Slovenske Konjice - prenova novega dela mesta Author(s): Alenka KOCUVAN-POLUTNIK and V. M. Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 46-48 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180571 Accessed: 10-10-2018 08:41 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:41:53 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CLJĒSD št. 16, 17/1991 Alenka KOCUVAN-POLUTNIK Slovenské Konjice - prenova novega dela mesta Zgodovina Slovenskih Konjic sega že v rimsko dobo. Večji razvoj je trg doživel v 12. stoletju, koje na Slo- venskem prevladal fevdalni red, po- membno trgovsko mesto, povezano s srednjeveško cesto z drugimi mesti (Trst - Dunaj), so bile v 14. stoletju. Trg je doživel napade Turkov, verske vojně in kmečke u pore. Z izgradnjo železnice Dunaj - Trst in izgradnjo avťoceste so se Slovenské Konjice odmaknile od dnevnega hru- pa tranzitnega prometa. Prenova starega mesta, ki obsega le nize objektov vzdolž razpotegnjenega lijakastega trga, je usmeijena na vzdrževanje fasad in nujna popra- vila. Pretežni del objektov je name- njen za stanovanja; v pritličjih se predvsem v zadnjih letih širijo manj- še trgovinice. Vzroke za takšno sta- nje je iskati v močnem razvoj u novega centra severno od starega jedra, na drugem bregu Dravinje in v samem lastništvu objektov v sta- rem jedru, ki so še danes večinoma v lasti zasebnikov. Novi center, ki seje razvijal ločeno od starega jedra, je obsegal sicer druž- beno pomembne objekte (sodišče, kulturni dom, hotel, stanovanjske objekte), objekti, postavljeni v pro- stor, pa niso ustvaijali mestnega ambienta, saj so nastajali tako, da so bili postavljeni, kjer je pač bil prostor. V preteklosti, pred izgradnjo avto- ceste Hoče - Aija vas, je bila na tem mestu tudi avtobusna postaja. Z umikom tranzitnega prometa iz Slovenskih Konjic in z izgradnjo nove avtobusne postaje na obrobju mesta je nekdanja tranzitna cesta postala mirnejši del mesta. Ideja Konjičanov, da bi trg preuredili v prijetnejši ambient, namenjen pě- šců, se je realizirala v osmišljanju novega mestnega ambienta - novega trga. Reka Dravinja razmejuje Slovenské . Konjice na kompaktno in razpoznav- o star jedro in na nedeílnirano nóvejšo gradbeno strukturo. Prostor obravnave pa je pomembno križišče za pešce iz različnih smeri iz sta- novanjskih sosesk, z avtobusne pos- taje, delovnih mest ... Odločitev za pre obli kovanj e trga, za kate rega je investi tor imel že izdelan idejni náčrt, je pomenila, daje třeba naj prej dobiti bitko s prepričevanjem Zasnova je temeljila na smiselni po- vezavi s starmi jedrom. Gradbena struktura mesta, ki se je vzgodovini zaklj učila pred reko Dravinjo, je v nadaljnjem razvoj u posegla na naj- bližje še proste površine - čez Dravi- njo. Novi objekti so se razvijali nepovezano in brez prostomke rime s starim jedrom in tudi brez med- sebojne likovne in funkcionálně usklajenosti. Náčrt prenove Titovega trga v Slovenskih Konjicah, 1985 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:41:53 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Náčrt prenove je temeljil na koncep- tu vzpos tavi tve povezave med starim in novim, na vzpostvitvi nove vsebine ob zaķljučku starega jedra in osmi- šljenju sicer nedefiniranega prostora novega dela mesta. Na osnovi značilnosti - lijakaste ob- like trgov severnostajèrskih mest - sino se odločili za trikotno obliko trga. Trikotna oblika predstavlja tudi kontrapunkt lijakastemu trgu v sta- rem jedru, istočasno pa je s stra- nicami trga bilo možno povezati vse obstoj eče objekte. Kako ustvariti