Kamniški OBČAN St. 16 53. leto Kamnik, 24. oktober2014 Pred hiso domačo Tradicionalni etnološki dnevi, ki jih nekaj let zapored pripravljajo zagnani člani Turističnega društva Tuhinjska dolina, so se letos zaradi slabega vremena odvijali v dveh delih. V petek, 22. avgusta, so člani KD Srednja vas in TD Tuhinjska dolina v Bizjakovih dolinah uprizorili igro Gozdaijeva hči. Osrednja prireditev etnoloških dni z naslovom Pred hišo domačo Fantje so se odpeljali z dekleti. pa je potekala v nedeljo, 28. septembra, pred Termami Snovik. Spoznali smo življenje na kmetiji na delovni dan, od jutranjega opravila pri živini, pripravi krme za živino, spravila pridelkov, sobotna opravila deklet, kamor sodi pospravljanje in ribanje hiše, pranje perila, vse do prazničnih nedeljskih dni ter družabnih in prijetnih trenutkov življenja na kmetih. Reportaža na 5. strani. Župan Marjan Šarec v nov mandat z novimi svetniškimi obrazi Redne volitve za župana Občine Kamnik po pričakovanjih niso prinesle sprememb, čeprav se je glede na veliko število kandidatov govorilo tudi o morebitnem drugem krogu v boju za županski stolček. Dosedanji župan Marjan Šarec je bil z absolutno večino (prejel je skoraj 64 odstotkov glasov volivcev) ponovno izvoljen za župana Občine Kamnik že v prvem krogu, kar se je zgodilo prvič v zgodovini županskih volitev v kamniški občini. Tudi Lista Marjana Šarca - Naprej Kamnik je velika zmagovalka volitev, saj je dobila kar 14 članov v 29-članski sestavi Občinskega sveta občine Kamnik. Gibanje na prostem skozi vse leto Gibanje je življenje in življenje je gibanje. Te misli se iz dneva v dan zaveda več ljudi. Še pred nekaj leti so tisti, ki so se sprehajali, tekli ali kolesarili, veljali za čudake, ki nimajo kaj pametnega početi, dandanes pa se zdi, da si čudak, če tega ne počneš. Kamniška občina v vsakem letnem času nudi veliko priložnosti za raznovrstne športne aktivnosti na prostem. Po raziskavah ima vadba na prostem za 50 odstotkov bolj pozitiven učinek na duševno stanje v primerjavi z vadbo v telovadnicah, prav tako pa naj bi tek, hoja, kolesarjenje in druge aktivnosti v naravi pomagale pri zniževanju stresa. Street Workout je v Kamniku čedalje bolj popularen, saj v telovadnici na prostem redno brezplačno trenira že več kot 340 članov. Street workout parke najdemo na Perovem ob Titanovi brvi, na kamniškem bazenu in v Šmarci. Trening, kjer z vajami z lastno težo krepiš telo na različnih telovadnih orodjih, je primeren za ljudi vseh starosti, ki na svežem zraku skrbijo za vzdržljivost, moč in gibljivost telesa ter sledijo starodavni miselnosti Zdrav duh v zdravem telesu. Reportaža na 11. strani. ■J V * Foto: Jože Bojec ^eY\n"ična trgov/i^ Kamnik, Ljubljanska 3/c Tel.: 01 839 47 97 www.mediadom.si beko gorenje GARANCIJA 5 LET! Mediadom - trgovina prijaznih ljudi in ugodnih nakupov tus MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBAŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM. UGODNA MARTINOVA PONUDBA. krila; ključavničarski servis KAMNIK L J U B L JAN S KA 4A BRUŠENJE NOŽEV, ŠKARKJ:. IZDELAVA KLJUČEV GRAVIRANJE PLOŠČIC PiSN-PET: 9.00 -17.00 !7" tel.:01/831 18 48, gsm: 031 756 001 ¿¿Kh- OPTIKA in OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. V KAMNIKU na Glavnem trgu 11 tel.: 01/831 70 05, 031 795 960 V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15 tel.: 01/721 64 36 i^RD—"""■"■■■■■■■■■■■■...^ VELIKA IZBIRA in UGODNI POPUSir^^S1-0' Na prvi konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala to sredo, 22. oktobra, so župan Marjan Šarec ter svetnice in svetniki tudi uradno nastopili svojo funkcijo in začeli z delom. Sestava Občinskega sveta se je močno spremenila, saj je med njimi le sedem svetnic in svetnikov iz mandatnega obdobja 2010 - 2014. Več o seji na 2. strani. Z novim - starim županom smo spregovorili o njegovem minulem delu in o viziji za prihodnost občine. Pogovor lahko preberete na 3. strani, na 4. strani pa objavljamo tudi podrobnejšo analizo lokalnih volitev. Novi ljubljanski nadškof Stane Zore je kamniških korenin Papež Frančišek je v soboto, 4. oktobra, na dan svetega Frančiška Asiškega, za novega ljubljanskega nadškofa imenoval vodjo slovenskih frančiškanov patra Staneta Zoreta, ki je kamniških korenin. Z imenovanjem se je končalo več kot enoletno obdobje, ko je bila ljubljanska nadškofi-ja po odstopu Antona Stresa brez nadškofa. Navdušenje in ponos nad papeževim imenovanjem novega ljubljanskega nadškofa je bilo čutiti po vsej kamniški občini, saj ima Stane Zore veliko sorodnikov v naši okolici, predvsem v Tuhinjski dolini. Imenovanju novega nadškofa sledi umestitev, ki jo običajno pripravijo v stolnici nadškofije. Datum njegovega posvečenja še ni določen, najverjetneje b° konec novembra. Več na 5. strani. BOJANA KLEMENC Kamničan France Rode sooblikoval zgodovino računalništva France Rode je eden glavnih inženirjev, izumiteljev žepnega kalkulatorja, legendarnega HP 35, ki je s svojim delom znatno pripomogel k vzponu znamenite Silicijeve doline. »Da bo razvoj na področju informacijske tehnologije tekel tako zelo hitro si nisem nikoli predstavljal, res ne,« pravi. Izumitelj s približno 25 patenti je pred kratkim obiskal Slovenijo in Kamnik, kamor je prišel na 60. obletnico mature kamniške gimnazije, saj od leta 1960 živi v ZDA. Dve desetletji je sodeloval v različnih razvojnih oddelkih korporacije Hewlett Packard (HP), nato pa je z idejo o elektronski ključavnici odšel na svoje. Njegovo izjemno znanstveno pot sta najbolj zaznamovala izuma žepnega kalkulatorja in elektronske kartice za registracijo delovnega časa. Prav tako ima zasluge za izdelavo prvega integriranega vezja in zasnovo miniaturnega procesorja za HP-35 ter za razvoj tehnologije RFID. Z večkrat nagrajenim Francetom Rodetom, ki je s svojimi dognanji postavil temelje tudi prenosnemu računalniku in razvil SmartScope, smo spregovorili o njegovi znanstveni in izumiteljski poti ter o spominih na otroštvo v okolici Kamnika. Pogovor preberite na 6. strani. O ca/ S tem kuponom 20% POPUST na korekcijska očala do 15. 