoslovanski reprezen-nei se zadnjo možnost za osvojitev eeiotnej;a izkupička. V podaljšku zaigrali Jugoslovani še naprej anesljivo in zmagali.
Uanašnja tekma bi morala biti 6 trening pred velikim srečanjem Američani. Zaradi podcenjevanja nasprotnika pa se bi kmalu spre-nienila v katastrofo. Kanadčani ni-0 nikakršni «outsiderji». Že v Prejšnjih nastopih so pokazali, kaj ejjajo. Najprej so izločili ČSSR, ato premagali še Špance, v tek-mah s Kubo in Brazilijo pa so izgubili samo s točko razlike. Jugo-ovani so jih danes premagali le aradi izvrstne igre Kičanoviča, ki , dokazal, da je najboljši izmed vseh.
Jugoslavija — Portoriko 93:85 (41:31)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič, Kičano y,c 16, Jelovac 17, Kneževič, Jer-aoy. Kapičič, Slavnič 9, čosič 17, “Olman 10, Plečaš 6, Dalipagič 7, Marovič 11.
PORTORIKO: Brignoni, Vicens, j‘Vera, Bermudez, Rodriguez, Mon-anez, Blondet, Thordsen, Ortiz, ‘juz, Dalmau, Pacheco.
PET OSEBNIH NAPAK: Pache-Bermudez in Dalmau.
ULEDALCEV: 11.000. v četrti tekmi finalnega turnirja
svetovnega košarkarskega prvenstva je Jugoslavija prepričljivo premagala Portoriko. S tem so se Jugoslovani maščevali domačinom za poraz na olimpijskih igrah v Miinchnu. Začetne minute so bile izenačene. Portoriko je vodil največ s tremi točkami prednosti. Dvorana se je takrat res ogrela in bili smo priča izrednemu navijanju, pri katerem tudi v tej priložnosti ni manjkal pisani petelin, simbol otoka.
Ko je poslal Novosel na Igrišče najboljšo peteko (Kičanovič, Slavnič, Šolman, Jelovac, čosič), za domačine ni bilo več upanja. V nekaj minutah so si nabrali «plavi» deset točk prednosti, ki so jih obdržali vse do konca polčasa.
V	drugem delu so Jugoslovani nadaljevali z dobro igro. Njihova prednost se je stalno večala, dokler ni bilo med njimi in domačini 18 točk razlike. Tedaj so jugoslovanski reprezentanti nekoliko popustili. Na igrišče so se vrnili rezervni igralci, kar je omogočilo, da . so Portoričani zmanjšali rezultat na osem točk razlike.
Pri «plavih» se je v prvem delu zelo dobro odrezal Jelovac, ki pa je ostal v nadaljevanju zaradi štirih osebnih napak na klopi za rezervne igralce. Najboljši v vrstah Portorika je bil Blondet, ki je s svojo domiselno igro večkrat spravil Jugoslovane v zadrego.
Jutri čaka «plave» zelo težka tekma, saj se bodo srečali z ZDA. Če bodo zmagali, bodo ponovno svetovni prvaki, v primeru poraza pa bi se morali zadovoljiti z dru gim mestom.
V	ostalih tekmah četrtega kola je Sovjetska zveza z lahkoto strla odpor Kube in jo premagala s 17 točkami prednosti, Kanada pa bi kmalu pripravila še drugo presenečenje, saj je zgubila tekmo z Brazilijo le s pičlo točko razlike.
Rezultati 4. kola:
Jugoslavija — Portoriko 93:85 Brazilija — Kanada	75:74
SZ — Kuba	83:66
Rezultata dveh tekem v tolažilni skupini:
ČSSR — Filipini	119:112
Avstralija — Srednjeafriška republika	96:67
no žensko nogometno tekmo rned Italijo in izbrano ekipo iž ostalih evropskih držav. Evropsko reprezentanco, katero bo vodil Julij Ko-rostelev, bo sestavljalo 5 Francozinj, 2 Škotinji, 2 Švicarki, 2 Danki, 2 Španki ter po ena Norve-žanka in Angležinja.
TENIS
MILAN, 12. — V prvem dnevu teniškega tekmovanja, veljavnega za pokal «Soisbault» in za kvalifikacije mednarodnega ženskega teniškega prvenstva pod 23 leti je Švica premagala Jugoslavijo z 2:1. dvoboju med Italijo in Avstrali-
RAZPORED
preostalih tekem svetovnega prvenstva v košarki
Danes, 13. julija:
Španija - Brazilija, Jugoslavija - ZDA, SZ - Kanada, Kuba - Portoriko
Jutri, 14. julija:
Španija - Jugoslavija, SZ -ZDA, Kuba - Brazilija, Portoriko - Kanada
Jugoslovanska televizija bo danes zvečer oddajala v neposrednem pre nosu s svetovnega košarkarskega prvenstva v Portoriku tekmo finalnega kola med Jugoslavijo in ZDA. Ob isti uri bo tekmo prenašala tudi koprska televizija.
SMUČANJE
MILAN, 12. — Po včerajšnjem begu iz Cervinie so se italijanski smučarji vrnili domov ter izjavili da ne bodo nastopili na prvem sezonskem tekmovanju. Prav tako zapustil Cervinio tehnični komisar italijanske smučarske ekipe Mario Cotelli, ki je bil kot kaže glavni krivec za nepričakovan odhod Tho-nija in tovarišev.
ZENSKI NOGOMET
TURIN, 12. — Prihodnji četrtek bodo odigrali v Turinu mednarod-
OB ZAKLJUČKU NOGOMETNEGA «TRGA»
Okrepitve Penzione in Triestine za nastop v četrti nogometni ligi
Lanskoletnega tretjeligaša bo treniral Tagliavini - Pri Ponziani vrsta novosti
jo pa je stanje po dveh srečanjih j neodločeno 1:1.
Včeraj je potekel rok za nakupovanje in prodajo nogometašev. Nogometna društva so uporabila predvideni čas, da so poskrbela za okrepitev enajsteric, mnoga pa so praktično obnovila vse kadre, tako tehnične kot tudi igralske.
Med taka društva spada tudi Triestina. Po lanskem neuspehu je morala poskrbeti Triestina za splošno obnovo. Vse breme za to je padlo na Sandra Moncinija. Ta je najprej poskrbel za prodajo nekaterih igralcev, s katero bi lahko dobili denar za obnovo. Triestino so tako zapustili Schillirò in Mar-son (v prihodnjem prvenstvu bosta branila barve Avelline), Bertoli (Padova), Brusadelli (Pro Patria), Tosetto in Paganin (Campobasso), Ferra (igral bo v nekem kalabrijskem moštvu) in D’Alessi (Vene-
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO FRANCIJI
V včerajšnji 14. etapi zmaga Francoza Ceneta
Merckx še vedno v
COLOMIERS, 12. - Francoski kolesar Jean Pierre Genet je zma-gai v 14. etapi kolesarske dirke po Franciji. 248 km dolgo progo od Ledeva do Colomiersa je prevozil v 7.12’50” in je prispel na cilj te izrazito ravninske etape z 20” prednosti pred trojico kolesarjev, med katerimi je bil tudi mladi italijan-ski predstavnik Gianni di Lorenzo. Eddy Merckx je prispel z glavnino na cilj s skoraj enominutno zamudo, vendar pa je ohranil rume-majico, saj je bil zmagovalec preveč oddaljen na skupni lestvici Jutri pa bo na «Touru» dan počitka.
Vrstni red na cilju:
1.	Jean Pierre Genet (Fr.) 7.12 50 (z odbitkom 7.12’30”) s poprečno hitrostjo 34,933 km na uro
2.	Delcroix (Bel.)	7.13 10
z odbitkom 7.12’55”
3.	Gianni Di Lorenzo (It.) 7.13 10 z odbitkom 7.13'00”
4.	Martos (Šp.)	7.13,10
5.	De Meyer (Bel.)	7.13 16
6.	Baert (Bel.)
7.	Dierickx (Bel.)
8.	Molineris (Frf),
9.	Zurano (Šp.)
10. Botherel (Fr.)	_ .
27. Merckx (Bel.)	7.14	01
33. Panizza (It.)
44. Bertoglio (It.)	7.14	04
Skupna lestvica:
1.	Eddy Merckx (Bel.)	78.02’IT
2.	Gonzalo Aja (šp.) zaost. 2 05
3.	V. Lopez Garrii (Sp.)	3 20
4.	Wladimiro Panizza (It.)	_
5.	Joachim Agostinho (Port.) 5 oJ
6.	Francisco Galdos (Šp.)	7	04
7.	Raymond Poulidor (Fr.) 7 37
8.	Alain Santy (Fr.)	10	U
9.	Mariano Martinez (Fr.) n-M
10.	H. van Springel (Bel.) H 4J
rumeni majici	
Buhaček (ČSSR)	
Schraner (Švi.)	
Skupna lestvica:	
Enrique Martinez (Šp.)	9.21'33"
Guitard (Fr.)	9.22’07”
Szozda (Polj.)	9.22T5”
Kaczmarek (Polj.)	9.23’16”
Schuur (Niz.)	9.23'30”
Edwards (VB)	9.23’41”
Mirri (It.)	9.23’49”
Szurkowski (Polj.)	9.24’03"
Steinmayer (Av.)	9.24’23”
Schmid (Švi.)	9.24’23”
9.
10.
1.
2.
3.
4:
5.
6.
7.
8.
9.
10.
ATLETIKA
FIRENCE, 12. — V atletskem troboju med reprezentancami Italije, Francije in Madžarske je Francija premagala Italijo s 119 proti 103 in Madžarsko s 121:100, Italija pa je premagala Madžarsko, s 116:106.
zia). Vodstvo tržaškega kluba je tudi odpustilo lanska trenerja Sadarja in Frigerija, medtem ko je Cergoli sam zapustil društvo.
V	prihodnji sezoni bo treniral Triestino Vasco Tagliavini, ki je pred leti nastopal za Inter in ki je tudi treniral mladinske ekipe milanskega prvoligaša. Tagliavini je po prihodu v Trst izjavil, da se zaveda težke naloge, ki ga čaka, vendar je dodal, da bo storil vse, da se bodo novi nogometaši uigrali v homogeno enajsterico. Njemu bo kot drugi trener pomagal Var-glien.
Značilnost igralcev, ki jih je Triestina kupila, je relativna mladost.
Iz Barija se je vrnil v Trst Zampare, tržaški klub pa je moral plačati zanj 5 milijonov lir. V letošnjem prvenstvu bo branil tržaške barve tudi Mario Tamellin, ki igra v vlogi polkrila. 22-letni nogome-taš je nastopal lani za lesi (v D ' ligi). Vse kaže, da bo D'Alessijevo vlogo prevzel letos 21-letni Antonio Quirini, ki ga je Moncini odkupil od Ternane, kjer je v B ligi odigral 11 tekem. Vse kaže pa, da Quirin ne bo hotel nastopati za tržaškega četrtoligaša. Zato bo morda v napadu Triestine spet igral Oggian.
Obrambo bosta okrepila Bruno Persello (17 let), ki je igral prej za Torviscoso in prosti branilec Bacchi, medtem ko bi moral Quiri-niju na sredini igrišča pomagati Massaccesi. Ta je že nastopal za Trapani. Nov srednji napadalec oo Piero Bigaran, ki ga je Triestina odkupila od Torresa.
Triestina ima tudi mnogo nerešenih upravnih problemov (eden iz med teh zadeva predsedniško mesto), katere bodo odborniki verjetno podrobneje obravnavali na seji 27. t.m.
V	prihodnji sezoni bo zastopala naše mesto v D ligi tudi Ponziana. Med številnimi problemi tega društva je bilo gotovo najbolj pereče iskanje rešitve, ki bi ublažila prehod amaterskega kluba med pol-profesionalce. Novi predsednik Ventura je poskrbel za ojačenje enajsterice, kajti brez tega bi bil vsak poskus za obstanek v ligi zaman. Ekipo bo še vedno vodil trener Russo, ki je lani s svojim znanjem odločilno pripomogel k na-
predovanju. Vratarja Toppana, ki ne bo več nastopal, bosta zamenjala Zadel in Magris. Prvi je prej branil vrata Pro Gorizie, drugi pa je igral za San Donà. Obrambno vrsto bodo okrepili Cattonar, Girello in Del Piccolo. Prva dva sta lani branila barve tržaškega CMM, Del Piccolo pa je nastopal za Belluno. Pri Ponziani bo igral na krilu, vlogo napadalca pa bo prevzel Vidonis (prej CMM). Tržaški kluo si prizadeva za nakup napadalca Ciclitire, vendar do sedaj nimamo o tem nobenih točnih vesti.
Iz kupne liste je razvidno prizadevanje predsednika (ki je bil prej odbornik Triestine) in drugih voditeljev, da bi startala Ponziana v prvenstvu s čim boljšo postavo, kitiere prvi namen bo D ligi.
JUTRI NA TREH AMATERSKIH DIRKAH
Predstavniki Adrie na lovu za zmagami
Velike možnosti veteranov v Aiellu Trije nastopi Petelina v petih dneh
V včerajšnji amaterski dirki v j ujela ubežnika. Nekaj kilometrov Beivarsu pri Vidmu se je predstav- | pred ciljem pa je ušel mladi Zu-nik lonjerskega kolesarskega kluba '	--	'	1
Petelin uvrstil na osemnajsto mesto po izredno napornem tekmovanju
na 106 km dolgi progi. Openski kolesar se je podal na beg takoj v prvem izmed štirih krogov, skupno s Tržačanom Ceschio. vendar pa se je njun beg kaj kmalu zaključil, predvsem po zaslugi drugega tržaškega predstavnika Tarlaa, ki je med drugim tudi klubski tovariš Ce-schie. Na begu se je nato ustvarila skupina štirih kolesarjev, med katerimi sta bila Tržačana Tariao in Zuzich, ki se ja nato uvrstil na drugo mesto. Za njimi pa je bila obstanek v | glavnina kompaktna ter zasledo-1 vala vse do zadnjega kroga, ko je
zich, ki bi lahko v miru zmagal, vendar se je v finalnem delu preveč obotavljal, tako da ga je prav na ciljni črti prehitel furlanski predstavnik. Takoj za njima pa se je uvrstila vsa skupina zasledovalcev.
Jutri bo Petelin nastopal na 50 krogov dolgi ravninski dirki v Sa-cileju v torek pa na krožni dirki v Codroipu.
Začetniki pa se bodo jutri zjutraj podali na pot v Krmin, kjer bo nekaj čez šestdeset kilometrov dolgo tekmovanje po mestnih ulicah. Nastop bo Oti in Gorupu prav gotovo služil za utrditev kondicija pred bodočimi nastopi, saj bi morala biti dirka zelo hitra.
Veterani Adrie pa bodo. vedno jutri, nastopali v popoldanskih urah v Aiellu na 110 kilometrov dolgi ravninski dirki. Macarol ima lepe možnosti za uvrstitev, predvsem zaradi tega. ker je prav tu pred dvema tednoma odlično dirkal. Z njim bosta pod strokovnim vodstvom Ma-i verja nastopila tudi hitri Vižintin ter Bonanno, ki pa se ne znajde najbolje na takšnih progah.

Zmagoviti samotni prihod na cilj Francoza Geneta v včerajšnji štirinajsti etapi kolesarske dirke po Franciji
...........■■■■.,..................................................................................................................................................................................................................
«TOUR DE L’AVENIR»
Etapa za Valleta Martinez še vodi
COLOMIERS, 12. - Francoski kolesar Bernard Vallet je zmagal v tretji etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Franciji, medtem ko je Španec Martinez o-hranil 1. mesto na skupni lestvici. Vrstni red 3. etape Mazamet — Colomiers (142 km):
1.	Bernard Vallet (Fr.) 3.33 50
z odbitkom'3.33'30”, s poprečno hitrostjo 39.844 km na uro
2.	Hohmenh (Niz.)	3.34'40 ’
3.	Szurkowski (Polj.)	3.34’40 ’
4.	Szozda (Polj.)	3.34’4(V
5.	Van Dongen (Niz.)	3.34 40
6.	Danguillaume (Fr.)
7.	Schmid (Švi.)
8.	Hummenberger (Av.)
ODBOJKA
V JULIJU m AVGUSTU
TUDI LETOS V ROVINJU DVA TEČAJA V ODBOJKI
Poleg naših igralcev in igralk se bodo tečajev udeležili tudi trenerji
Letošnja udeležba na dveh izpopolnjevalnih odbojkarskih tečajih je presegla vsa pričakovanja. Za dva tečaja, ki bosta kot običajno v Rovinju, se je organizatorju ZSŠD v Italiji prijavilo več kot sto mladih odbojkaric in odbojkarjev. V prvi izmeni, ki bo trajala od 21. t.m. pa do prvega avgusta bo točno 53 odbojkaric iz naslednjih naših športnih organizacij: Breg, Kontovel, Sokol, Sloga in Bor. Druga skupina bo odšla v mikavno istrsko mestece prvega avgusta in se bo vrnila enajstega istega meseca. V tej skupini bodo poleg deklet Bora in Goričank še fantje iz istega kraja ter fantje Krasa in Bora. Če ne bo prišlo do morebitnih odpovedi, bo v tej skupini 51 privržencev igre ob mreži. Poleg izpopolnjevalnega in nadaljevalnega tečaja v odbojki (tu mislimo na tiste starejše fante in dekleta, ki so že branili barve društev tudi s prvimi šesterkami) bo na sporedu tudi tečaj za trenerje. Trenerski tečaj bo istočasno, ko bo v Rovinju druga skupina,
torej od 1. do 11. avgusta. Tudi letos so se odločili za to obliko strokovnega izpopolnjevanja naših kadrov, ker je sam Rovinj izredno primeren, saj bodo tam zbrani najboljši strokovnjaki iz Slovenije na tem področju. Poleg teoretičnega izpopolnjevanja pa si bodo bodoči trenerji nabrali bogato praktično znanje ob spremljanju dveh dnevnih treningov. Glede tega toplo priporočamo vsem našim trenerjem. da se tečaja udeležijo, ker bodo v desetih dneh zelo dosti pridobih. Priporoč: no tudi tistim trenerjem, ki že imajo trenerski izpit, da to priložnost izkoristijo. V slučaju velikega števila interesentov bi priredili celo dva trenerska tečaja, začetniškega in nadaljevalnega.
Iz tehničnih rr. : logov bosta letošnja tečaja trajala dan več in ne običajnih deset dni. Prva skupina bo odšla v Rovinj z ladjo Edra v nedeljo, 21. t.m. Zamenjava skupin bo v čcLtek prvega avgusta, druga skupina se bo odpeljala v Rovinj z avtobusom, s katerim se bo prva
vrnila. Povratek druge pa bo spet z ladjo. Točna navodila za vse tečajnike, za opremo in druge podrobnosti bomo objavili v eni prihodnjih številk.
G. F.
V Ljubljani se danes poročita
DUŠA GABRIJELČIČ in
UČO JURKIČ
Ob vstopu v zakonsko življenje jima. čestita ŠZ Bor.
Danes se v Ljubljani poročita DUŠA GABRIJELČIČ in
UČO JURKIČ
Svojemu dolgoletnemu in požrtvovalnemu trenerju in njegovi soprogi želi obilo sreče v skupnem življenju
ŠD BREG
NOGOMET
POLEMIKA O PODKUPNINAH
Vse obtožbe
o podkupovanju Poljakov padle v vodo
VARŠAVA, 12. — Nasprotujoče si vesti o podkupovanju italijanskih nogometašev na svetovnem nogometnem prvenstvu med odločilnim srečanjem s Poljaki se vrstijo. Potem ko je včeraj trener poljske reprezentance zanikal, da bi kdaj dal kakšno izjavo o podku povanju svojih igralcev, se je danes oglasil tudi časnikar, ki je v poljskem dnevniku «Zycie Warsza-wy» objavil polemično vest. Opravičil se je, da je objavil neresnično norico in da je skoraj sprožil spor med italijansko in poljsko nogometno zvezo.

1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
1
0
X
1 X
1
2
2
2
X
2
2
X
SENIGALLIA, 12. - V prvi tekmi mednarodnega mladinskega odbojkarskega turnirja je Italija premagala francosko reprezentanco s tesnim izidom 3:2 (15:4, 15:13, 14:16, 7:15, 18:16). Poleg teh dveh ekip nastopata na turnirju še Zahodna Nemčija.
GRADEŽ, 12. — V prvem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja v Gradežu so dosegli naslednje rezultate:
Forst - češkoslovaška (univerzitetna reprezentanca) 74:57 Sacla - Nebraska University 101:73
E
DBOJKA
CECINA. 12. — Danes se je pričel v tem toskanskem mestecu mednarodni ženski odbojkarski turnir, na katerem sodelujejo reprezentance Švice, Belgije, Francije in Italije. V prvih dveh srečanjih je Francija premagala Švico s 3:2, Italija pa Belgijo s čistim 3:0. V prejšnjih letih sta na turnirju zmagali Francija (1971) in Nizozemska (1972 in 1973).
OBVKSTII.A TEČAJ V SEČI
Organizator košarkarskega tečaja v Seči ZSŠDI vljudno vabi vse starše tečajnike, da se udeležijo jutri zaključne prireditve tečaja in piknika, ki ga bodo priredili mladi tečajniki. Od IG. ure dalje bo na sporedu interni košarkarski turnir, v jutranjih urah bo finale šahovskega turnirja. Ob 19. uri si bodo tečajniki ogledali po TV tekmo Jugoslavije na SP v Portoriku. Ob zaključku pa bo kviz in piknik.
Zaključek tečaja bo v ponedeljek, 15. julija, v popoldanskih u-rah. Organizator naproša zato starše, da poskrbijo z osebnimi avtomobili za prevoz na dom. Zadnji odkod iz Seče bo ob 20. uri po jugoslovanskem času.
TEČAJ V IDRIJI
Organizator košarkarskega tečaja v Idriji ZSŠDI naproša vse starše, da poskrbijo za prevoz tečajnikov na dom v torek zvečer in ne v
sredo, kot je bilo prej domenjeno. # # *
SPK Cupa organizira jutri ob zaključku jadralne šole regato, katere se lahko udeleži vsakdo. Začetek ob 11. uri v Sesljanskem portiču.
# # *
SPK Cupa obvešča, da bo jutri ob 15. uri na vrsti jadralna regata za «1. trofejo ski - Jadro». Kdor je že nastopil na prvem delu tekmovanja (v smučanju), naj se javi na sedežu «rupe do 14. ure jutri.
TONE
SVETINA
STEIUA
življenje v naravi, borba za steno, bivak ob ognju, zalezo-Vanje divjadi ali gorski pohod po cvetočem pobočju, vse drami v človeku davno zamrle gone, sile in čute. Vzbuja moč volje, akcije, radost boja, zavest moči in zanosa.	.
Planinstvo zanikuje vse lenobne instinkte, željo po lahko-^OSU, plitvost in egocentričnost!» (Prav tam, str. 247).
Pisatelj je razmišljal tudi o integralu planinstva, to je ° tisti posebnosti gorskega reUefa, ki vsakomur lahko nekaj faie glede na njegove sposobnosti, okus, zelje in starost. De-Janja so sreča, pravi Svetina, sanjarjenja so bolest.
. Zato žičnice in hoteli ne bodo vzgojili tistega kova ljudi, 10 Jih potrebuje čas. Kvečjemu le marsikoga pomehkuži. Teh-^ka odpira pot v gore tistim, ki v gore ne sodijo. To, kar ^čejo v gorah bi lahko dobili tudi v dolini. Nepravilno je »edanje, da se'gora začne v skalovju. Tudi predgorje, gozdovi, ~°line, potoki in reke, imajo prav tako svoj čar in lepoto. Intanzivnost doživetja je merilo planinskegoa udejstvovanja. Mi ^°ramo vzgojiti generacijo planincev, ki jih gore ne bodo prillile za kratko obdobje, in jih bo življenje goram iztrgalo, k6r so prenaglo hlastali, nekaj preplezali ah prehodih, m mi-f J°, da v gorah za njih ni več novega. Vzgojimo može, ki Jih gore priklepale nase od rojstva do smrti. Ki se bodo odzi-klicu gora, kadar so v cvetju, zelenju, in bodo prihajali
tudi takrat, ko so gore odete v molčanje snega in ledu, ki jim bo draga pesem pomladnega vetra in tuljenje viharjev. Gorništvo bo v pravem pomenu vzgoja pravih mož, vedno sposobnih in pripravljenih, da stopijo na branik domovine. Zdravo življenje bo z novimi sokovi plodilo družbo in dajalo svojim vzorom vero, da se ne smemo pomehkužiti in utopiti v željah po ugodju, človeka bo vzgajalo v osebnost močnih nravstvenih temeljev. Neizmerno je obličje gora, kot so neizmerne želje in tegobe srca.» (Prav tam, str. 247).
Berimo «Steno», pa bomo videli, kako so se vse te ideje učlovečile v «Steni». Lahko bi navedli besedo francoskega alpinista dr. Mazeauda, da mora biti prava zapoved za planinskega pisca odkritosrčnost. Ta odkritosrčnost je odkrila v planinski literaturi nagibe in misli, mimo katerih Svetina ni mogel iti.
«Težke stvari plezamo zaradi veljave, zaradi slave, če že ne pred publiko, pa gotovo sami pred seboj», pravi ta francoski znanstvenik, politik in publicist, dr. Pierre Mazeaud.
Drznost, odpoved, žrtvovanje, ponos, afirmacija, to so notranji nagibi, o katerih piše tudi Etupéry. «Močan človek» je srečen samo, če izpolni nevarno nalogo.» To je osnovna Exupéryjeva misel v «Nočnem poletu», v delu «Veter, pesek in zveede» in drugih. Narava se človeku upira, v boju z njo pa človek sam sebe spozna, se kot človek uresničuje. Samota človeka vrača k njegovemu bistvu in mu razširja duhovni svet, po uspeli preizkušnji pa je življenje kakor darilo, jutranje darilo življenja. Ni čuda, če je bil Exupéry zažaleno branje plezalskih navez, ki so v eksistencialističnih rešitvah odkrile smisel svojega početja v gorah, misleč da so do kraja nove, izvirne. Posebno so Exupéryja cenili nemški alpinisti. Eden naj mlajših in najuspešnejših Reinhold Messner se je izpovedal v članku «Umor nemogočega» in v mnogih drugih. Messner trdi, da izjemno dobre plezalce kliče na samotno izzivanje smrti kategorični imperativ (po Kantu). Oni to morajo, to je njihova
usoda, ki se ji ne morejo ogniti. Vendar to ne pomeni, da iščejo smrt. «Ne, v gorah iščem življenje, živim bolj intenzivno, vsak trenutek trgam svoje bivanje iz krempljev smrti.»
«Tak samohodec sem jaz. Cesto govorim sam s seboj in z vetrom, ki vrši v stenah. In ko proti večeru s Passo Sella gledam v višave in pozdravljam kavre v ostenju Piz Ciavazes, ne gledam rumenih previsov, čutim pa, da se je z menoj nekaj spremenilo, da je v meni nekaj novega. Ni samo boj in zmaga, tam gori sem našel samega sebe. še enkrat pogledam rumeno steno in vidim, kako sem nihal nad praznino. Potem stojim nad breznom in kličem pticam in vetru, kričim, da živim, kričim, da sem.»
Za psihologe je dobrodošla izjava enega najdrznejših alpinistov povojne dobe Walterja Bonattija. Po znamenitem vzponu v Piher d’Angle 1. 1957 je dejal: «V gore hodim, ker se jih bojim; zmaga nad strahom je ena od naj večjih človeških želja.» Nekaj podobnega najdemo tudi v prvih povojnih razmišljanjih o človeku pri velikem filozofu Bertrandu Russelu, samo da se ne nanaša na strah pred strmino, ampak na strah pred človekom. O tem strahu govori tudi Samivel, vendar odriva problem v psihopatologijo, opira pa se na avtoriteto, kakršna je Jules Romains. Le-ta pravi, da je industrijska proizvodnja porušila ravnotežje v človeški družbi, ker je razdelila ljudi v dve skupini. Eno, manjšo, sestavljajo ekonomisti in inženirji, ki se lahko še svobodno gibljejo in odločajo, drugo mnogo, mnogo večjo pa sestavljajo ljudje, ki jih veže delo ob tekočem traku, najtrše in najenohčnejše življenje. S tem je ogromni večini človeštva onemogočeno živeti svobodno in prijetno, ker ima le malo priložnsti za osebno, prirodno življenje. Alpinizem pa je ena od redkih poti, ki omogoča človeku okušati prastari, prvobitni način sožitja z naravo.
Ena od slasti, ki jih daje alpinizem, je tudi po Samivelu občutek, da si premagal strah pred smrtjo. Ta osebna veljava, to preizkušanje in tveganje, se utemeljuje z eksistencialistično
filozofijo, s katero po zadnji vojni sistematično, z znanstvenim empiričnim prijemom grebe v alpinizem dunajski filozof Greitbauer.
Svetini je razmišljanje o tej idejni podstati alpinizma blizu, zato tudi z njim oblikuje dejanja in značaje v romanu. Glede tega je svoj nazor izpovedal, ko je napovedoval roman o Čopu: «Alpinizem si kot nobenega človekovega dejanja ne moremo razlagati, če si ne razložimo motiva, ki ga povzroči. Pri tem moramo vedeti, da so resnični motivi največkrat prikriti, globoko v podzavesti, tako da se jih človek niti ne zaveda.
Problem smisla eksistence, ki leži tudi v alpinizmu, je star prav toliko kot človeštvo. Ta ne bo rešen nikoli, ker se odkriva vedno iz novih vidikov, kajti človek je zavest, ki se tvori in prihaja k sebi. Osnovni motiv, ki prevladuje v alpinizmu, je vsekakor želja po uveljavljanju, bodisi pred samim seboj ali pred drugimi. Sedaj pravimo temu, da se človek samouresničuje. Zelo pomembno vlogo igra čas, v katerem se to samouresničevanje odigrava, najsi bo v družbenem ali v osebnem pogledu.
Morda ni naključje, da je ravno po obeh vojnah nastopil največji in najbolj masovni vzpon in razvoj alpinizma. Zame je pravi alpinizem kultiviranje duha. V svoji globini je bolj umetnost kot šport, čeprav nosi elemente obeh dejavnosti, ki lahko izključujeta tudi druga drugo. Vsekakor pa je alpinizem edinstvena šola volje in sredstvo za odkrivanje lastne moči. Vsak človek mora v morju različnih eksistenc najti svoj smisel obstoja, v nasprotju in v boju z nesmiselnimi kombinacijami. Nihče ne živi v času in razmerah, ki bi si jih sam izbral. Iskati smisel pomeni nenehno vzpostavljati ravnotežje med hotenji in možnostmi, med smislom in nesmislom. To pa je v steni trajno navzoče.
Psihoanaliza nas uči, iz kakšnih plasti je sestavljena duša, kako se odziva svetu tako in ne drugače.
(nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. /9 38 08	/9 46 38	/9 58	/6 14 70
Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 - Te' 83 3 82
Naročnina	^
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna /.500 lir, celoletna 13.500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Strali 10	13. jttUja 1974
Za SFRJ	lekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» DZS. Ljubljana Gradišč 10/11 nad telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ph oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
^ w .	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	r i_______________
Tretji dan mednarodne konference o manjšinah Petič v Kopru: «Primorska razstavlja
(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodarskem področju pa za to, da bi jim večinske države priznale sorazmeren delež od dohodka, ki ga imajo od prodaje surove nafte, kajti zavedajo se, da brez ustrezne gospodarske moči ni mogoče doseči narodnostne svobode in enakopravnosti-
Med zadnjimi posegi velja posebej omeniti poročilo predstavnice Sardincev. Govornica je ostro napadla italijansko vlado, ki da o-bravnava Sardinijo kot nekakšno leglo banditov, z gospodarskega vi dika pa kot kolonije. Domačinom razlaščajo zemljišča za dvomljive industrijske pobude, tuji kapitali črpajo surovine, otok bremenijo čedalje hujše vojaške služnosti, katerim se pridružujejo razne vojaške postojanke Atlantske zveze. Sardinci smatrajo same sebe za manjšino, ki živi strnjeno na otoku ,ki govori sardinski jezik — ta ni priznan kakor niso priznane druge svojstvene značilnosti sardinskega naroda — in hoče doseči pravico do samoodločanja. Zato se Sardinci o-bračajo na vse manjšine in na delavske množice, naj jih podprejo v tem boju.
V komisiji za ustavnopravna vprašanja je prvi posegel belgijski Flamec Monteyn, ki je rekel, da zastopa le Flamce v Bruslju, ki so nekoč predstavljali večino prebivalstva in so zaradi doseljevanja Valoncev postali manjšina, da pa je v zadnjih letih prišlo pri njih do zanimivega poskusa reševanja manjšinskih problemov in da se zaradi tega lahko smatra za predstavnika neke privilegirane manjšine.
Kot predstavnik Kataloncev je nato spregovoril Batista i Roča, ki je navedel deset točk, ki naj bi sestavljale osnovo za pravično ureditev manjšinskih problemov.
Prof. Gianfranco Martini je govoril o dveh kolosekih, na katerih se vodi razprava o manjšinski problematiki. Ugotovil je, da del konference ubira neposredno, konkretno pot, ki obravnava notranjo problematiko manjšin, drugi del pa obravnava tematiko v splošnem smislu. V zvezi s tem je prišel tudi do sklepa, da velika večina ljudi teži za tem, da bi se v zahodni Evropi ustvarila neka resnična skupnost, toda kadar je govor o značaju te skupnosti, se mišljenja ločujejo, kajti nekateri so za integracijo družbe, drugi pa za pluralistično skupnost. Te koncepte je nato povezal na problematiko manjšin in svoja izvajanja zaključil s trditvijo, da bo rešitev manjšinskih problemov nekakšen test za rešitev problemov, ki so povezani z ustvarjanjem tako imenovane skupne Evrope.
Po nastopu dr. Avgusta Sfiligoja za goriško SDZ, katerega daljši povzetek objavljamo na drugem mestu, se je spustil v daljše razpravljanje o zakonodaji Alain Fenet iz Piccardie, vendar pa ne v smislu reševanja manjšinskih problemov s pomočjo določenih zakonskih ukrepov v tej ali oni deželi, pač pa je bila to bolj razprava o raznih zakonskih terminologijah.
Izidor Predan je govoril o Beneški Sloveniji in beneških Slovencih, o tem, kako so bili pred sto leti, ko so bili priključeni k Italiji in se zanjo izrekli, opeharjeni in kako se to nadaljuje še danes. Njegov poseg v razpravo bomo objavili v izvlečku jutri.
Prof. Pizzorusso se je lotil reševanja manjšinskih problemov na prehodu iz starega koncepta centralistič. ne dežele v novejše koncepte in govoril o klasifikaciji manjšin.
Prof. tržaške univerze Sergio Bartole je v začetku poudaril, da se na sedanji mednarodni konferenci o manjšinah zelo veliko govori o slovenski manjšini, kjer je nastopilo veliko govornikov, ki so obravnavali njeno problematiko in je bilo pri tem slišati veliko kritik na račun italijanskih oblasti, ki da niso rešile problemov slovenske manjšine. Toda če je res — je nadaljeval Bartole, — da je Italija do slovenske manjšine na dolgu, če je res, da ni storila vsega za njeno zaščito, to m nič drugega kot prepočasno izvajanje u-stavnih načel, nekakšno splošno zamujanje v razvoju demokracije v I-taliji. In to zamujanje se odraža tudi v odnosih do slovenske manjšine. Toda ko je Italija prevzela po zavezniški vojaški upravi oblast v Tržaški pokrajini, ni odpravila določenih zakonov zavezniške vojaške u-nave na primer zakona, ki dopušča a*;:" a tujih imen otrokom, podjet-,em in ixxlobno. Prav tako je po irihorhi ita1' anske oblasti na Tržaško še vedno ostal v veljavi zakon o vrnitvi izvirnih imen na nagrobnikih, fo se bo morda komu zdelo malenkostno, obrobno vendar je značilno — je rekel Bartole — kajti tudi občinski sveti v tržaški okolici so smeli poslovati v slovenščini in to je bil zace'ek dvojezičnosti. Bartole je nato rekel, da se v tem ne mara (•mejiti le na tržaško ozemlje, da ne gre le za tisti del dežele, na katerega se nanaša londonska spomenica, pač pa da nekatera osnovna načela veljajo tudi za Goriško.
Nato je izrazil mnenje, da obstajajo dejansko tri možnosti zakonskega reševanja nacionalnega problema Slovencev, in sicer reševanje problemov z vključevanjem problemov Slovencev v splošno zakonodajo; drugi način je način globalnega rednega državnega zakonskega reševanja ; tretji pa je način ustavnega zakona. Za primer prvega načina, ki je pri nas v navadi, je nadaljeval, pravijo, da je slab. Morda, toda vzemimo primer reševanja šolskega vprašanja slovenske manjšine v Italiji, glede če-tar je bik» izdanih že več aetaonov.
vštevši zadnji lanski zakon. Toda ne samo ti zakoni. Na slovensko manjšino se bo pozitivno odražala tudi italijanska zakonodaja o reformi šolstva, ker bo od te imela koristi tudi slovenska šola. Nato je Bartole omenil šolske izpopolnjevalne tečaje, na katerih predavajo tudi docenti z onstran meje.
Prof. Bartole se je nato lotil vloge deželne ureditve pri zaščiti nacionalne manjšine. V zvezi s tem se je skliceval na določene obstoječe deželne zakone. Omenil je tudi zakon o subvencijah krajevnim ustanovam za izvajanje dvojezičnosti. In tu je Bertole dal prav prof. Kušeju, da se dvojezičnost v Italiji slabo izvaja, hkrati pa je rekel, da bo reforma kazenskega zakonika prav gotovo zagotovila Slovencem pravico, da bodo dobili odgovor v svojem jeziku. Nato je Bertole govoril še o zakonu za globalno zaščito nacionalne manjšine in tu poudaril, da soglaša s prof. Bor-mejem, predsednikom Italijanske u-nije za Istro in Reko, da moramo biti glede tega previdni, ker da bi nacionalnih manjšin ne smeli zapreti v nekakšnem apartheid, pač pa naj se manjšini da vsa možnost, da izkoristi svobodo, ki ji jo omogoča zakon.
Ker je v zvezi z gornjimi izvajanji prof. Sergia Bartoleja prišlo do različnih tolmačenj, je Bartole dal naslednje pojasnilo:
«Prof. Bartole, profesor ustavnega prava na tržaški univerzi in član pripravljalnega odbora za konferenco, je svoj poseg osredotočil na pravni položaj Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Potem ko je priznal, da obstajajo zadevne odgovornosti zaradi neizvajanja političnih obljub in pravnih obveznosti, je tudi pripomnil, da so bili doseženi pozitivni rezultati v smeri bolj popolnejše zaščite slovenske skupnosti. Čeprav Italija ni ubrala poti globalne rešitve, je ubrala pot poseganja tam, kjer se pokaže za potrebno pobuda za zaščito manjšine. S tem v zvezi velja omeniti zakone o slovenskem šolstvu, ukrepe, ki jih je dežela Furlanija - Julijska krajina sprejela v prid slovenske skupnosti. Ta usmeritev odklanja način reševanja v smislu «paketov» in teži za tem, da bi se razširilo območje svobode v prid jezikovnim manjšinam vzporedno z razvojem novih oblik družbene in teritorialne avtonomije, oblik, ki vedno izraziteje označujejo razvoj demokracije v naši deželi».
Prof. Bartole je torej v bistvu teoretiziral načelo «postopnosti», ki je diametralno nasprotno od načela «globalne zakonske zaščite», katerega zagovarja in zahteva celotna slovenska narodna skupnost v Italiji.
Deželni svetovalec Mario Colli je govoril prvenstveno o vlogi, ki jo pri reševanju manjšinskih vprašanj ima dežela, namreč v smislu decentralizacije oblasti. O tem obširneje poročamo drugje. Albanec, prof. dr. Gasmend Zaimi je govoril o mednarodni problematiki manjšinskega vprašanja in pri tem poudaril, da ne smemo ponoviti napake, ki so jo v zvezi s tem storili v dobi med obema vojnama. Dr. Vladimir Po-pin iz Novega Sada je nanizal cel kup konkretnih podatkov, kako je Vojvodina tipično področje manjšinskega značaja in kako se ti problemi zelo preprosto rešujejo, kjer se hoče. Ker so njegova izvajanja zelo poučna, se bomo nanje vrnili kdaj pozneje.
Dodatno k včerajšnjemu poročilu moramo danes povedati, da je v četrtek popoldne pred koncem razprave v tretji skupini govoril avstrijski damokristjanski prezident koroškega deželnega zbora Naeuer-hofer, ki je neprepričljivo skušal pobijati trditve in obtožbe dr. F. Zwittra, o katerih smo že poročali.
Včeraj popoldne pa so v drugem dopoldanskem delu razprave v tretji skupini nastopih dr. Janko Jeri iz Ljubljane, katerega poseg objavljamo na drugem mestu, dr. Svetozar Polič iz Ljubljane, ki je obširno govoril o ureditvi vprašanja narodnostnih skupnosti v SR Sloveniji in bomo njegov poseg objavili v nedeljski številki, sledil je predstavnik Kataloncev in Bogomil Kuštrin. Po odmoru je predstavnik
Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Pavel Apovnik na kratko odgovoril na neutemeljeno polemiko prezidenta Naeuerhoferja. Zadnji govorniki pa so bili: Gabriel Munz iz Salzburga, Black (predstavnik Irske KP), Kushnig in dr. Warasch, vodilni predstavnik Narodnega sveta koroških Slo-vencelv, ki je govoril predvsem o določbah državne pogodbe z Avstrijo, ki še vedno niso uresničene. Sledil je Avstrijec Klotz. Njemu pa kot predzadnji govornik prof. Samo Pahor iz Trsta, ki je zelo ostro obsodil italijansko vlado, ki ne krši samo določb svoje ustave, temveč tudi določbe podpisanih mednarodnih sporazumov. Svoj poseg je zaključil z izrazi upanja, da bo vsaj ta konferenca dala neko pobudo, da se bodo končno vendarle začele vse omenjene določbe izvajati.
Včerajšnjo razpravo v tretji skupini je zaključil Bruegel iz Londona, ki se je včeraj oglasil že drugič k besedi.
«Slovenska skupnost» v deželi Furlaniji - Julijski krajini je včeraj naslovila na udeležence konference o manjšinah pozdrav, v katerem med drugim izraža željo, da bi konferenca predstavljala ne samo študijsko in teoretično razpravljanje, temveč da bi položila osnove tudi za konkretno reševanje položaja narodnih in jezikovnih manjšin in zlasti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki še danes čuti posledice zatiralnega fašističnega režima. Končni rezultat naj bo sprejem globalnega zaščitnega zakona s strani italijanske države. Slovenska skupnost v svojem pozdravu tudi pravi, da je povojna zemeljska ureditev med državami v Evropi dokončna.
A C K
VELETRGOVINA
ADRIACOMMERCE KOPER
EXPORT IMP0R1	JUGOSLAVIJA
Podjetje ustanovljeno 1949. leta
PIVOVARNA IN TOVARNA KVASA LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA
ueùi/ia
IZOLA - KAJUHOVA ULICA
TELEFON: 71-108, 71-210
PRIPOROČAMO VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM PIVO «UNION»
TER VSE BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE
Obiščite nas na razstavi «PRIMORSKA RAZSTAVLJA»
Dietični sladkor

sladel< kot sladkor
sladilo za diabetike
slonon r pridobljen iz na soncu dozorele koruze
OBIŠČITE NAS NA SEJMU
«PRIMORSKA
RAZSTAVLJA»
V KOPRU
PO LICENCI BAYER
HllllirmillMIIIIIIIimilllllllllllllllllllllMIIIIIHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllMIIIIIMMIIIHUlHIMItllHUllllJ
PROTESTANTSKO NASILJE V ULSTRU
Trije mrtvi in desetine ranjenih bilanca proslave bitke ob reki Boyne
LONDON, 12. — Najvažnejša vsakoletna proslava ulstrskih protestantov se je začela sinoči v krvi. Dva mladeniča sta bila ubita, življenje je zgubila tudi neka ženska, 65 ljudi je bilo ranjenih zaradi eksplozije bombe, ki jo je neznanec odvrgel v Belfastu v notranjost nekega lokala, kjer se zbirajo katoličani. Kresovi, ki so jih zakurili protestanti, da bi proslavili 284. obletnico bitke na reki Boyne, kjer so protestantske čete Williama III. vladarske hiše Orenge premagale katoliške čete kraljevine Stuartov, so povzročili številne požare.
Že skoraj 300 let divja torej v Ulstru boj med katoliško manjšino in protestantsko večino. Ta boj se je včasih polegel, potem pa je vzplamtel v zvezi s pomembnimi mednarodnimi dogodki, kot se je na primer zgodilo za časa franco ske revolucije in pozneje.
Leto so ulstrski protestanti pri-
I redili bučne manifestacije. S tem ' so hoteli posebno proslaviti svojo zmago nad mešano upravo Briana Faulknerja v Ulstru (ta je združevala zmerna krila protestantov in katohčanov), ki je morala odstopiti zaradi splošne stavke, ki so jo izvedle protestantske politične in polsindikalne sile.
V Ulstru že več kot sto let deluje tako imenovani «Grange order» V preteklosti je bil ta viteški red napadalna sila ulstrskega prote-stantstva, pobornik zaščite stare tradicije protestantstva v Ulstru ter lojalnosti do britanske kraljevine. Med drugim je izvajal surove represalije nad katoličani. Še danes se njegovi pristaši pojavljajo na sprevodih s polcilindrom na glavi ter dežnikom v rokah, to je z znaki odličja svojega dostojanstva.
«Grange order» je danes v Ulstru priznana zgodovinska avtoriteta. Ne nastopa več z nasiljem, toda
vpliva bistveno na vse protestantske organizacije skrajnežev.
Za obletnico proslave bitke na reki Boyne se je angleška uprava skrbno pripravila: popolnoma je izolirala katoliške četrti od protestantskih ter še posebej vse ulice po katerih je šel sprevod «oranžistov». Tega se je udeležilo baje okoli 50.000 ljudi. Angleži so uporabili prav gotovo 10.000 vojakov ter mobilizirali vso ulstrsko pomožno policijo. Kljub temu je prišlo do ponovnega vala nasilja.
Kot smo že večkrat poudarili, spada boj severnoirskih katohčanov v vrsto bojev narodnostnih manjšin z močnim socialnem obeležjem. «Oranžisti» in skupaj z njimi večina protestantskih političnih strank predstavljajo vladajoči razred (industrije!, trgovci, bankirji itd.) medtem ko so katoličani «kmetavzarji» in v današnjih dneh in dustrijski delavci.
Danes bo odprt v Kopru 5. mednarodni sejem tPrimorska razstavlja». Na njem bo sodelovalo 110 domačih in tujih podjetij. Prevladovala bodo domača podjetja, kot Cimos, Metalka, Tomos, Iskra Slovenijales, Brest, Lesnina in drugi. Italijanskih razstavljavcev je devet, po eden pa iz Avstrije in Zahodne Nemčije, '
Sejemska ustanova «Primorska razstavlja» se mora še vedno borih z raznimi težavami: predvsem za priboritev mednarodnega priznanja in potem z deviznimi težavami. Ustanova bo skušala premostiti vse te težave s pomočjo pomembnih podjetij na primorskem prostoru ter z izdatnejšo pomočjo zveznih organov.
Sejem «Primorske razstavlja» spada v okvir krajevnih gospodar-
skih prireditev, ki so v tem primeru tesno povezane s podobnimi ma-nifestacijami in prireditvami na področju «Alpe Adrija», to je j dejavnostjo podoonih ustanov na področju Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške. Na vsak način gre za zdravo gospodarsko pobudo, ker se ta naslanja na objektivne činitelje gospodarskega razvoja, kar bo brez dvoma dokazala tudi bodočnost. Trenutni politični položaj je morda nenaklonjen tovrstnim pobudam, toda osnovna zamisel, ki teži k ustvarjanju širokega regionalnega mednarodnega sodelovanja bo brez dvoma doživela prej ali slej velik uspeh ter prispevala k afirmaciji gospodarstva Slovenskega primorja ter sploh vse SR Slovenije.
PROGRAM
VZPOREDNIH PRIREDITEV NA V. MEDNARODNEM SEJMU «PRIMORSKA RAZSTAVLJA» 1974
Vstopnice
13.	julija 1974 — NEW SWING QUARTET	din 20 —
pevec OTO PESTNER pevka MAJDA JAZBEC ansambel VOKALI «PREPIH 74»
Modna revija trg. podj. NANOS Koper
14.	julija 1974 - Ansambel OKTAVI JA BRAJKA	15,—
PROMENADNI KONCERT «PREPIH 74»
15.	julija 1974 — Bulgarska show grupa SIAS 65	15.—
«PREPIH 74»
16.	julija 1974 — Italijanska pevka zabavne glasbe	30.—
ORIETTA BERTI s svojim ansamblom ansambel LABI RINT «PREPIH 74»
Modna revija trg. podj. SOČA Koper
17.	julija 1974 — Ansambel 777 m pevec DALIBOR BRUN 20.—
prva dama jugoslovanskega humorja Nela ERŽIŠNIK «PREPIH 74»
18.	julija 1974 — Ameriška show grupa	30.—
GOLDEN GATE QUARTET ansambel METROPOLITAN «PREPIH 74»
Modna revija «TEKSTINE» iz Ajdovščine
19.	julija 1974 — Italijanska show grupa	30.—
NUOVI ANGELI ansambel LABI RINT «PREPIH 74»
20.	julija 1974 — ansambel LOJZETA SLAKA	20.—
«PREPIH 74»
Zabavno satirični kabaret «PREPIH 74» avtorja Andreja JELA ČINA je na programu vsak večer. Nastopajo igralci Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Adrijan RUSTJA, Berta UKMAR, Silvij KOBAL
PRIMORSKA RAZSTAVLJA
KOPEK 13.-21. JULIJA 1974
PRIMORSKA RAZSTAVI JA
^•iplas*
KEMIČNA
INDUSTRIJA
66001 KOPE«
CIMOS
RAZSTAVLJAMO NA SEJMU
»PRIMORSKA RAZSTAVLJA«
Proizvodno trgovsko podjetje
»CENTER«
Koper
KOP E R
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH
SREDSTEV
LJUBLJANSKA' C, 13
VOZILA
CITROEN
KMETIJSKA PROIZVODNJA
s priznanimi vini
—	Refošk,
Kabernet,
Merlot,
Malvazija
z žganimi pijačami
—	Tonic Water,
Bitter lemon
KOOPERACIJA
—	BLAGOVNI PROMET TRGOVINA IN PREDELAVA z marketi, s klavnico in
z mlekarno
VINA KOPER — EXCORADO
ZUNANJA TRGOVINA IZVOZ
redni, po maloobmejnem spo razumu in sejemskih kompenzacijah
UVOZ
redni, po maloobmejnem sporazumu in sejemskih kompenzacijah
ZASTOPSTVA
SEP, Vaipadana, PREPAC OSKRBA LADU IN JAHT Koper, Piran
EXCO
proizvodnja osvežilnih in dru
gib robčkov
CHINCHILLA

MEOUNARODNA ŠPEDICIJA
i EMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA — Koper, Vojkovo nabrežje 30
Telefon: h.c. 22-741	Predmet poslovanja zajema: posle mednarodne pomorske, zračne in mejne špedicije, posle mednarodne
Direktor TOZD: 22-471	kontinentalne špedicije, posle tuzemske špedicije, posle skladiščenja in posle tuzemskega in mednarod-
P.P. 36	nega cestnega transporta blaga.
Pozdravljamo vse obiskovalce in razstavljavce 5. Mednarodnega sejmi, rimorska razstavlja» ter jim želimo mnogo uspeha.