podobo mesta, tržné fasade? Kako povezati objekte med seboj, kako prepričati Konjičane o smiselnosti ustvarjanja nove podobě mesta? Kako ustrezno razložiti po- men mesta? Z velikim razumeva- njem vodilnih in pomembnih mož v Slovenskih Konjicah je to uspělo. Prostor med zakjučkom starega je- dra in Dravinjo srno uredili kot popločen mestni trg, povezavo z živo vodo pa srno ustvarili z vegetacijo, ustrezno izbranimi drevesi, posaje- nimi ortogonalno v vzorec tlaka. Krošnje dreves ustvaijajo streho trga, poudaijajo ritem tlaka in se povezujejo s sicer regulirano reko v naraven ambient Most, kije v preteklosti prevajal tran- zi tni promet, je namenjen pešcu. Preoblikovanje ograje, postavi tev pi- la rov ob vstbpu na most s konjski- mi glavami (konj se naliaja kot sim- bol v grbu Slovenskih Konj ic) ustvar- ja videz povezave oběh bregov reke, dveh delov mesta, starega z novim. Objekte, ki So bili izgrajeni vsak zase, srno z različnimi elementi preobli- kovali in medsebojno povezali. Hotel in kulturni dom, ki sta bila s stpp- niščem ločena od mestnega parte ija, srno s širokimi, několiko dvignjenimi pl ščadmi povezali in približali trgu. Pritličje stanovanjskega objekta je z izgradnjo kolonád in pergole postalo intimnejše, del dogajanj v objektu se je preselil na javne površine. Pražne prostore med objekti srno medseboj- no povezali z dvoj nim drevoredom visokih in nizkili dreves, nizka in okroglasto oblikovana drevesa se nadaljujejo v rastru tlaka in neopa- zno povezujejo zelene površine s trgom. Osmišljenje trga je dobilo pravo vse- bino in zaključek s postavi tvijo skulptuře, postavljene v vodno po- vršino, ki se nenehno giblje na raz- ličnih ravninah fontane. Skulptura ustvaija na trgu občutek vznešeno- sti in poleta, voda, ponavljajoč se element Slovenskih Konjic, paji daje svojevrstno svežino in vitalnost živ- ljenja na trgu. Novo oblikovani trg predstavlja vzpo- stavitev povezave med starim in novim. To je prenova Slovenskih Konjic. mag. Alenka Kocuvan-Po lutnik, dipi, inž. arh., Razvojni center - planiranje, Celje 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:41:53 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 K starejši dokumentaciji o problematiki glavnega trga v Konjicah Iz arhiva družině Clarici-Mušič izvira fotogrāfijā , posneta okoli Ieta 1910 , ko je v Konjicah slažboval Tita Claiici kot upravnik posestva kneza Windischgraetza. Na sliki so dohro razvidna mlada drevesca bodočega drevoreda ob potoku in znáčilne uličně svetilke. Na drugi slikU ki je vzeta iz knjige Marjana Mušiča Arhitektūra in čas (Založba Obzorja, Maribor , 1963), v kateri je ilustrirala poglavje Vprat- šanje rekonstrukcje in regeneracje naših mest, je fotogrāfijā makete s prikazom ureditve trga iz Ieta 1 955, Študjo je izdelal arh. Drago Černic v seminaiju prof Mušiča (arh, Čemič je v seminaiju prof Ravnikarja diplomimi Ieta 1956 z nalogo Ide- jna zasnova urbanistične rešitve Konjic). Naloga, ki jo ûustrira odlično izde- lana maketa (z eno prvih aplikacij ortogonalnih fotoposnetkov fasad oh trgu), je pomenila sodobno prenovo in prezentacjo trga v izvirni histo- rični podobí. Zcjemala je ohranitev podobě s sanacjo breźin , tlakovanje trga in ulično opremo, ki naj bi bila składna z arhitektuniim izrazom te- ga oclličnega primera pozno sred- rjeveške zasnove vzdólžnega trga z osrednjim motivom tekoče vode. Koryiški glavni trg zasluži najvišjo kategorjo spomeniške zaščite. V.M. 48 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:41:53 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms