St 99.
Ishafa dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane uMRUfr . JKI01--^ .7, leta    .   .   ,   „  5«~ %    »      ...» 3'50 Posamične številke stanejo    », ..      . $ vin. *  -
Na naročila brez dcposlane naročnine se ne oziramo.
V Gorici,  v, torek dne 28 oktobra 1913
Tečaj XLII!
Telefon »t. 88.
{Vse z« narod, svobodo in napredek!« Dr. K.Lnyrli.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo . . . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v (. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Goriški deželni zbor.
Iz   Gorice   pišejo   v   »Sildslavische Rundschau«:
»Z napetostjo pričakovano otvoritveno zasedanje goriškega deželnega zbora je poteklo povsem mirno. Na mestu liberalnega imamo sedaj  italijansko-klerikal-nega deželnega glavarja,    V    deželnem odboru sedijo en italijanski klerikalec, en italijanski    liberalec in pa dva pristaša slovenske samostojne   narodne   stranke, dočim so si poprej italijanski liberalci delili moč z dvema slovenskima klerikalcema. D o otvoritve   del o v n e  ve* čine do danes Še n i p r i š 1 o in kakor se nam zdi se deželnemu    glavarju Faiduttiju ni mudilo s tem. On je izjavil, da je bilo preteklo   zasedanje   določeno le v formalne svrlie. Tu vmes pa se na-, haja, ako pustimo konstituiranje na strani, kočljiva točka:   verifikacija   mandatov italijanske mestne in ¦ veleposestniške kurijo. Dočim je italijanska ljudska stranka poprej govorila o razveljavljenju liberalnih mestnih mandatov, je ta svoj namen kar nakrat opustila, zadovoljivši se očividno z   odpovedjo   kandidature   dr. Pcttarimi v deželni odbor in   upoštevaje, da ima v važnih slučajih liberalne glasove proti narodnim koncesijam   Že   tako vedno na razpolago.   V slovenskih    poslanskih krogih se je močno občutilo, da je pri jednakosti glasov deželni   glavar opetovano dirimiral proti Slovencem, dočim je v otvoritvenem govoru obljubo-val, da si vzame za vzgled bivšega de--žetnega glavarja Coroninija, ki se je poln takta vzdrževal dirimiranja. Čisto naravno je torej, da se pojavlja v slovenskem raboru proti italijanski ljudski stranki in sne voditeljem neka nevolja. Sluti se   o nje], da hoče v deželi gospodovati, čeprav je majhna po številu, s tem, da si ustvarja večine od slučaja do slučaja. Prišli bi torej v razpravo samo načrti, ki bi prijali deželnemu glavarju in bi italijanski klerikalci pritegnili Slovence k sebi enkrat, da bi potlačili italijanske liberalce, drugič bi pa te privabili, da bi jih izigrali proti   narodnim in gospodarskim   željam Slovencev*.   Ni treba imeti kdo   ve kake izvežbanosti v parlamentarizmu, da bi se ne uvidelo nemožnosti te dvojne igre. Že pri verifikaciiskem vprašanju se je razbila politika deželnega glavarja, tako da je dal odgoditi deželni zbor do decembra, da se izogne končanju deželnega zbora, za njegovo stranko neprijetnemu. Slovenci se niso protivili temu, da dobi italijanska ljudska stranka čas za obširno revizijo svoje politike in taktike. Kdno je že danes gotovo: Deželni glavar in njegova stranka bodo morali popolnoma   opustiti ljubimkanje z italijanskimi liberalci, pri-inorani bodo, ne posluževati se jih več z izgovorom    v narodnih    vprašanjih, marveč skleniti p o š t e n o i n o d k r i t o s Slovenci po narodnem sporazumi! delovni načrt za celo funkcijsko dobo   deželnega zbora. Daljše umikanje v odločilnih vprašanjih narodne jednakopravnosti Slovencev ni več mogoče.   Pereče vprašanje slovenskih šol v Gorici, občinskega statuta za Gorico, volilne reforme za deželni zbor in trgovsko-obrtno   zbornico mora biti rešeno, da se pride po eliminiranju teh spornih točk k uspešnemu delu. Drugače se more že danes deželni zbor proglasiti za delo nezmožen in slava italijanske ljudske stranke bo hitro pri koncu. Slovenci, -varani v svojem pričakovu-"lu, se bodo varovali, da bi sledil   temu fiasku ge drugi.«
Poslanec Fon je stavil v deželni zbornici nujni predlog za povišanje naklade na pivo s 4 K na 8 K. Italijani so predlagali, naj se predlo« izroči finančnemu odseku. To se je tudi zgodilo. Poslanec Fon je razlagal, da je tako povišanje naklade na pivo nujno potrebno ter da utegne nam dati že prihodnje leto okoli 200.000 K. Tudi zakonski načrt ima pripravljen in sam finančni minister mu je zagotovil, da se načrt predloži v sankcijo, ako ga sprejme deželni zbor!
Izmed poslancev se umevno ni nik-do postavil''proti povišanju   naklade na pivo, ali izrekla se je potreba, da rajši po-čakajino, da bomo videli, kaj dobi dežela iz malega finančnega načrta in kako povišanje te naklade se da doseči; to je bilo pač previdno. Vsa zbornica je čutila, da z nujnostjo ni nič, da pa treba to reč resno vzeti v pretres in ob prvi priliki priti na dan s potrebnimi predlogi. Noben poslanec namreč ni verjel Fonu,   da ima tako zagotovilo od strani finančnega ministra, da bo načrt predložen v sankcijo, treba je le, da ga sprejme deželni zbor. Kako, da bi ravno poslanec Fon imel tako zagotovilo, kako,   da bi ravno njemu finančni minister ukazal napraviti načrt za povišanje naklade na pivo s 4 K na 8 K in to kar najnujnejše! Mi smo pa tega mnenja, da če bi bilo tako povišanje že sedaj mogoče, če bi vlada želela tako povišanje glede na slabe deželne finance, potem bi bilo o iem prav gotovo informirano predsedstvo deželnega zbora in iz odbora b! m predložen načrt s primernim priporočilom. Tako je pa kar naenkrat poslanec Fon zaupnik finančnega ministra, po njegovem nalogu ima v žepu odpravljen zakonski načrt in ponosno diktira zbornici, naj takoj sprejme, kar hoče on. V prejšnji zbornici je bil Fon precej tih in ponižen in si je nakopava!' lepo mirno sokrivdo na finančnem polomu naše dežele; sedaj ko so v treh v zbornici, ko ve, da on nič ne šteje in ni v nikaki odgovorni večini, pa se hrupi in hoče po vsej sili kar čez noč sanirati deželne   finance.   Le   pomislite, ljudie božji, kai je hotel Fon in kaj so za-j vrgli ti   nesrečni   liberalci!   Nezmotljivi Slovenec* pravi: »Z n o v i m d a v k o m n a   pivo   bi   bila   dežela  d o b i-la   velike   dohodke,   ki   bi    se bili v s a i   del o m a   l a h k o   p o r a-b ' I i   z a   rešitev   r a z n i h g o s p o-*2arskih    nanrav,   za   prispevke   k   zgradbam* cest,     vodo-
v o d o v i t d.«   Ustavimo se tu.....pri
velikih dohodkih! Poslanec Fon ie rekel, da morda že prihodnje leto bi' dobili 200.000 K več. To so torej tisti »veliki dohodki«! In vsaj deloma bi se dali ti dohodki norabiti za rešitev raznih gospodarskih nanrav, za ceste, vodovode, itd. I»i tako dalie, to p^vdarjamo. Z delom od 200.000 .K bi se dalo vsa, ta različna dela nanraviti! Tam ori »Slovencu« znajo res dobro računati, koliko stanejo ceste, vodovodi, razne naprave gospodarske.... in tako dal'e. »Slovenec« hoče imeti nri cronji radi naklade na nivo popoln efekt. S povedanim še ni jcadovolien: zato ie zapisal še to: da so »liberalci« meni nič tebi nič zavrgli davek na pivo. ki bi pomenil velik dohodek deželi«.... Kdo je zavrgel davek na pivo? Odseku Je Izročen pred-
log, kakor fe hotel laški krščanski socia-lec dr. Bugatto. Vsi govorniki, slovenski-kakfer laški, so se izrekli za povišanje naklade na pivo, ali Fonu nI nihče nič verjel,
kar je pravil o ministrih in o gotovosti, da bo zakonski načrt sprejet. Odtod taka jeza po »Novem Času« in tako zavijanje resnice in laganje po »Slovencu«! — Vsak pa si sam lahko napravi pravo sodbo o početju klerikalcev, ki važna gospodarska vprašanja, vredna resnega raz-motrivanja, izigravajo v demagogične svrlie. Resni zastopniki ljudstva ne delajo tako.
(Konec prih.)
Preflavanje k Ileia.
Kot neizčrpljiva kašča, kot neusahljiva zakladnica so nam balkanski dogodki. Vedno na novo črpamo iz njih navdušenje, vedno z nova se učimo iz njih. Toliko se je pri nas že govorilo in pisalo o balkanskih dogodkih in vendar niso zgubili prav nič na zanimivosti. Nasprotno, vedno rajše se pečamo ž njimi, ker so nam vedno bolj jasni, ker jih vedno bolj razumevamo. Da bi jih pa tudi razumeli z našega stališča, da bi znali, kaj se moramo učiti iz njih, v tem namenu je govori! v soboto v polni dvorani »Trgovskega doma« dr. Ilešič. Izvajal je:
Zopet se otvarja hram muz. Kjer se zbirajo ljudje z velikim umom in pogumom, tam je danes zbirališče muz. To je prt nas. V drugih deželah pa se zbirajo muze v krasnih poslopjih, na vseučiliščih iti akademijah, pri nas pa pri pogumnih ljudeh, v Socialnih maticah. Veliko ljudi hodi posečat hram muz, a ne hodijo tja vsi iz čistih namenov. Koliko ljudi je, ki hodijo tja le zategadelj, da dobe potem službo, koliko je ljudi, ki obiskuje dome muz le iz gmotnih koristi. Ne tako vi, ki ste prišli v Trgovski dom iz čistega navdušenje, da slišite misli drugega moža, da se Vam iz teh misli porodi dvom, oče vsega napredka. Štejem si v čast, dt otvar-jam predavanja »Narodne Prosvete«, da predavani prvi pred Vami, ki Vas vodi le lepa misel vedoželjnosti.
Predavati mi je o. zgodovinskem pomenu balkanskih vojn. Upam. da bo tema zanimala vse, saj niso balkanski dogodki samo pri nas izzvali največje navdušenje, temveč so se čutili sunki teh dogodkov po celi Evropi. Nastane vprašanje, kaj bo posledica teh dogodkov? Vse mogoče zaključke si lahko dela človek, pa tudi najženijalncjši ne more podati sigurnih. Pred kratkim so praznovali bitko pri Lipskem. Kako krasno bodočnost so pro-rokovali razni ljudje -»tlačenim narodom«, ki mora nastati za nje, ko bo vržen »tiran vseh tiranov« — Napoleon. Pa hujše sužnosti niso trpel; narodi nikdar pod Napoleonom, kakor jih ie potem čakala, ko so bili »osvobojeni«. Danes pač priznavajo, da je bilo Napoleonovo čiščenje prestolov začetek ujedinjene Nemčije In Italije, Ali takrat so govorili proroki drugače. Ravno tako nezanesljiva so pa prerokovanja o bodočnosti Balkana. Zato ne bom govoril o tem.                          .
Ravnal se pa bom po starem geslu, da ie zgodovina učiteljica narodov, iz dogodkov spoznavaimo vrline in napake balkanskih narodov in iz tega se učimo. V začetku so se ravnali zavezniki po reku. ločeno korakati pa skupno udarjati. »Getrennt marsebicren, vercint schla-gen«. Če so ..pa' hoteli to vršiti, so morali
vedeti eden za drugega, so morali biti poučeni eden o drugem. Tu bi bil za nas prvi nauk. Moramo biti informirani eden 6 drugem, naš boj mara biti skupen in potem bomo tudi skupno zmagovali.
Zavezniki so si medsebojno pomagali. Posebno Srbi so na vse strani pomagali. Eden, pa je bil, ki se je branil pomoči. Ponosni črnogorski junak je hotel sam osvojiti Skader. Zgubil bi čast, če bi ne osvojil sam Skadra. Ali če bi takoj v novembru sprejel srbsko ponudbo, bi morebiti bil danes Skader črnogorski. Splen-did isolation, sijajna osamljenost, ni za male narode. In isto se more zgoditi nam Slovencem, če bomo hoteli biti osamljeni. Mi se moramo kam nasloniti. To je drugi nauk.
Pa potem so prišli ti žalostni dogodki, ko smo vsi trepetali, ko se je za"ela srb-sko-bolgarska bratomorna vojna. Zavezniki so imeli pogodbo, po kateri se naj bi razsodila vsa nasprotja. Ali skupnost je bila le na papirju, nikjer pa ni bilo skupnosti na duši. Tn tisti, ki je rušil to skupnost, tisti je kriv vojne. Skupnost pa rušijo, ki vedno naglašajo solidarnost, pri tem pa udrihajo čez soseda, da nastane potem sovražno razpoloženje proti sosedu. Tisti rušijo skupnost, ki precenjujejo sebe in podcenjujejo soseda, ker dražijo tako k spopadu, najbolj pa rušijo skupnost oni, ki vedno govore le o svojem lastnem narodu, o drugih pa ledeno mrzlo molče. Kako naj zrastejo potem skupna čustva, če nihče o drugem ničesar ne ve? Ti ljudje vedno govore, vsak naj dela na svoji njivi, ko bo pa zadnji dan bomo pokazali, kdo je pridelal več. Ali tudi dve reki tečeta vsaka zase in vendar bi bila večja sila v njih, če bi si združeno"iskaIe svojo pot v morje.
Dve skoraj enako močni državi sta si stali na Balkanu nasproti, Srbska in Bolgarska. Vprašanje nastane, ali moreta dva enako močna soseda ostati prijatelja. Eden pazi na drugega, da ne postane drugi silnejši, večen boj je med njima, dokler ne zmaga eden, dokler ni drugi ponižan. Ponižani pa išče sedaj samo prilike, da se maščuje. Tako sta si v večnem nasprotju. Ena "možnost je, da si nasprotujeta oba enako močna tako dolgo, dokler se ne uničita. Pa še druga možnost je to. Vzameta se, kot se vzameta fant in de-' kle, skupno gospodarstvo imata. Potem je pač vseeno, čegava je katera stvar, od njiju je, potem tudi ne more nastati prepir radi te slovenske ali lirvaške šole. Če pa je skupno gospodarstvo, potem je treba tudi skupno delati. Tu pa ne zadostuje samo čitanje sosedne literature, temveč slovenski literat mora tudi pisati za sosed? in obratno.
Samo troje je mogoče. Ali srno osamljeni in poginemo, ali se medsebojno uničimo, ali imamo pa skupno gospodarstvo. Samo to je mogoče, vsako besedičenje o slovanski realni vzajemnosti je na fraza. Pri tem se pa ni treba prav nič bati za zgubo individualnosti. Nobeno dekle ne izgubi vsled poroke svojo individualnosti, Čeravno zgubi svoje ime. Dušna vez mora biti; med nami iii obvarovani bomo vseh hudih posledic.
Mnogo razočaranj je nrinesla balkanska- volna. PodrtHivom. nemški^ Jistov. *mo mislili, da so SrnKftaišlabši narod na Balkanu, videli ra sltiMa so bili najbolj
ripravljeni. Videli smo,>da je bij/i pri. njih ' povsod" ena sama harmonija, predvsem Se pa harmonirala politika in generalrjv^b. Ne tatfb pri Bolgarih. Tam tudi ni bilo.har-
monije med politiko in vojnim poveljstvom in iz tega vzroka je danes Bolgarska ponižana. — Neštetokrat se pri nas govori, kaj je najvažnejše, ali gospodarstvo, ali politika, ali kultura. Pa vse je enako važno, eno brez drugega ne more obstati. Srbi so nam pokazali, da je treba harmonije na vseh poljih.
Še o eni stvari moram govoriti, cenjeni poslušalci ste gotovo že uganili, da moram tudi jaz omeniti Albanijo, ki jo je mati hvalila, še predno jo je porodila in za katero se je priglasilo kar več očetov. O nobeni drugi deželi se ne govori danes toliko kakor o Albaniji. Tega mesta si pa ni priborila Albanija iz lastne sile, temveč to mesto so ji dali njeni pokrovitelji. In tu se moramo vprašati Slovenci: Ali bi dobili mi pokroviteljev, če bi postala naša domovina kedaj tako važna, kot je da-^s Albanija? Naša dolžnost je, da jih dobimo. Nikakor ne smemo misliti, da je vsaka katastrofa izključena. Kadar pa pride katastrofa, tedaj se ne bo nihče oziral na našo kulturo, le to bo veljalo, kar bomo mi veljali. Mi sami pač ne bomo mogli biti jeziček na tehtnici tam, kjer se bo tehtala veljava svetovnih sil. Rabili bomo pokroviteljev nujno, zato moramo pa že danes na to delati. Mi rabimo politike, ki se bode ukvarjala tudi z mislijo, kaj bo iz nas, če pride katastrofa.
Vsled pokroviteljev dobi Albanija svojo neodvisnost, dobi pa tudi svoj jezik. Ali ta jezik bo le nepotrebna prometna ovira. Drugače je to pri nas Slovencih. Nismo ravno številni a naš jezik ima, naslonjen na mogočno drevo Jugoslovan-stva svoj pomen, ima svojo življenjsko pravico. Če smo oprti na jugoslovanstvo, ima naš jezik pomen, če smo v zvezi, v skupnem gospodarstvu z Jugoslovan-stvom, potem je naša bodočnost jasna.
Iz Plavi ?LMar
Škoda našemu trgovcu, vzročena od pošte.
Plave so v naši deželi, v bližnji Soški dolini, Lindar je v Istri.
Lansko leto smo poročali, kako je hodila neka povzeina pošiljatev iz Plavi v Lindar 13 dni. Letos pa je, v znamenju napredka menda, rabila poštna pošiljatev, povzetna kot lani, še enkrat toliko in še en dan po vrhu; oddana je bila v Pla-veh dne 20. septembra, dospela pa je v Lindar v Istro 17. oktobra.
Neki trgovec iz Lindra naroča s i r v Plaveh. Lani je romal do Lindra sir 13 dni, letos pa 27. Lansko leto, po tako pozni dospelosti, se dotični trgovec v Istri ni več oglasil. Rabil je pač sir in dasi je vedel, da je sir iz Plavi dober, ga vendar ni več naročil, ker si ni bil gotov, kedaj ga dobi. Recimo, da ga rabi čez par dni, dospe mu pa še le po 13!
Trgovec v Plaveh se je obrnil nanj, novdarjaje, da njega pač ne zadene nika-ka krivda: krivda ie na pošti. Trgovec v Lindru se je zopet oglasi! in naročil sira za 30 K. Toda glej! Lani je čakal 13 dni na sir, letos pa 27! Dne 20. septembra je bila v Plaveh oddana povzetna pošiljatev. v Lindar ie dosoela pa 17. oktobra'. 27 dni. to ni malenkostna zamuda!
Tako ima zbog nerednosti na pošti ubogi slovenski trgovec škodo. Intere-santno bi bilo vedeti, kje Ie je romala okolfta nesrečna pošiljatev sira iz Plavi? Poštno ravnateljstvo je dolžno preiskati to stvar in poskrbeti, da se kaj ta-
kega nikoli več ne pripeti. Pa kako to, da se je zgodilo ravno slovenskemu trgovcu dvakrat to, da je prišla njegova pošiljatev v Lindar s tako zamudor Ali tiči tu vmes tudi kako narodno sovraštvo, kaka konkurenca? Poštno ravnateljstvo, kakor rečeno, je dolžno, preiskati to stvar in v javnosti naznaniti rezultat. Takih prometnih razmer med Goriško in Istro ne bomo trpeli!
(%^U^
Dodiška Dohanca.
Dogajajo se na svetu velike reči, ki dvigajo narode in jim dajejo nova bogastva, pa ti dogodki gredo preko nas, komaj nežen odziv rode pri nas. Vse drugače pa je, če se zgodi v domovini Škandal, takrat se predramijo ljudje in takoj so vsi poučeni o vseh posameznostih Škandala. Ali da bi sklepali ljudje in mislili, zakaj je\ škandal nastal, to se zopet ne zgodi. In vendar se da preprečiti nov škandal samo takrat, kadar se ljudje iz izvršenega kaj nauče. Ker ne maramo, da bi se nanovo osramotilo naše ljudstvo s slučajem vo-diške Johance, zato se pečamo ž njim in zato hočemo razložiti našim bralcem, kako se je stvar vršila. Ne bomo pa pozabili pokazati krivce kot tudi one, ki niso nastopili proti sleparijam Johance, dasi je to bila njihova dolžnost.
Pred kakim pol letom se je začela polagoma širiti govorica, da je v Vodicah na Kranjskem.svetnica. Vedno več se je govorilo o novi svetnici in kmalu so prišle tudi posameznosti na dan. Ljudje so govoriti, da je v vodniškem župnišču (Vodice so občina v sredi med Kranjem in Kamnikom) zelo sveta ženska po imenu Johanca. Ta sveta ženska da je deležna posebne milosti božje, ker kadar se zamakne v molitev, ji prične teči kri iz glave prs in nog. Ko so nekateri.ugovarjali, da to ne nu,re biti res, so ljudje ogorčeno zavračali vsake dvome, ker čudeži se gode vendar v župnišču in sam vodiški župnik ic poleg, kadar se dogajajo čudeži. In lahkoverni ljudje so, hodili 'trumoma v Vodice, dajali za drage maše Johanci. denar in bili tako nesramno osleparjeni. Zgo-diio se je pa, da je potrebovala Johanca krvi in vzela je izvoščka, (kupčija je torej dobro šla) in se peljala v ljubljansko klavnico po t e 1 e č j o k r i. To je pa bilo usodepolno za njo, ker izvošček jo je poznal in drugi dan je vedela vsa Ljubljana, da rabi »sveta« Johanca telečjo kri. S tem je bil konec njenega svetništva v Vodicah, začeli so jo iskati orožniki. Pa mesto, da bi sedaj prenehala s svojimi sleparijami, ie nadaljevala svoje nečedno početje in potovala po samostanih, kjer je skušala na novo dobiti iz ljudi denarja. Bila je na Goriškem, Primorskem in po drugih krajih, dokler jo ni končno doletela roka pravice in jo je orožništvo aretiralo pri Vidmarjih, in jo oddalo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Johanca je čisto preprosta ženska. Njena sleparija pa je tako komplicirano izvedena, da je izključeno, da bi bila brpz pomagačev. Kateri so ti ljudje, to bo že še pokazala sodna obravnavo. Pa ljudje nikar ne mislite, da delamo Johanci krivico, če ji pravimo sleparica, ker tako, kakor je delala ona, ne dela pač nobena svetnica. V laseh je imela večjo krogljo iz kavčuka, iz katere so šle fine cevke pod iasmi in se končale na čelu. Rnako je imela tudi cevke pod srajco, na prsih in na nogah. Te kroglje je napolnila s telečjo krvjo, kadar je bila »zamaknjena«, se |e premetavala po postelji in s tem pritiskala kavčukasto krogljo. da je začela teči kri iz cevk. To je pa ravno bil višek njenega čudeža. Takrat pa je začela praviti o drugem svetu. j Po navadi je seveda ie pravila, da je ta že tako dolgo v vicah, da grozno trpi in da prosi odrešenja. Če bi ona molila zanj, b: bil gotovo kmalu rešen. In ljudje so segali v žep in dajali denar. Tako se govori, da so našli pri Johanci 7000 K denarja. Za polletno »delo« gotovo kraljevska plača. Tako je torej sleparila Johanca pol' leta nemoteno in sedaj nastane vprašanje, kako je mogoče, da se vrši taka zloraba vere, tako nesramna slenariia javno pol leta neovirano? Kje so bile oblasti 'n včasih tako hitro dobe krivca, kje so bile sedaj? Kje je na predvsem bil knezoškofijski or-dinarijat, ki ni nastopil proti temu, da se le vršila sleparija javno v župnišču? Če bi takoj v začetku nastopil župnik VodiSM
proti Johanci, bi bile sleparije net On jo je pa, mesto da bi jo daM&preti, vzel še v zaščito. Pa kako td, o^ 'je tudi ljubljanski škof sedel na lini, ker' drugače bi vendar nastopil proti slepariji. — Kako to, da sploh ni bilo duhovnika, ki bi nastopil proti tej slepariji? Da, pač bili so posamezni, pa so morali umolkniti. Zakaj so tako ščitili Johanco? Ta vprašanja morajo biti razjasnjena. Pa še lepše je to. Tri mesece je ležala ovadba na okrajnem glavarstvu in vlada ni nastopila proti sle-parki. Kako to? se sprašujemo vnovič. Vlada, škof, duhovništvo vse ve za vodi-ško Johanco, pa nihče se rie zgane. Pa državni pravnik, ki tako marljivo bere in beli ljubljanske napredne časopise, aH se ne spominja, da je bral o vodiški Johanci in zakaj ni vsaj on nastopil? Pa še je bilo premalo zaščitnikov vodiške Johance, priti je moral še novi. Napredni poslanci so vprašali v kranjskem deželnem zboru deželnega predsednika barona Sclnvarza, kaj je z vodiško Johanco, zakaj oblasti ne ustavijo njenih sleparij? In kaj je odgovoril deželni predsednik? Pa ta sploh ni prišel do besede, ker je deželni glavar prepovedal govoriti o vodiški Johanci. V deželnem zboru, kjer je isti dr. Šušteršič najvehemetnejše napadal že vse, od ministrov pa do najrevnejšega deželnega cestarja, v tem deželnem zboru se ne srne govoriti o vodniški Johanci, dr. ŠuMer. šič ne pusti razpravljati o tem, da bi vlada in škofijski ordinariat ustavila slepar-jenie ljudstva. O razpravi bomo pa seveda obširno poročali.
Balkan.
Počasi se vrača na Balkan mir in tako bo kmalu deležno od neštevilnih vojsk utrujeno prebivalstvo blagrov miru. Celo Albanija zadobiva počasi mirno lice.
Srbske čete se vračajo v domovino in sicer večina po železnici iz Bitolja v Solun in od tam v Belgrad. Kadar se vrnejo vse čete v Srbijo, se izvrši demobilizaciia tekom dveh tednov. V soboto so zapustile zadnje srbske čete Albanijo, kar je sporočil srbski poslanik Jovanovič tudi grofu Berchtoldu. da se mu tako umiri kri.
V Cetintah ustanovi srbska vlada svoje poslaništvo in sicer bo poslanik Dragomir Stefanovič, dosedanji generalni tajnik v zunanjem ministerstvu.
Tudi Črnogorski vojaki so zapustili popolnoma albansko ozemlje, tako da ic saj glede Albanije intervencija Berchtolda nemogoča. Čuje se pa že o novih konfliktih. Srbija noče vrniti svoje železniške nroge orientalski družbi, katere last so bile dosedaj te proge. Avstrija grozi z inter-vcnciio in pravi, da mora Srbija storiti isto kot ostale balkanske države, ki so svoie nroge vrnile družbi. Dosedaj se vrše še pogajanja. Upanje je, da se zadeva mirno reši. Seveda bo pa morala družba ^ narodnostnem in vojpškcm oziru poslušati Srbijo.
Orško-turška pogajanja se ugodno nadaljujejo.
Politični pregled.
Avstro-Ocrsfc«. Poslanska zbornica. -- Položaj se je znatno poslabšal. Rusmi gro',e t obstruk-cijo in sicer ne samo s tehnično temveč tudi s hrupno. V ta namen so se že preskrbeli rusinski poslanci s potrebnimi piščalkami. Njihove zahteve so upravičene in zmerne, a kljub temu nočejo Poljaki ugoditi njih željam. Sedaj se vrše Še pogajanja in vlada in drugi poslanci se trudijo .na vso moč pripraviti Poljake do koncesij. — Tako »¦* ustavljeno skoro vse delo. — Delegacije bodo sklicane najbrže IS. novembra.
Inozemstvo.
Čeh ~ ameriški poslanik na Balkanu. — K a r e 1 V o d i č k a, Čeh v Čikagu, lastnik pivovaren, bogat mož, je imenovan ameriškim poslanikom za balkanske države. Novi diplomatski zastopnik seve roameriske republike nastopi svoje mesto takoj. Prebival bo najbrže v kakem važnem kraju Srbije.
Volitve v Italiji. — Ob zelo slabi udeležbi so se vršile v nedeljo v Italiji volitve za državni zbor. V Rimu je volilo ie
30 odstotkov volilcev. Volitve so bile mestoma zelo viharne. Pri teh volitvah je volilo 5 milijonov novih volilcev, ker so volili tudi analfabeti so morali čisto mi poseben način določiti glasovanje. Dosedaj je znan rezultat iz 392 krajev. Vseli poslancev je 508. Ožjih volitev je treba 74. Iz 116 okrajev pa Še manjkajo podatki. Vlada ima sigurno večino. Med stranke se razdele mandati tako- liberalci (vladni) 190, radikalci (vladni) 43, konstitu-cioncina opozicija 15, republikanci 10, re-formistični socialisti 15, oficielni socialisti 25, klerikalci 20 poslancev. Mesta so večinoma volila socialiste, dočim so na dežeii izvoljeni vladni pristaši. Izvoljen je tudi bivši minister Naši, ki je bil radi sleparij zaprt, in sicer je izvoljen v dveh okrajih.
Politični preobrat na Španskem. — Dosedanji liberalni ministerski predsednik grof Romanomez je dobil v zbornici nezaupnico in je rnoral vsled tega demisijo-nirati. Kralj je njegov odstop sprejel in je nato poveril novo vlado konservativcu Mauri. Ta pa ni sprejel vlade, temveč je nasvetoval bivšega predsednika zbornice Dapo. Dosedaj še ni znano, je H Dapo sprejel vlado. -Liberalni listi zahtevajo liberalni kabinet in napovedujejo demonstracije. Bati je se, da v najkrajšem času izbruhnejo nemiri po deželi. Posebno v Barceloni je razpoloženje prebivalstva nad vse nevarno.
Domače vesti.
Predavanje prihodnji petek. — V petek bo predaval g. dr. B. V o š n j a k. l/bral si je aktualen in velezanimiv predmet, »Pravo manjšin«. O pravu manišin so v rabi najrazličnejša, toda večinoma napačna mnenja. Predavatelj nam hoče podati s teoretičnega državnoznanstve-nega vidika, toda v poljudni obliki bistvo moderne ustavne oblike. Demokracija pomeni odločcvuuje po volji večine. Vendar ima tudi manjšina gotove pravice. To je posebne važnosti za Slovence -- sploh slovanske narode, ki so po posameznih deželah umetno stisnjeni v manjšine. Treba si predočiti pravo opozicije in obstruk-cije v zakonodajnih zborih, pravo mestnih in občinskih manjšin (kar je zlasti važno za Gorico!), vprašanje zastopstva po kurijah. vprašanje proporca in preglasovanja, pluralnosti in enakosti pri volitvah, nadalje upravno in sodno enakopravnost, »enakost pred zakonom«, ki je včasih tako iluzorna. —- To predavanje obeta biti za vsakogar sila zanimivo in smo prepričani, da vzbudi pri goriških Slovencih primeren odmev ter da bo zlasti sedaj, ko se pripravljajo važne izpremembe za goriške Slo vejice in ko je treba podrobne informacije o teh sodobnih vprašanjih, — dvorana poln a!
Hrvaški gledališki igralec Robert Ma« tijevič naznanja, da priredi v soboto 1. novembra »pri jelenu« vesel gleciališčru večer. Začetek ob 8. uri.
Akad. feriaino društvo »Adrija« v Gorici opozarja vse prijatelje "društva,, da se vrši prvi prijateljski sestanek v četrtek 30. t. m. v gostilni 'Pri pete-iinekiu oh osmih zvečer. Tovariši, udeležite se sestanka polnoštevilno.
Herr Casapiccota, poslušajte! — Velika je bila skrb policije v petek zvečer za par nemškutarjev in Nemcev, ki so zborovali »pri treh kronah«. Oboroženi redarji so oblegali kar dve temni ulici. 30 redarjev je bilo pripravljenih, da na povelje planejo in storijo svojo dolžnost Taka velika skrb za nemškutarje. Toliko varstva za par ljudi, katerim noče nihč«1 nič hudega! Mi smo umeli dobro, z a k a • tak aparat. Grehi pa se nabirajo in kmalu jih bo toliko, da   potlačijo   grešnika   k
tlom.....Ali bi ne bila umestnejša tako
velika skrb za javno varnost po noči na raznih krajih mesta? Na Kornu na primer o polnoči ropar lahko oropa, ubije in speče človeka na ne bo nobenega redarja blizu; za tistih par Nemcev v svetli sobi na varnem pa je bilo potrebno veliko varstvo z nabasanimi revolverji in sabljami zvečer ob 8. uri. fekrbi za varstvo po noči v Gorici ne vidimo nobene. Potrebne se stražnice na raznif) krajih mesta in po-nočna služba. Na to stran naj g. nadko-misar Casapiccota obrne svojo skrb; b" bolj prav, kot pa tako skrbno čuvati že-lezničarske nemškutarje »pri treh kronah«!
Ustanovni občni zbor Podpornega zaloga »Simon Gregorčič« za tibojje učence c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici, — Ustanovni občni zbor tega društva se je vršil v nedeljo 26. t, m. Zborovanje je otvoril prof. A. Ipavec. V svojem nagovoru je pdvdar al potrebo takega društva, ki ima namen nadotnestovati Gvula-vev fond, ki je obstojal na. stari gimnaziji in od katerega' seima* na4e?aU^va^yrii(-\ štvo vsaj tretjine njegovih dohodkov. Naglasa! je, da novo društvo ne more in ne bo delalo konkurence že obstoječim dijaškim podpornim društvom. Nadalje je omenil, da je društvo Že začelo » tem-delovati, da je sprejelo slov.učne knjige stare gimnazije, nakupilo nove in jih razdelilo med dijake. V ta namen se je porabil znesek 136 K kot preostanek lanske veselice slovenskih srednješolcev, druge kniige se ie,kupilo n. upanje. Za društvo vlada veliko zanimanje. Znani podpornik slov. mladine, ki noče nikdar biti imenovan v javnosti, je daroval 100 K. trgovec Hribar je obljubil 5 oblek, primarij dr. Gosti bo dajal kosilo enemu dijaku, dr. Brecelj bo brezplačno zdravil one dijake, katere nriporoči društveni odbor. Pri vo-litvi odbora so bili izvoljeni: nredsednik or. Pirievec. odborniki r»rof. Lavrenčič, Prijatelj. Rauter, dr. Sorli. šaola in trgovec Hribar, namestnika dr. Orel in orof. Devetak. preglednika šolski svetnik Sanici in prof. Berbuč. Pri slučajnostih je nrof. Ipavec izrazil željo, raj bi društvo v nrvi vrsti »odpiralo kmečke fante. dr. Pirievec pn je novdaril potrebo, da si društvo zbere neko glavnico kot nedotakljiv fond in si s tem zagotovi stalne dohodke. S tem ie bilo zborovanje končano.
Avto goriškega magistrata v jarku. - Danes dopoldne je hotel avto kreniti v Nižini Starega pokopališča na Tržaško cesto. Cesta tam visi in pri obratu je padel avto v jarek. Popraviti ceste na pametno in zakriti jarek ob viseči cesti. Ali goriškim tnagistratoveem to praviti!
Central Bio. Nedeljske predstave z vojaško godbo so pri občinstvu Jako priljubljene, kar se je videlo iz obilnega obiska med temi predstavami. Pa tudi vspo-red je bil vclezanimiv. Jako lep vspored se nam obeta tudi za danes in jutri. Predstavljala se bode drama »Svetilnik smrti«. ki je izdelana v barvah. Kdor je vide! predstave z barvauimi filmi, gotovo ne bo zamudil te prilike ogledati si tudi to vso v barvah izdelano dramo. Cene so običajne. Komisar Resen razžaljen. — Rozina Konic, uslužbenka in R, Figelj iz Pevme sta bila obtožena, da sta prinesla na goriški irg nezrelo grozdje in da je Fige I j razžalil komisarja Resna. Pri okrajni sid-siiji le bila Koničeva obsojena na 5 K globe in Figelj na 20 K. Pri vsklicni razpravi pa je bila Koničeva popolnoma oproščena, cena razžaljenja gospoda komisarja Resna pa je padla od 20 K na 5
Pod avtomobil dr. Breclja ?c padel na Vipavskem Anton Črnigoj iz Skrilj, Dr. Brecelf je baje zadosti opozarja« Črnigo-ra na avtomobil, ali Črnigoj je bil baje pi-jan in tako se ie zgodila nesreča. Dr. Bre-celi je naložil Črmgoja v avtomobil in ga peljal v Gorico k usmiljenim bratom.
Zaprli so nevarnega sleparja, ki je prišel v našo deželo iz Amerike. Tam se nahaja neki Nikolaj Zulianj iz Gradeža. Ta se je izda! za Zulianija iti prodal vse njegovo i^ierle. Ko so ga aretirali, je t s lik da je bolan. Zato se nahaja-sedal v bolnišnici, kjer pa pravijo, da je mož popolnoma zdrav.
Nu 5 mesecv težke leča je obsojen 33 letni Alojzi? Po.ntou h Marijana, ker se je pregrešil nad neko mladoletno deklico. Vsak mesec se bo enkrat tudi postil. Pred sodnijo se je izgovarjal s pijanostjo.
Nezvesta služkinja. — 21 letna Marija Zuliani je doma iz Vtdemske provmcije Služila je pri Mariji Pičulinovi v Gorici. Osumljena je tatvine; zato so jo te dni aretirali.
Eno nogo je zgubil že pred leti 03 letni Josip Antončič iz Tomaja; sedaj si je zlomil še drugo. Revež se nahaja v tukajšnji bolnišnici.
Ujeli In zaprli so v soboto »svetnico« lohar.co. Zanimive slike o tem ie dobil »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki jih priobči ta 'eden, in bo torej totedenska številka še bolj zanimiva, od prejšnje. »Slovenski Ilustrovani Tednik* s slikami o ujeti Johanci izide v četrtek 30.,t. m. in že
sedaj opozarjamo občinstvo nanj. Dobiva se tudi v trgovini A. Gahrščeka v Gorici. Zatekel se je pes brak (samica) bele dlake, sliši na ime »Herta«. Kdor bi kaj vedel o njem, je naprošen sporočiti eventualno psa poslati Fr. Lebanu, učitelju na Trnovem, kjer dobi primerno nagrado.
jj *.Daijiaca^)olitika.
Slovensko politično društvo'v Gorici
ima že široka razpleteno delovanje političnega^, gospodarskega, socialnega značaja. Vrši pa se tako delovanje brezhru-(Trto, upoštevaje, da .pametna resna beseda na pravem mestu kaj zaleže in mora dati sigurr.ejše in lepše uspehe nego hru-penit. Tako delo se ne vidi, ali čutilo se bo po uspehih. — Za danes beležimo na primer, da je Slov. politično društvo storilo vse potrebne korake na kompetentnih mestih g 1 e d e" neznosnih r a z m e r n a d r ž a v n e m k o I o d v o r u. v G o-r i c i, ki morajo že vendar enkrat prenehati!
Slovensko politično društvo v Gorici razvija svoje delovanje po deželi in ima beležiti dobre uspehe, dasi je politič-' no delovanje v današnjih časih vsled zbeganosti, ki vlada med ljudstvom i'-: raznih razlogov, jako težko. Število članov Slovenskega političnega društva vendar lepo narašča.
Slov. pol. društvo je potrebno, nov;* politična organizacija nujna: zato se bo nadaljevalo delo in razširilo po celi deželi. Le pridno naj se priglašajo povsodi s pristopom v društva!
Prosveta.
Prvi redni občni zbor »Socialne Matice« v Gorici se je vršil v nedeljo dne 26. oktobra. Poročila so pokazala, da je bilo prvo leto zelo plodonosno za >Soeialno Matico«. Obširnejše poročilo prinesemo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Soglasno se je Izvolil sledeči odbor: Predsednik: dr. Bogumil Vošujak, Gorica; podpredsednik: dr. F;au llešič, Ljubljana; l. tainik: Vladimir Knaflič, Gorica: II. tajnik: Karel Cigoj. Gorica: blagajnik: prof. A. Sovro. Gorica; knjižničar: prof. dr. K. Ozvald, Gorica: odborniki: dr. Vekoslav Kisovec Trst; I. pl. Klei,,,viavr, Trst: An-drei Čok. Trst: prof. L Heree.. Ljubljana; nrof. dr. D. Lončar. Idrija: orof. F. Gaugl. Idrija; prof. dr. Ljudevit Pivko, Maribor; dr. Krnest Kalan. Celje.
Književnost.
Br. Gustave Le Bon: Psihologičui zakoni razvoio narodov. Založila znanstvena knjižnica -Omladine«. Cena 2 K 50 v. --¦ Opozarjamo vse naobraženstvo na to epo-halno delo. ki ga odlikuje ne le temeljita znanstvenost temveč tudi poljudna pisava. Delo je prevedeno skoraj že v vse evropske jezike, v originalu pa berejo to znamenito delo tudi že Turki, Arabci, Japonci, Indijci, Armenci in drugi narodi. Slovenskemu prevodu je dodana avtorjeva slika se faksimiom in predgovor je napisal znani slovenski znanstvenik Albin Ogriz, ki je tudi oskrbel prevod. Oprema kniige je uzorna, kot smo sploh vajeni pri založništvu »Omladine«. Obširnejšo oceno prinesemo. Za sedaj pa toplo priporočamo vsem knjigo v nakup. Naroča se pri »Upravništvu Omladine« Praga 11. Tiskarni Gregr a syn.
DOPISI.
k komenskeaa okraia.
Iz Temnice. — (Klativitcz.) — V četrtek popoludne je obiskal tukajšnjega krčmarja Stepančiča imeniten gost — podpisal se je za Alojzija Podgornika, doma iz Šmartnega — ier izrazi! željo, da bi rad poznal kako boljšo gospodično v svrho možitve. Po krčmarjevem priporočilu pošlje po neko gospodično, ki ga vpraša kaj želi. Ta pa kar meni, tebi nič, vpraša jo za roko. Gotovo se mu je zelo začudila in se prav srčno nasmejala. »V tej stvari morate, g. redar (predstavil se je za redarja iz Trsta ter da ima 14 dnevni dopust) malo počakati, ker jaz ne prodajam svoje ljubezni tako ceno kot vi« in je odšla. Pri krčmarju je kupil mnogo cigaret »damen«, se prav dobro   pogostil,
prenočeval ter drugo jutro okrog 11. po dobrem zajutrku odšel s pretvezo, da gre k vikarju ter da se kmalu vrne h kosilu. Gospodinja je istočasno hotela v njegovo sobo, a zaman, kajti ključ je vzel s seboj. Krčmarji naj pazijo na svoje ključe, go-spice pa na svoje srce!
Iz Gabrovice. — Pri nas se je pred kratkim ustanovila podružnica N. D. O. Pravila je oblast sprejela na. .znanje. .Vsi delavci v našo narodno organizacijo! — Pri nas mislimo na ustanovitev mlekarske zadruge. Potrebna je. Zganitno se!
Iz ajdouskega okraja.
Iz Rihemberga. (Odkritje spominske plošče.) Kakor znano, je bilo odkritje v naši občini spominske plošče generalnemu majorju Vidmajerju, ki se je boril proti Turkom in Francozom. Vidmajer je bil sin advokata grofa Lanthierija. V zastavah je bil Rihemberg, prišli so k nam poleg veteranov razni visoki gospodje. Namestnika je zastopal namestništveni podpredsednik grof Attuns, navzoč je bil deželni glavar prost Faidutti. nam. svetnik Rebek, baron Locatelli, baron Teuffenbach, oficirji iz Gorice, grof Corouini itd. Sveto-mašo je služil župnik Štrancar ter imel potem govor o slavnosti. Obširno je govoril predsednik veteranskega društva Jacobi, o-menjajoč med drugimi našimi rojaki duhovnika Križmana, ki je bil pesnik, matematik in izdelovalec orgel j; v Admontu kažejo njegove orgije kot veliko posebnost Govoril je grof Attems. nam. svetnik Rebek, deželni glavar Faidutti. Svirala je godba. Podpredsednik veter, društva Ncffat je izročil ploščo v varstvo našemu županu Colja, ki je primemo odgovoril. Slavnost se je izvršila lepo v miru. Razni gospodje so govorili v treh jezikih, torej tudi slovensko. Vsa slavnost pa je imela na sebi nekai neprijetno tujega. To je naš utis in naše ljudstvo je ob tej priliki tudi ••nvorilo, sicer tiho pač pa dovolj razumljivo.
Iz sežanskeoa okraja.
Iz Sežane. — O tramvaju iz Sežane tja Opčine se je že mnogo razpravljalo in pisalo in stavljeni so bili predlogi in načrti-na kompetentnih mestih. Ali ta reč se doslej še ni realizirala. Seveda ie ne pustimo pasti, marveč kličemo vse poklicane faktorje na pomoč, da se uresniči naša že-Ha. Gospodarsko želimo napredovati na celi črti. Med drugim potrebujemo sadjarsko društvo; sadja okoli nas je dosti, potreba pa je živa, da bi se pomnožilo primerno sadno drevie, za kar bi skrbelo saharsko društvo. Dobiček bi ne bil majhen. Torej    - na delo!
Iz goriške okolice.
Iz Št. Ferjana. — (Neverjetno, pa resnično!) V noči od zadnje nedelje na iMindeljck je nastal v gostilni g. podžupana Fr. Trpina hud pretep. Pretep se je pričel, ko je v prepiru nekdo (!) prv: prismolil zaušnico nekemu mladeniču. Vse skupaj je bilo radi neke živahne debate radi mšega redarja, katerega obstoj ali odpustitev iz službe je glavni predmet raznih Št. Ferjanskih politikov. Brat tistega v. e k d o je prizadjal močno rano na roki nekemu mladeniču, ki si je moral še isto noč poiskati zdravniške pomoči v gor. bolnišnici Videli bomo. kake posledice bode imela preiskava orožništva. Pa rte da bi se vse zamazali!-----O tem pretepu bomo še govorili.
j     Iz kanalskega okraja
! Iz Kanala, — Tukajšnje šolsko vodstvo je prejelo dne 25. oktobra t. 1. iz Solkana potom poštne nakaznice od »neimenovanega šolskega prijatelja« 20 Kron za -olske potrebščine revnim učencem širne občine Kanalske. Blagemu darovatelju *»-"-na hvala! Šolsko vodstvo: Vcrč, voditelj.
skega vodstva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje spričevalo ljudske oziroma katere druge šole. Vodstvo obrtne nadaljevalne Šole v Solkanu 24. oktobra 1913. Vodja: Fr, Bajt.
Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčati prične šol. leto 1913/14 v sredo 5. novembra. Vpisovanje novovsto-pivših učencev se vrši L in 2. novembra od 10. do 11. ure predp. v šoli. Sprejemajo se tudi zidarski vajenci iz drugih občin. Vpisnina 2 K.
Ceste In mostovi v naši deželi v državnem proračunu. — Kakor vsako leto, se nahajajo tudi letos prispevki v državr. nem proračunu določeni za ceste in mostove. Tako: za preložitev koroške državne ceste med T r n o v i m in S r p e-n i c o 15000 K (doslej je bilo v. proračunu že 359.700 K; ves potrošek je proračun-jen na 336.000 K;) za cesto Dol-OtU-c a 6.500 K; za zvezno cesto D o 1 e n j e -Škrljevo-Vrhovije 30.000 K kot zadnji obrok; za popravo ceste Idr s. k, o,-L i v e k 16.000 K; za vozno cesto iz K a-nalavLig in Marijino Celje 19.500 K; za cesto D o b r o v o - V i p o l-ž e - S t e v e r j a n 25.000 K; za cesto i z G r g a r j a v K a 1 i n A v č e 53700, K; za cesto iz Č e p o v a n a v G o r. T r e b u -š o 22.000 K: za obrežno cesto Trst-S e s I j a n - T r ž i č 15.000 K; za most čez Sočo pri Zagraju 100.000 K; za u r a v n a v o S o č e i n h u d o u r n i k o v 94.000 K.
Sokolski vestnik.
Telovadno dn.štvo »Sokol« na Do-brovem je priredilo v nedeljo dne 19. t. m. cvetlični dan v prid slov. visokošolcem. Pri tem se je nabralo 31 K, kateri znesek se je odposlal akademičnemu fer. dr. »Adrija« v Gorici. Omenja se da se je ta . dan vršil samo v Biljani in na Dobrovem ne pa tudi v Medani kakor je bilo prvotno določeno, to pa vsled v zadnjem momentu nastalih ovir. Mogoče bode cvetlični dan pozneje. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
II. telovadni nastop naraščaja Sokola v Komnu preteklo nedeljo je vspel jako dobro. Vse točke programa so bile izvršene v polno zadovoljnost občinstva. (Obljubljeno nam je obširneje   poročilo.)
Tekma.in Sokolska veselica v Prva-
&n\ sta vspeli jako dobro v čast Sokol-skim društvom. Veselica je bila animirana.- Več prihodnjič.
Gospodarske vesti.
Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu prične novo šolsko leto 4. novembra t. I. Vpisovanj onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili pri županstvu v Solkanu, bode 4. novembra od II. do 12. ure predp« v pisarni šol-
Razne vesti.
Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju   se bo
vršil v pondeljek, 10. novembra t. 1 v. pisarni g. dvornega in sodnega odvetnika dr. St. Lapajne. L Braunerstrasse 10. ob 6. zvečer z naslednjim dnevnim redom: L Poročilo odborovo (tajnikovo in bla-Kajnikovo). 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se vrši uro kasneje ob vsakem številu navzočih udov (S 22. dr. p.)
Afcad. društvo slov. agronomov •>Kras« na Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor 3. listonada ob R. zvečer v'gostilni ».laitner« XVIII. Ladenburgg. 16. Gostje dobrodošli.
Ob«odrw rii«ke«a špijona, v Zagrebu. — Ruski špijon Kopkoep je bil v Zagrebu obsojen na smrt na vešalilf, to se ie.zgodilo 13. t. rn. Kopkoep je prišel lani v Zagreb v svrho špionaže v področiu.13. vojnega zbora. Ako ga cesar ne pomilosti, bo ruski špijon obešen 2. ali 3. novembra.
Avstrijski nadporočnik ustreljen v Albaniji. — Nadporočnik 70. peipolka Ghi-lardi po priimku je bil ustreljen v nekem snopadu s Srbi. Odšel je bil v Albanijo, da organizira albansko orožnjštvo. Njegova mati je bila pred kratkim v Belovaru umorjena.
Truplo patriarha Bogdanoviča, katerega se je že več časa pogrešalo, kakor znano, so končfto našli v reki Ache pri Lendu.                .
Sloveči drzni aviatik Pegoud Je* vzletal v nedeljo v Bemlihu. Njegovim drznim poletom s preobračarijert/v zraku je ¦prisostvovalo pol milijona ljudi.
Okrožnica
vsem   občinskim   zastopom   dežele Goriško-Gradiščanske. Prijave za nakup trt.
Deželni odbor sprejema prijave za nakup trt cepljenih na ameriški podlagi pripravljenih po sistemu prisilnega kale-nja, kakor tudi sadnih drevesc in murv vzgojenih v deželni trtnici in drevesnici leta 1912—1913. Vrste trt in sadnih drevesc so razvidne iz pridjanega pregleda. Kdor se namerava prijaviti za nakup cepljenk v deželni trtnici, naj predloži de-žehremu odboru nalično vlogo ter naj v njej navede:
•L vrsto cepljenke in podlago, kakor tudi množino vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti in
2. ali namerava dvigniti cepljenke jeseni ali spomladi.
Trt, ki so cepljene na rtpario porta-lis ali rupestris montieolo se dobi 100 za 18 kron ne glede na to, aH se dvignejo jeseni ali spomladi.
Sadno drevje: Marelice in breskve po 50 K sto v jeseni, po K 60 spomladi.
Vse druge vrste sadnih rastlin po K 25 sto v jeseni, po K 30 spomladi.
Veroneškim murvam je cena 35 K za za sto, nizkim'20 K, divjim murvam pa 6 K za tisoč rastlin.
Gene trt so določene tako, da ima priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnicoin sicer jeseni tekom meseca novembra, spomladi pa najpozneje do 10. marcija 1914. Po preteku te dobe deželni odbor ni več odgovoren za to, da naročniki dobe trte.
Vsako naročilo potrdi deželni odbor posamezno; naročniki plačajo za davek 15% -svote vslišanega naročila tekom osmih dni po prejemu potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Zadavek je plačati deželni blagajni, ki potrdi prejem.
Morebitne troške za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Le tem se zara-čunijo tudi troški za skladanje in sicer 1 krona za vsakih tisoč ali manj cepljenk.
Pri pretresovanju prošenj za dobitev označenega blaga se bo dajala prednost malim posestnikom. Naročil za nasade izven dežele se sploh ne sprejme.
Deželni odbor nikakor ne odgovarja za škodo, ki bi jo morua imeli naročniki vslecT tega, če se kupljene cepljenke ne primeio.
Občinskim zastopom se nalaga, da razglase to okrožnico, da bode mogel vsak interesent si pridobiti koristi, ki jih nudi vinogradnikom in sadjerejcem, brez stremljenja za dobičkom, deželna trtnica, kjer se vzgajajo izborne cepljenke za obnovitev vinogradov, ki so najboljše sredstvo proti pogubnemu delovanju trtne uši.
Občinskim upravam se nalaga, da nabirajo morebitne prošnje za zabeložbo in jih potem predložijo deželnemu odboru.
Rastline se lahko naročajo s pridja-nitni tiskovinami.
Ob enem se opozarjajo vsi vinogradniki in sadjerejci, da si morejo vsak dan ogledati deželno trtnicp v Podturnu; v ta namen se imajo obrniti do nadziralnega osebja.
Deželni odbor
Deželni glavar:
Dr. Faidutti.
lilijoo fl)kčf)afo milo
sff tvrdke Bcrgmanu & Co., Tetscben na LaM
ostane nedosegljivo prej in slej t svoji učinkovitosti proti pegam is je neizogibno potrebno . j» umno negovanje kože in lepote. To spriCnjejo prfznalna pisma, ki nam dohajalo vsak lan. pobira se po 80 vin. v lekarn&h," miicdUnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lflijna krema „Manera*, ki obrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
Odgovorni urednik ta Isdajatelf IvanKavCI« v '.iorid. Tisk«: »OoriSka Tiskarna« A. Oabršiek (odgov. J. Fatofl«). Zalaga: Družba sa izdajanje listov »Soča« in
Naznanilo.
SI. občinstvu   uljudno naznanjam, da sem otvori! v Kanala št. 75
notni mesnico,
kjer bodem vedno imel vse vrste mesnine na razpolago in sicer: goveje meso, ttletino in svinjino kakor tudi suho svinjsko meso, kranjske klobase, paprika špeh, domače salame ter domačo svinjino.
Naročila pošiljam tudi po železnici. Za obilen obisk se toplo priporoča
leodor Pristauec,
mesar v Kanalu.
--------   ODLIKOVANO   —-----
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste..........
Zaloga: Strugarskih in rez-barskili izdelkov.......
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
Gorica, Raštelj 3. ¦J9J Zaloga usnja.
PALMA    '
Kemična horaloa Traiskirchon pri Dunaja
LIEBLE1N & Co
Comontna malta, boton, apnona malta napravi noprodamo za vodo samo
STEARIT   (obL za varovano).
NajidealnejSts sredstvo za osuženjo vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom Ima 50—100% večjo
trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkusom«).
Edina prodaja in zastopstvo:
F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana.
Citajte v Vašo lastno koristil
h        V današnjih   težavnih   razmerah   zamorete   oboeateti   le  s   srečko!         J
IN
V današnjih   težavnih   razmerah   zamorete   obogateti   le  s   srečko!
TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
m« *~* ««*-., ....,„ ,„_                  .    fcer   j .     ge  dQlgo  vfgto Jet   jn   Qb_
drži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadalj-
[ ker ima šest žrebanj vsako leto, . -tašajo glavni dobitki vsa*** 400.000, 400.009, 400.000,
200.000, 200.000, in 200.000
zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno
naložen kot v hranilnici
nega vplačevanja,
ker znaša   mesečni  obrok samo  4 K 75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
¦                  _-__-.   -----.......__j                               ,              vuiuna  iLi\«jui-i>u
ESItaSKJKSfilf* Žr?*"je tJPJ'*ecTbra m3* > taiika srečka in 1 srečka italjjansKega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah I I                         Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Industrijske   bank« glavno zastopstvo v LJubljani 5. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.           347—3
?,Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni blil, Oosposka ulica it, 7, I. nadstr.) — Talaffoa It. 78«
BaJun poltne hranilnice itev. 837.315. Na obenem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo pO  5 0  Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica tarna.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5V. oz. B% obresti od posojil. davni daleii se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanj« 81. dec.1912.: Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge?   1,02215605. — Posojila: 898.203*—. — Reservni zaklad: 125.235*36. — Lastno premoženje: 383.926.76.
^mmmm^mmmm&i^m^mmmmmi^mimmmm
Kupujte samo dvokolesa „GeiiCE" in JUtCM",
ki so najboljši francoski sistem  iu najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOrfl  so hajprak-tičnejši  za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsako-vrs ud  šivanje "uT sifennie  (vezenje).   Stroj
tečc{ brezšumno io \e jako-trpeZen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po to-•r varniSki cen? pri tvi-dki
r        -'2U5'*'
Kerševani S Cuk.
6QR1GA, na Stolnem trgu i*. 9. CORICA.
Inel&OstarKrai
TRST, Via S. Nicol6 itev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih f naprav vseh vr-f In električne luči j ^. in moči.                   v
Slavno zastopstvo draždanske tovarno motorjev na plin prej loricHHIe? Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol In plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger ? Obertttrkhelm pri Stnftgartn. Universalni strugaini stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Ftasmaschinen), razni brusilni stroji Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji Z8 obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe In tehnično hifornuoije grntte in franko.