11. 2014 TRGOVINA Z ELEKTROMfiTERIfiLOM Perovo 27 (na obvoznici), Kamnik, www.eimareta.si Tel.: 01 83 95 006. 041 707102 Obiščite nas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8-do 12 ure. JESENSKA AKCIJA: 10% POPUST NA VES ELEKTROMATERIAL pri plačilu z gotovino do 15.11.2014 2 24. oktober 2014 AKTUALNO Kamniški OBČAN KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Župan Marjan Šarec v nov mandat z novimi svetniškimi obrazi S konstitutivno sejo se je minulo sredo, 22. oktobra, tudi uradno začel drugi mandat župana Marjana Šarca in mandat 29 svetnikov in svetnic. Med njimi je precej novih obrazov, saj je iz preteklega mandata v svetniških klopeh ostalo le sedem svetnikov. Na seji so bili prisotni vsi svetniki, ki so sprejeli Poročili občinske volilne komisije o izidu volitev članov Občinskega sveta in župana, Poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi članov Občinskega sveta in o morebitnih pritožbah kandidatov oziroma predstavnikov kandidatnih list ter Sklep o imenovanju komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavi predsednice Nives Matjan in člana Žakline Zdravkovic in dr. Damjana Hančiča ter Sklep o potrditvi mandatov izvoljenim članom Občinskega sveta. Na koncu je bil sprejet tudi Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predsednica Karla Urh ter člani mag. Matej Tonin, Nives Matjan, Marjan Novak Škatla, Duško Papež, Mojca Jončeska Malovrh in Matija Sitar Močnik. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Grafična priprava in tisk Set d.d., 24.10. 2014, natisnjenih 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Lokalne volitve v številkah Predsednik Občinske volilne komisije mag. Dušan Žumer je pohvalil Občinsko volilno komisijo s tajnico Tino Trček na čelu in ostale člane občinske uprave, ki so sodelovali pri lokalnih volitvah. Svoje delo je komisija opravila korektno, na voljo so bili za vsa vprašanja. Povedal je, da se je komisija sestala enajstkrat. Na volitvah za člane Občinskega sveta je bilo oddanih 11.885 glasovnic, od tega 11.668 veljavnih in 217 neveljavnih glasovnic. Mandati so bili skladno z zakonodajo in na podlagi ugotovitev Občinske volilne komisije z dne 8. 10. 2014 dodeljeni Listi Marjana Sarca - NAPREJ KAMNIK, Novi Sloveniji - krščanskim demokratom. Listi Dušana Papeža, Slovenski demokratski stranki. Demokratični stranki upokojencev Slovenije, Stranki Mira Cerarja, Slovenski ljudski stranki in LTS - Listi za Kamnik. Na volitvah za župana Občine Kamnik - prvi krog, 5. 10. 2014, je od skupno 23.675 volivk in volivcev glasovalo 11.899 volivk in volivcev, s potrdilom ni glasoval nihče. Volilna udeležba je bila 50,26-odstotna. Oddanih je bilo 11.894 glasovnic, neveljavnih je bilo 115 glasovnic, veljavnih pa 11.779 glasovnic. Občinska volilna^komisija je sprejela ugotovitev, da je večino glasov prejel kandidat Marjan Šarec, in sicer 7.515 glasov, kar je 63,80 odstotkov vseh glasov volivk in volivcev občine Kamnik. Sestava Občinskega sveta Občine Kamnik v mandatnem obdobju 2014-2018: Svetnice, svetnike in vse zbrane je nagovoril župan Marjan Šarec, ki je ob ponovni izvolitvi in o prihodnosti svojega dela v dobrobit občank in občanov občine Kamnik dejal: »Spoštovani gostje, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani predstavniki medijev. Človeku je kar toplo pri srcu, ko že drugič prevzema vajeti občine s tako dobrim volilnim rezultatom. V preteklem mandatu je bilo slišati veliko besed. Veliko je bilo negodovanja, veliko je bilo tudi besed, ki ne pritičejo Občinskemu svetu. Pa vendar se je izkazalo, da smo delali dobro. Kaj pomeni delati za ljudi? To pomeni sprejemati odločitve, ki niso vedno vsem všeč. A vsaka odločitev je odločitev za skupno dobro. Tako, kot drugje v življenju, je treba tudi tukaj sprejemati težke odločitve, ki se včasih zdijo nekonvencionalne, včasih celo nore. Ampak vse takšne odločitve pripeljejo do cilja, ki si ga vsi skupaj želimo. To pa je izboljšanje pogojev življenja občank in občanov občine Kamnik. Naša občina ni v lahkem položaju. Je ena večjih občin, razdeljena na podeželje in mesto, zato je ni tako lahko upravljali. Pred štirimi leti nisem dajal velikih obljub, neuresničljivih ciljev, ampak sem z majhnimi koraki z ekipo poskušal postoriti čim več. V veliki meri nam je to tudi uspelo. Ne bom rekel, da v celoti. Marsikaj je potrebno še postoriti. Danes pred vami ne nastopam s stališča moči, s stališča, da smo kot zmagovalci na lokalnih volitvah upravičeni do vsega. Nasprotno. Ta odgovornost je danes veliko večja. Danes so razmere še toliko težje. Tudi slovenska vlada nima odgovorov na vsa vprašanja. To ne govorim kot opravičevanje občinskega vodstva. A vlada žal vpliva na našo občino, kar se nekateri premalo zavedajo. Mislijo, da je občina neodvisna, sama sredi oceana. Zavedati se moramo, da kakor gre državi, tako gre tudi občini. Pri tistih projektih, kjer smo bili odvisni sami od sebe, smo bili uspešni, kjer smo bili odvisni od države, pa žal malce manj. Tudi v tem mandatu si ne bom postavljal nerealnih ciljev. Pred nami so projekti, ki so na mizah in v predalih že dolgo časa. Vsi o njih vemo vse, a pot do rešitve teh problemov je zavita in težka. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, polagam vam na srce, vsi, ki sedimo tukaj, se moramo teh dejstev tudi zavedati. Najlažje je kritizirati in ugotavljati česa nismo naredili in kako bi lahko to in ono boljše naredili. Danes je točka nič. Začenjamo od začetka. Ne bomo se ukvarjali s tem kaj je bilo. Danes se uradno začenja vaš in moj mandat. Verjamem, da bomo znali sodelovati. Želim si in verjamem, da bomo delali v skupno dobro. Delali bomo za tiste, ki so nas volili, za tiste, ki se težko prebijajo skozi življenje. Tisti so nas volili. Tisti, ki so v hudi finančni stiki, ki imajo velike družine, ki ne vedo kako sestaviti konec s koncem. Zaradi njih smo tukaj. Oni verjamejo v nas. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, iskreno vam čestitam za vašo izvolitev, za težko in odgovorno delo. Želim vam in nam uspešen mandat, usmerjen v prihodnost, saj je le pot naprej uspešna, oziranje nazaj pa ne.« Katja Urankar foto: Saša Mejač LISTA MARJANA ŠARCA - NAPREJ KAMNIK (14 članov) • mag. Urban Bergant • Vida Čermelj • Cvetko Emeršič • Mateja Gradišek • Nina Irt • Anton Iskra • Lara Jemec • Nives Matjan • Marjan Novak Škatla • Martina Strmšek • Marko Šarec • Karla Urh • Damjan Zlatnar • Igor Žavbi LISTA DUŠANA PAPEŽA (4 člani) • Brane Golubovič • Duško Papež • Edis Rujovič • Žaklina Zdravkovic NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI (4 člani) • dr. Damjan Hančič • Bogdan Pogačar • Matej Slapar • mag. Matej Tonin DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (2 člana) • Mojca Jončeska Malovrh • Roman Maligoj SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (2 člana) • Damjan Hribar • Matija Sitar Močnik STRANKA MIRA CERARJA (1 član) • Aleš Lipičnik SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1 član) • Jože Korošec LTS - LISTA ZA KAMNIK (1 član) • Anton Tone Smolnikar Že tretja podjetniška priložnost v PVSP 2014 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je na svoji spletni strani objavila že tretji javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 (PVSP 2014) za Ljubljansko urbano regijo. Z njim vabi visoko izobražene mlade brezposelne osebe iz regije, da se vključijo v omenjeni program, si zagotovijo zaposlitev za določen čas in si odprejo možnost, da v družbi vrstnikov in s pomočjo mentorjev razvijejo svojo podjetniško idejo. Deset izbranih kandidatov bo namreč RRA LUR predvidoma decembra 2014 zaposlila za čas štirih mesecev. V obdobju vključitve v program jim bo nudila strokovno pomoč v obliki podjetniškega usposabljanja ter razvijanja in uresničevanja njihove podjetniške ideje, kar po dosedanjih izkušnjah bistveno pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu preboju na trgu. Končni cilj udeležencev pa bo samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali zaposlitev pri drugem delodajalcu. Poziv je prednostno namenjen brezposelnim, ki so dosegli šesto ali višjo stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, so stari manj kot 35 let in imajo stalno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije. V primeru, da bo premalo prijavljenih kandidatov izpolnjevalo vse tri pogoje, lahko posebna komisija za izbor kandidatov omili izobrazbeni in starostni pogoj, kar lahko stori tudi po lastnem preudarku. Na poziv se ne morejo prijaviti kandidati, ki so v preteklosti že bili vključeni v katerokoli operacijo Podjetno v svet podjetništva. Strokovna komisija bo pri izboru upoštevala izpolnjevanje pogojev ter podjetniške lastnosti, znanje in izkušnje kandidatov, poslovno idejo in njeno uresničljivost, karierne cilje in motiviranost kandidatov. Zadnji rok za oddajo vlog je 7. november. Operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Enake razpise je istočasno objavilo še enajst regionalnih razvojnih agencij iz vseh slovenskih statističnih regij, saj se projekt, katerega aktivnosti vodi in koordinira Regionalni center za razvoj iz Zagorja, izvaja po vsej državi. Tokratni poziv je tretji v operaciji PVSP 2014 - svojo priložnost bo tako letos dobilo 360 mladih, ki svojo prihodnost povezujejo z razvojem lastne podjetniške ideje in podjetja. Kamniški OBČAN AKTUALNO 24. oktober 2014 3 Pogovor z Marjanom Šarcem, novim in starim županom Občine Kamnik V Kamniku se spreminja na bolje, potrebno je le manj jamranja Župana Občine Kamnik ni treba podrobneje predstavljati, saj so ga lahko občani dodobra spoznali v minulih štirih letih in ga za njegovo delo v prvem mandatu nagradili s ponovno izvolitvijo in z absolutno večino že v prvem krogu. O svojih občutkih, izkušnjah minulega mandata in razvoju naše občine v prihodnje smo z novim in dosedanjim županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem za naš časopis spregovorili deset dni po izvolitvi in slab teden pred prvo sejo občinskega sveta Občine Kamnik. V imenu bralcev našega časopisa vam iskreno čestitam ob ponovni izvolitvi za župana. Pred volitvami se je precej omenjala možnost drugega kroga, a ste že v prvem krogu pometli s svojimi protikandidati in slavili absolutno zmago. Vas je izid presenetil? Priznam, da smo v ekipi upali le na en krog. Natančno sem preučil volitve od leta 1994 do danes, zato sem domneval, da se lahko zgodi drugi krog, saj je bila v Kamniku do letos to stalnica županskih volitev. V raziskavi rezultatov iz drugih občin pa sem ugotovil, da večje število kandidatov še ne vodi nujno v drugi krog, temveč so pri izvolitvi zares pomembni drugi dejavniki. Upal in verjel sem v podporo volivk in volivcev malo nad 50 %, a me je rezultat s skorajda 64 % podpore zares presenetil. Ko sem prebral volilno anketo Gorenjskega glasa, ki je že pred štirimi leti dobro napovedala izid volitev, sem si rekel, no, morda nam pa res uspe že v prvem krogu. Bolj me je zagotovo presenetilo stanje v občinskem svetu, saj je naša lista dobila kar 14 svetniških mest. Če pogledam, koliko smo z ekipo delali, namenili časa občini, uredili stvari, tudi za leta nazaj, pa se lahko občankam in občanom le zahvalim, da so prepoznali naš trud in ga z izidom na volitvah nagradili. To me navdaja z upanjem, da ljudje vendarle niso apatični in da znajo ceniti nekoga, ki dela, ne glede na to, da ob tem včasih naredi tudi kakšno napako. To me zares izredno veseli. Borim se za vsakega občana, predvsem za tiste, ki so na takšen ali drugačen način najbolj oddaljeni od vsakršnega odločanja. Pravite, da ljudje niso apatični, a vendarle volilna udeležba ni bila visoka. Ste zadovoljni z njo? Zadovoljen sem, še zlasti glede na trenutno volilno udeležbo v celotni državi. Žal smo se že kar navadili na nizko udeležbo volivcev na vseh volitvah. Če pogledam na celotno situacijo, pa nisem zadovoljen. Po mojem mnenju je nizka volilna udeležba slabo znamenje. Sam bi si želel vsaj 70-odstotno udeležbo. Za takšen rezultat je žal krivo splošno stanje v državi, pa tudi dejstvo, da ljudi žal zanima vse manj stvari. Marsikdo mi reče, pa saj sploh ne vem, kaj se dogaja v občini, a če bi samo spremljal občinsko spletno stran, kjer imamo vse pregledno napisano, bi lahko marsikaj izvedel. Na tem mestu bi rad izrazil pričakovanje do občank in občanov. Naj se malo bolj pozanimajo za zadeve, saj so vse informacije na voljo. Naj bodo sami bolj aktivni, hkrati pa naj ne jemljejo vsake poteze občine kot neko »sovražno dejanje« do njih. Dandanes smo žal izgubili tudi mejo med institucijo in posameznikom. Vedeti je treba in se tudi zavedati, kakšne so naše vloge. Pomembno se mi zdi, da grejo ljudje na volitve, pa ne zaradi mojega glasu. Najlažje je reči, ne grem na volitve, potem pa štiri leta kritizirati! Sam sem se od svojega osemnajstega leta udeležil vseh volitev in referendumov. V pogovorih z ljudmi je marsikdo izrazil prepričanje, da ste »dobili« letošnje volitve tudi z vašim dobrim posredovanjem po vsej občini v času žledo-loma. Ali ste morda tudi sami v katerem trenutku preteklega štiriletnega mandata začutili, da so volitve že »dobljene« v vaš prid? No, močno upam, da volitev nisem dobil le zaradi tega dogodka. Kaj je bilo pri volivcih tisto odločilno verjetno nikoli ne bom vedel, a zagotovo smo se v času žledoloma odzvali tako, kot je potrebno. Navsezadnje je župan po zakonu odgovoren za zaščito in reševanje, takrat pa se je izkazalo, da imamo zares dober štab civilne zaščite. Jasno je, da imamo vse to organizirano zelo po vojaško, ne pregovarjamo in ne cincamo, zato smo se tudi takrat odzvali, kot se pričakuje. Verjamem, da je vse to prav tako pripomoglo pozitivnemu izidu volitev zame, še bolj pa bi se poznalo v nasprotni smeri, če bi se mi odzvali slabo. Sam sem pogosto in zelo rad na terenu, med ljudmi, in prepričan sem, da tudi državnim funkcionarjem ne bi škodilo, če bi včasih storili kaj podobnega. Pri žledu mi bo najbolj ostalo v spominu, kako je med seboj povezal ljudi in se je zabrisala meja med županom in občani. Takrat me ni nihče čudno gledal, če sem se nenajavljeno pojavil na dvorišču, saj je bila moja funkcija predvsem koordinacija med terenom in štabom. Takrat se je moje delovanje pričakovalo, zagotovo v tistem času nisem razmišljal o desetih glasovih več na jesenskih volitvah, zato pa sem zelo vesel, da se ta naravna katastrofa ni zgodila v volilnem času, saj bi lahko hitro po nosu dobil očitke. Hotel Šimnovec je šel po čudnih poteh v »privat« roke in sedaj rešujemo pred leti nastalo situacijo. Marsikaj v občini je šlo po podobni poti. Žal. Sedaj moramo vse to najprej urediti, da se bomo lahko potem šli eno dobro vizijo. Tudi odpiralne čase lokalov bomo morali vsaj v poletnem času podaljšati, če želimo pridobiti turiste, in ljudje v mestu se morajo zavedati, da bo mesto morda s turisti tudi bolj živo. Da potem ne bodo vsak trenutek, ko jih bo nekaj motilo, prijavljali policiji. Poznamo še veliko podobnih primerov, a najlažje je seveda »pojamrat«. Pred štirimi leti ste se podali v politiko kot popoln novinec, skorajda malo naivno, z željo, da bi spreminjali stvari. Ali lahko po štirih letih zatrdite, da so spremembe možne, ali so vas izkušnje zadnji štirih let le streznile? Seveda se dajo stvari spreminjati, predvsem tisto, kar je v naši moči. Tam, kjer smo odvisni od države, predpisov in ne vem česa vse, je težje ali bolj dolgotrajno. Marsikaj pa se da spremeniti na področjih, kjer je zares vse odvisno od občine. Če začnem pri manjših stvareh. Uspelo nam je izboljšati podobo proslav ob različnih priložnostih. Dali smo možnost kamniškim ustvarjalcem, da se pokažejo in dokažejo, in danes lahko rečem, da imamo proslave, na katerih te ni sram. Kar se je dobro pokazalo ob državnem prazniku Rudolfa Maistra, ko smo imeli televizijski prenos v živo ... Na tem področju smo stvari zares premaknili v dobro smer. Ko sem v občino začel uvajati protokol, se je sprva to ljudem zdelo čudno, češ, kaj se pa ta gre, a po mojem prepričanju to mora biti, saj občina ni le tam, kjer imaš parcelo, ampak je še veliko več. Spremenili smo tudi odnose med ljudmi. Prepričan sem, da ni več toliko trenj, kot jih je bilo nekoč, na kar nakazuje tudi volilni rezultat, saj so ljudje prepoznali našo združevalno politiko. Za občino Kamnik je bilo vedno značilno, da sta bila podeželje in mesto vedno na svojem bregu in da ne prideta skupaj, a nam ju je z nekaj dogodki uspelo povezati. Hkrati pa poudarjam, da, kar smo že storili, lahko še izboljšamo. Tudi sam si želim isto kot ljudje. Pogosto mi pišejo ali mi povedo za želje. Tudi jaz jih imam, le da sam vem, kje je ovira in kako jo poskušamo rešiti. Čaka nas še ogromno dela, a vsak bo moral prispevati tudi svoj delež. Lahko omenim še kamniški turizem. Čeprav vsi jamramo, da to še ni to, česar se seveda zavedamo, je napredek v zadnjih letih drastičen. O Kamniku se piše, o Kamniku se govori, občina je v zadnjem času prejela tudi kar precej turističnih nagrad. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem v prostem času najraje doma, kar ni čudno, saj sem po službeni dolžnosti zares veliko odsoten. Nerad izpostavljam svojo družino javnosti. Najstarejša hči Vivijana mi včasih »pomaga« pri porokah, sedaj se ji bo lahko pridružila še mlajša Gabrijela, najbolj pa smo veseli, ko smo zvečer lahko zgodaj v pižamah v družbi risanke in skupnega obreda pred spanjem. Kako pa sami ocenjujete vaš mandat minulih štirih let? Na kaj ste posebej ponosni, kje se je zgodil kakšen spodrsljaj, kaj bi spremenili, če bi se dalo? Ponosen sem lahko na veliko stvari. Končno nam je uspelo urediti OŠ Toma Brejca in šolarjem zagotoviti varnost. Žal sem se na začetku preveč pustil vplesti v politične igre, priznam, da je šlo kar precej »živcev«. Navkljub pomislekom nekaterih nam je uspelo urediti Spominsko sobo Rudolfa Maistra in Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon. Pogosto sem poslušal, da občina ne da nič za šport, a upam si trditi, da je bilo v zadnjih štirih letih za šport v naši občini narejenega veliko. V občini je veliko segmentov, kjer so bile urejene malenkosti, ki niso morda toliko vidne in niso bile povezane toliko z velikim denarjem kot z voljo, da stvari končno uredimo. Na te projekte sem še bolj ponosen kot na megalomanske, ki jih ni veliko, saj žal tudi časi niso za to primerni. Leta 2010 smo imeli skoraj 25-milijonski proračun, danes le še 21-milijonski. Seveda se ta primanjkljaj pozna pri investicijah. Naš zvesti moto je, za čim manj narediti čim več. Na to, da nam to uspeva, sem še bolj ponosen. Občani se morajo zavedati, da je bilo pred leti na voljo veliko več denarja kot danes. Še najbolj ponosen pa sem, da smo bili v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije prepoznani kot primer dobre prakse, kar v današnjih časih ni samoumevno. Ste se pred odločitvijo o ponovni kandidaturi za župana kdaj vprašali, ali mi je tega res treba, ali ste bili že dlje časa trdno prepričani, da želite nadaljevati z že zastavljenim delom? Tisti, ki pravi, da ne dvomi, laže. Mene dvomi ženejo naprej, pa tudi življenje me je marsikaj naučilo. Seveda se je med mandatom zgodilo, da sem se vprašal, kako in zakaj, veš, da želiš ljudem dobro, pa tega ne razumejo, tudi to, da moramo spoštovati zakonodajo. Žal ne morem nekomu kar dati občinskega stanovanja in drugemu denar za društvo, saj je treba vse stvari urejati preko razpisov in upoštevati zakonodajo. Večkrat sem že povedal, da zaradi občinskih poslov nimam namena hoditi po sodiščih, saj to ni vredno mojega imena. Pred nastopom županskega stolčka ste bili javnosti znani predvsem kot dramski igralec. Vam je v zadnjih štirih letih humor kdaj pomagal pri opravljanju vaše funkcije? Če so ga ljudje razumeli, mi je seveda pomagal, če pa ne, potem jasno, da ne. Moj prejšnji poklic je bil poklic kot vsak drugi. Moja univerzitetna izobrazba mi je omogočila neskončno širok vpogled v svet. Poudarjam, da se je vedno treba postaviti v kožo drugega, pogledati na problem z očmi tistega s težavo. Če bom razmišljal iz svojega zornega kota, občanu ne morem pomagati. Pri tem mi poklic igralca zelo pomaga. Kratek čas po prevzemu prvega mandata je završalo po občinskih hodnikih, v medijih se je govorilo o mobingu zaposlenih. Kako vstopate v naslednji mandat? Boste obdržali enako ekipo sodelavcev? Edina stalnica v življenju so spremembe. Po šestnajstih letih pod taktirko prejšnjega župana je bilo pričakovati, da bo po stavbi završalo, a ne toliko zaradi mene, temveč zaradi novosti, ki smo jih uvedli. A rezultat po štirih letih je pokazal, da smo očitno delali prav. Zagotavljam, da v občinski hiši nihče ni doživel mobinga. Prej bi lahko rekel, da sem ga jaz, in sicer s strani nekaterih zunanjih političnih krogov. Bili pa so aktivni nekateri lobiji iz preteklosti, ki so me želeli zlomiti. Zdržali smo in smo mnenja, da današnja občinska uprava deluje dobro. Seveda ni vse idealno in nikoli ne morejo biti vsi zadovoljni. Zame je slab šef tisti, ki želi biti vsem všečen, ker to ne gre. Župan ni na svojem mestu zato, da ga bodo imeli ljudje v občinski stavbi radi, temveč zato, da je delo narejeno. Od svojih ljudi v tej stavbi vedno zahtevam profesionalizem. Žal trenutna vsesplošna situacija ni idealna. Tudi sam volilnega rezultata ne jemljem v smislu, da sem sedaj »car«. Ne, županov sedež občutim kot veliko odgovornost. Po eni strani sem volilnega rezultata vesel, po drugi strani pa te hitro zresni. Zaveš se, da so ljudje z izvolitvijo ponovno položili upanje vate, da boš nekaj premaknil in naredil. Na marsikaterem področju nam je že uspelo kaj spremeniti, ponekod pa se bomo morali še bolj potruditi. Pravite, da želite in zahtevate dobro delo. V kako dobrem stanju je trenutno kamniška občina in kakšna je vaša vizija za naslednja štiri leta za dobrobit naše občine? Najprej si želim sestaviti takšno koalicijo, ki bo lahko delala dobro in uspešno. Želim si, da bi lahko vse projekte, ki so že znani - treba bo najti rešitev za OŠ Frana Albrehta, začeti s postopki za realizacijo pokritega bazena, nadaljevati s kanalizacijo in vodovodom, sprejeti bo treba odlok o oživitvi mestnega jedra, da ne naštevam še veliko drugih manjših projektov -, dobro in učinkovito izpeljali. Zavedam se, da bodo ob določenih odločitvah in rešitvah nekateri spet »u luftu«, a če želimo kaj premakniti in spremeniti, bomo morali vsi ugrizniti v »kislo« jabolko. Če tukaj nakažem samo na problem Šutne, ni vedno vse kriv župan ali občina, temveč ljudje potrebujejo malo več samorefleksije in samokritičnosti. Skrajni čas je, da se vsi začnemo spraševati, kaj lahko sami pripomoremo k boljši skupnosti. Ljudje bi po eni strani radi imeli vse, po drugi strani pa za to ne bi naredili nič. Mnenja ste, da bi morali biti občani tudi sami bolj proaktivni, a občani so pogosto mnenja, da občina nima dolgoročne strategije na področju gospodarstva, turizma ... Glede gospodarske prihodnosti občine se moramo zavedati, da je vse, kar občina lahko stori, da končno vzpostavi poslovno cono, kjer bo možno kaj delati. Štiri leta smo delali na tem in kmalu bomo lahko zemljišča na področju Titan - Svit prepoznali kot obrtno cono. Urediti bo treba še protipoplavne ukrepe. Žal so vsi postopki dolgotrajni. Priznati si moramo, da smo na področju gospodarstva v Kamniku marsikaj zamudili. Zlati časi so mimo. Tudi marsikatero zemljišče, ki je bilo pred časom še primerno za obrtno cono, se je vmes že spremenilo v kmetijsko zemljišče prve kategorije, kjer logično zakonodaja ne dovoljuje vzpostavitve industrije. Ta hip občina nima nobenega zemljišča za potencialnega investitorja. Naša vizija glede turizma je enostavna. To, kar imamo, moramo začeti tržiti. Trdim, da smo v zadnjem času naredili veliko na promociji občine. Hitro smo se na občinski seji morali zagovarjati, zakaj se na plakatih vabi goste v tujem jeziku, vendar ne vem, zakaj nekaterim svetnikom ni jasno, da plakat ni namenjen njim, temveč gostom iz drugih držav, izven slovenskih meja. Naš moto je z majhnimi koraki priti do velikih dejanj, kar se že opaža, vendar ne moreš veliko zamujenih priložnosti preteklih let rešiti v enem mandatu. Včasih me resnično razjezi oziroma razžalosti mnenje naših občanov. Če izpostavim obrtnike v občini, ki so mi že nekajkrat potožili, da v občini poslov ne prevzemajo domača, temveč podjetja od drugod. Vsakomur odgovarjam, da zakon o javnih naročilih ne pozna kategorije domači in tuji. Predlagal jim bom organizacijo izobraževanja za vse obrtnike, da se bodo znašli in znali prijaviti na javna naročila. Celo na Obrtno zbornico sem naslovil prošnjo o seznamu vseh obrtnikov. Še do danes ga nisem prejel. Ali imate občutek, da ljudje včasih premalo poznajo vaše pristojnosti in v vas polagajo previsoke upe? Seveda, 80 % zagotovo. Poznati je treba pristojnosti župana in občine ter razlikovati med občino in upravno enoto. Občina lahko nudi delovna mesta zgolj posredno, na primer z že omenjeno obrtno cono, olajšavami za podjetja in privabljanjem investitorjev, a le če se pri tem sesta-nem z direktorjem neke firme, ki bi investirala v občino. To pa že lahko velja za koruptivno dejanje. Če me že vprašate. Po mojem mnenju ne potrebujemo trgovskega centra na obrobju mesta, temveč bi lahko bila tam dobra poslovna cona, verjamem, da bi vsi imeli več od tega. Verjamem, da si občani želijo delovnih mest, saj si tudi sam to želim. Lahko je kriviti občino za težave, jaz pa istočasno sprašujem nekatere, zakaj so dovolili propasti določena podjetja, zakaj se pri nas nič ne izplača, tudi denimo butična izdelava stola rex ne? Še danes verjamem, da bi se dalo ta podjetja lepo prestrukturirati, zmanjšati nekaj stvari, a vendar bi to ohranilo nekaj delovnih mest. A to je preteklost. Leta 2010 smo imeli 25-milijonski proračun, danes le še 21. Seveda se ta primanjkljaj pozna pri investicijah. Naš zvesti moto je, za čim manj narediti čim več. Na to, da nam to uspeva, sem še bolj ponosen. Občani se morajo zavedati, da je bilo pred leti na voljo veliko več denarja kot danes. Še najbolj ponosen pa sem, da smo bili v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije prepoznani kot primer dobre prakse, kar v današnjih časih ni samoumevno. Pogosto ste med ljudmi v občini, bodisi na prireditvah, srečanjih, obiskih, bodisi na pregledu situacije na terenu. Ali imate občutek, da smo v naši občini vsi dovolj medsebojno povezani za dober napredek v naši skupnosti, ali nas je več v besedah in prehitrem »šimfanju« ter črnogledosti? Priznam, da smo občina, kjer se včasih preveč jamra. Upravičeno ali ne? Kdo bi vedel. Zelo hitro je nekdo užaljen, takoj nekaj ni v redu ... To zares moramo spremeniti vsi, saj bomo le tako lahko naredili več in tudi bolje zaživeli. Jamranje nas res ne bo pripeljalo nikamor. Ni potrebe, da v kamniški občini vsako stvar vidimo najprej v negativni luči. Daleč od tega, da bi bilo vse dobro, a tudi tako slabo, kot se govori, zagotovo ni. Tudi za v prihodnje polagam vsem na srce, naj se oglasijo, povejo svoje mnenje, potrudili se bomo, da bomo v naši pristojnosti stvari uredili čim bolje in popravili. Dogaja se, da ljudi ob kakšnem novem projektu nič ne zanima, ko se pa le-ta uresniči, pa hitro pride do pritožb. Papir prenese vse, a v praksi je vse drugače. BOJANA KLEMENC Zahvala župana Marjana Šarca občankam in občanom občine Kamnik ob ponovni izvolitvi »Če ne gledaš naprej, si ne pridobiš zmage.« Spoštovane občanke in občani občine Kamnik, dovolite mi, da se Vam iz srca zahvalim za Vašopodporo na Lokalnih volitvah 2014. Skupaj smo dokazali, da se spravimi ljudmi da in zmore. Ln skupaj smo zmoglUBrez Vas mi ne bi uspelo. Hvala Vam, ker ste videli kaj vse smo dobrega postorili za našo lokalno skupnost v zadnjih štirih letih in mi to zaupanje namenili tudi z Vašimiglasovi napredčasnih volitvah in v nedeljo, 5. oktobra. Prvič v zgodovini lokalnih volitev v kamniški občini seje zgodilo, da ste volivke in volivci odločili o zmagovalcu že vprvem krogu. Zame osebnopomeni to še večji uspeh in hkrati še večjo odgovornost, da svoje delo dobro opravim. Kotsem rekelže večkrat, ne bom dajalpraznih obljub. Dal bom eno in edino obljubo, ki seje bom držal tudi naslednja štiri leta. Ln toje POŠTENO in TRDO delo za dobrobit vseh občank in občanov občineKamnik. Še enkrat LSKRENA HVALA ZA VAŠEZAUPANJE! NAPREJ KAMNIK! Vaš župan Marjan Šareč 4 24. oktober 2014 LOKALNEVOLITVE 2014 Kamnik novega župana dobil že v prvem krogu, tudi njegova lista premočno zmagala Skupni rezultat glasovanja za župana v občini Kamnik Letošnje lokalne volitve v Občini Kamnik si bomo zapomnili po tem, da smo, odkar imamo demokratične volitve in lokalno-samoupravno ureditev, novega župana dobili že v prvem krogu in da je županova lista na volitvah dobila skoraj polovico svetnikov občinskega sveta. Druga zanimivost pa je, da sta svetnika v novi sestavi občinskega sveta po štirih letih »premora« tudi nekdanji župan Smolnikar in nekdanji podžupan Brane Golubovič, kar bo gotovo zelo popestrilo razprave v občinskem svetu. Volilna udeležba v celotni občini je bila 50,26%. v Županske volitve Absolutni zmagovalec županskih volitev je dosedanji župan Marjan Šarec, ki so mu kamniški volivke in volivci tokrat s 7.515 glasovi oz. 63,80% podelili županski mandat že v prem krogu. Tako suvereno ni v Kamniku od leta 1994 zmagal še noben župan. Kandidiral je s podporo svoje liste. Drugo mesto je s precejšnjim zaostankom dosegel kandidat skupine volivcev Duško Papež z 2.083 glasovi ali 17,68%. Na tretje mesto se je uvrstil skupni kandidat NSi in SLS Matej Slapar s 1.063 glasovi ali 9,02%. Na četrto mesto se je s 498 glasovi ali 4,23% uvrstil Robert Kokotec, nekdanji kamniški podžupan iz vrst SDS, ki je tokrat kandidiral s podpisi skupine volivcev. Na peto mesto se je z 250 glasovi oz. 2,12% uvrstil kandidat vodilne slovenske vladne stranke SMC Aleš Lipičnik, šesti je bil s 194 glasovi ali 1,65% kandidat stranke DeSUS Marko Šimnovec. 104 glasove ali 0,88% je dosegel kandidat SD Zvonimir Kolenik, kandidat Zaresa Janez Balantič pa je zbral 72 glasov ali 0,61%. Županske volitve, Kamnik 2014 mm M.CCi «.00'. io.ccs, MM* .1 0 Majpn Sarec DuSio ^apel tikpni J Jlnbirt KtfcOl« AJri LipUmk Marko Srninem ZvaamT KoleiHk Janez uai™; Grafični prikaz razmerja moči med kamniškimi županskimi kandidati. Rezultati volitev v občinski svet in novo razmerje politične moči Zmagovalka volitev v občinski svet je Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki je zbrala 4.448 glasov (38,12%) in s tem dobila kar 14 mandatov občinskih svetnic in svetnikov od skupno 29. Tako županu Šarcu za prihodnjo koalicijo manjka ^(teoretično) samo še en občinski svetnik. LMŠ bodo zastopali: Igor Žavbi, Martina Strmšek, Karla Urh, Anton Iskra, Mateja Gradišek, Damjan Zlatnar, Nives Matjan, Marko Šarec, Lara Jemec, Cvetko Emeršič, Nina Irt, Urban Bergant, Marjan Novak Škatla in Vida Čermelj. Drugo mesto in prvo med klasičnimi političnimi strankami je, tako kot na prejšnjih lokalnih volitvah, s 1.448 glasovi (12,41%) dosegla Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi), ki je dobila 4 občinske svetnike, to so mag. Matej Tonin, Matej Slapar, Bogdan Pogačar in Damjan Hančič. Tik za njo se je na tretje mesto s 1.422 glasovi (12,19%) uvrstila Lista Dušana Papeža (LDP), ki bo imela v tem mandatu v občinskem svetu 4 svetnike, to so: Brane Golubovič, Duško Papež, Žaklina Zdravkovič in Edis Rujovič. Na četrto mesto se je uvrstila Slovenska demokratska stranka (SDS) z 846 glasovi oz. 7,25%; s tem rezultatom je prepolovila dosedanje število občinskih svetnikov in bo odslej zastopana v občinskem svetu le z dvema svetnikoma: Damjanom Hribarjem in Matijo Sitar Močnikom. Na peto mesto se je uvrstila Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je zbrala okroglih 800 glasov (6,86%) in bo zastopana z dvema svetnikoma (prej jih je imela sprva 3, nato 4); to sta Roman Maligoj in Mojca Jončeska Malovrh. Na peto mesto se je s 616 glasovi oz. 5,28% uvrstila zmagovalka julijskih predčasnih volitev Stranka Mira Cerarja (SMC), ki pa bo v kamniškem občinskem svetu zastopana zgolj z enim svetnikom, Alešem Lipičnikom. Po enega svetnika bosta imeli še Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je zbrala 268 glasov oz. 4,33% in jo bo zastopal dosedanji svetnik Jože Korošec ter lista nekdanjega župana Smolnikarja Lista za Kamnik (LTS) s 412 glasovi ali 3,53%, ki jo bo zastopal A. Tone Smolnikar. Iz kamniškega občinskega sveta so izpadli: Socialni demokrati (SD) - 2,30%, Stranka mladih Slovenije - Zeleni Evrope (SMS-ZE) - 1,15% in Zares - Socialno liberalni - 0,66%. Prav tako so bile na tokratnih lokalnih volitvah neuspešni: Združena levica - TRS z 2,23%, Lista Roberta Kokotca z okoli 1% glasov, Lista za prihodnost Kamnika tudi z okoli 1% glasov, Civilna iniciativa za Kamnik - moje mesto in vas s podobnim odstotkom, in Solidarnost z 0,19%. Primerjava volitev 2010/2014 25.00% 20,00% 15.DD% 10,00% ■- 5.00% 0.00% Rezultati po volilnih enotah Če pogledamo po posameznih volilnih enotah (VE) v naši občini, je zmagovalka volitev Lista Marjana Šarca (LMŠ) največ glasov dobila v 3. VE (Duplica, Šmarca, Bakovnik, Volčji Potok) 41,11%, najmanj pa v 1. VE (Nevlje, Tuhinjska dolina, Motnik) 34,16%. Od krajevnih volišč je LMŠ največ glasov dobila v Šmarci - rekordnih 47,53%. Drugouvrščena NSi je največ glasov dobila v 1. VE, v Motnikuje celo zmagala (to je tudi edino krajevno volišče, kjer ni zmagala LMŠ), najmanj pa v 4. VE (Kamnik, Podgorje), največji odstotek glasov pa je dobila na krajevnem volišču v Lazah (27,72%). NSi je pridobila v velikih mestnih središčih, npr. na Duplici in Bakovniku, nekoliko pa izgubila v tradicionalnih podeželskih voliščih, kar je do neke mere logično, saj se stranka na državni ravni, zlasti v ekonomskem programu, precej liberalizira in oddaljuje od stroge konzervativne drže. Tudi na ravni celotne države je NSi v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom za odstotno točko izboljšala rezultat izpred 4 let (6,6%). Tretje uvrščena Lista Dušana Papeža je največ glasov prejela v 2. VE (Mekinje, Stranje, Godič, Kamniška Bistrica, Črna, Gozd), najmanj pa v 1.JVE, od volišč pa je največ podpore dobila v Vranji Peči (22,30%). Četrto uvrščena SDS je zbrala največ glasov v 1. VE (8,25%), najmanj pa v 4. VE (6,06%); največ glasov je SDS prejela na Selah (16,97%). DeSUS na petem mestu je največ glasov prejel v 4. VE (8,59%), najmanj pa v 2. VE (4,72%); največ glasov je prejel na enem od volišč na OŠ Marije Vere na Duplici (12,69%). SLS je daleč najboljši rezultat beležila v 1. VE in sicer 11,33%, najslabši pa v 4. VE (2,06%), od krajevnih volišč je najboljši rezultat dosegla v Šmartnem in sicer kar 29,02%. SMC je največ glasov zbrala v 4. VE (6,85%), najmanj pa v 2. VE (3,85%); od krajevnih volišč je dobila največ glasov na volišču v vrtcu Sneguljčica v Kamniku (8,18%). LTS je največ glasov dobila tudi v 4. VE (4,01%), najmanj pa v 1. in 2. VE (3,09%); od krajevnih volišč je največ glasov prejela na volišču v prostorih ŠCRM v Kamniku (4,79%). Glavne značilnosti lokalnih volitev Če povzamemo zgornje ugotovitve lahko rečemo, da je glavna značilnost letošnjih volitev premočna zmaga »neodvisnih« in ideološko neopredeljenih lokalnih list, za katerimi stoji župan ali kaka druga znana osebnost. Tako lahko ugotovimo, da takšne liste (LMŠ, LDP, LTS) močno prevladujejo v tem mandatu občinskega sveta in dosegajo skoraj dve tretjini vseh glasov (20). Torej se je »lokalna sredina« na teh volitvah še dodatno okrepila. Opazen pa je padec Liste za Kamnik iz skoraj 20% glasov leta 2010 na 3,53%. Kamniška desnica je v primerjavi s prejšnjim mandatom izgubila kar tri občinske svetnike, sedaj jih ima 7. Procentualno je podpora najbolj padla SDS (z 12,88% leta 2010 na 7,25%, torej 5,5% padec), kar je sicer splošni trend te stranke na tokratnih lokalnih volitvah (na ravni celotne države je podpora tej stranki v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom z 19% leta 2010 padla na 14%). V kamniškem primeru je k dodatni izgubi glasov verjetno pripomogla tik pred volitvami ustanovljena lista vidnega člana SDS in županskega kandidata Roberta Kokotca, ki je očitno nagovarjala isto volilno bazo kot SDS. NSi je za dober odstotek poslabšala volilni izid iz leta 2010 (13,7%), vendar je še vedno obdržala isto število svetnikov. Svetnika je obdržala tudi SLS, pri kateri je tudi podpora ostala skoraj identična kot pred štirimi leti. Vsekakor se kamniška politična desnica iz teh volitev lahko nauči, da si z razliko od politične sredine in levice, ne more privoščiti »eksperimentiranja« z »neodvisnimi listami«, še zlasti ne z nosilci list, ki so jasno strankarsko profilirani. Posamezne liste kandidatov, razporejene po izžrebanem vrstnem redu, so na ravni občine dobile naslednje skupno število glasov: št. glasov % glasov 1 Marjan Šarec 7515 63.80 2 Duško Papež 2083 17.68 3 Matej Slapar 1063 9.02 4 Robert Kokotec 498 4.23 5 Aleš Lipičnik 250 2.12 6 Marko Šimnovec 194 1.65 7 Zvonimir Kolenik 104 0.88 8 Janez Balantič 72 0.61 Še slabša je situacija po volitvah na kamniški levici, ki je praktično izginila iz občinskega sveta, saj se je v njem uspelo obdržati le DeSUS-u z dvema svetnikoma, medtem ko so SD, LDS in Zares izpadli iz občinskega sveta, levi alternativi Združena levica - TRS in Solidarnost pa se ni uspelo prebiti v občinski svet. Glede na to, da so bile DeSUS, SD in Zares vsa štiri leta tesne županove koalicijske partnerice, bo njihova volilna usoda zagotovo odigrala določeno vlogo pri odločanju morebitnih novih koalicijskih partneric za pristop k županovi koaliciji, saj jim bo vedno pred očmi »sindrom črne vdove« (da ti močnejši partner »pohrusta« vse glasove ali njihov velik del). Kako so se tokrat odrezale kamniške podružnice parlamentarnih strank? Zanimiva je tudi primerjava rezultatov klasičnih političnih strank med oktobrskimi volitvami v kamniški občinski svet in julijskimi državnozbor-skimi volitvami v kamniškem volilnem okraju. Čeprav kamniški volilni okraj za DZ volitve obsega še tri dodatna volišča v občini Komenda, ki v ta prikaz niso všteta, je vendarle primerjava porasta ali padca podpore določeni stranki zelo verodostojna. Tako je zmagovalka državnozborskih volitev SMC julija na volitvah v DZ dosegla 33,31% glasov, na volitvah v občinski svet pa zgolj 5,28%. SDS je na državnozborskih volitvah dosegla 19,83%, na lokalnih 7,25%; NSi je na obojih volitvah dosegla skoraj identičen rezultat: obakrat okrog 12,50%; DeSUS je na državnozborskih volitvah dobil 11,08%, na lokalnih pa 6,86%; SD je julija dobil 3,40%, oktobra pa 2,30%; Združena levica je julija dosegla 5,79%, na lokalnih pa 2,23%. Kot je razvidno, velika večina klasičnih strank v premočni konkurenci z »neodvisnimi« lokalnimi listami ni zmogla preprečiti odliva julijskih volivcev k tem strankam. Primerjava volitevjulij/oktober 2014 »m Št. liste Ime liste glasov % glasov 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1448 12,41 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 268 2,30 3 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 505 4,33 4 LISTA ROBERTA KOKOTCA 132 1,13 5 CIVILNA INICIATIVA KAMNIKA ZA MOJE MESTO IN VAS 125 1,07 6 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 846 7,25 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 1422 12,19 8 LTS - LISTA ZA KAMNIK 412 3,53 9 SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO 23 0,19 10 ZDRUŽENA LEVICA - STRANKA TRS 260 2,23 11 ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 77 0,66 12 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 616 5,28 13 LISTA ZA PRIHODNOST KAMNIKA (ZaAB IN LDS) 152 1,30 14 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 800 6,86 15 LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA - NAPREJ KAMNIK 4448 38,12 16 SMS - STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE 134 1,15 11.668 100,00 LTS SDS Desus SD Zama SLS Primerjava deleža glasov strank in list na lokalnih volitvah leta 2010 in 2014. ZAHVALA Ob moji kandidaturi za župana Občine Kamnik se zahvaljujem vsem volivcem in volivkam, ki ste verjeli vame in v moje delo, in mi namenili svoj glas. Iskrena hvala moji družini, vsem podpornikom, kandidatom in kandidatkam Liste Dušana Papeža, vsem prostovoljcem, ki ste mi stali ob strani in mi zaupali. Člani Liste Dušana Papeža bomo s štirimi svetniki tvorno, predvsem pa pošteno, kot je bila naša kampanja, sodelovali v občinskem svetu za dobro vseh občanov in občank. Dušan Papež Dobroje, kar združuje. Primerjava rezultatov parlamentarnih političnih strank na Kamniškem med držav-nozborskimi volitvami 13. 7. 2014 in lokalnimi volitvami 5.10. 2014. »Kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji«, je najbolj pogosto vprašanje po volitvah. Za vse to je sedaj še prezgodaj govoriti in je naslednje razmišljanje le na ravni špekulacij. Glede na to, da ima župan Šarec zagotovljeno skoraj polovico glasov v občinskem svetu (14), bi lahko večino dobil že v »mini koaliciji« z DeSUS-om, ki se je v preteklem mandatu izkazal za zelo zvestega in nezahtevnega koalicijskega partnerja. S tem bi imela županova koalicija že potrebno večino glasov. Vendar spričo velike podpore, ki jo je župan dobil na volitvah, ne bi bila presenečenje niti nekoliko am-bicioznejša »velika koalicija« med LMŠ, DeSUS in NSi (eventuelno še SLS), kar bi pomenilo dvotretjinsko večino v občinskem svetu. Prav gotovo pa bi bila NSi, ki je (če upoštevamo še njeno predhodnico SKD) v naši občini že 20 let v opoziciji, v tem primeru za župana najtrši pogajalski oreh, saj bi trdno vztrajala pri nekaterih programskih izhodiščih in koalicijskih zavezah. Bomo videli, škarje in platno ima, še toliko bolj suvereno kot v prejšnjem mandatu, v rokah ponovno izvoljeni dosedanji kamniški župan Marjan Šarec. DR. DAMJAN HANČIČ ZAHVALA Zahvaljujemo se Vsem volilkam in volilcem, ki ste namenili svoj glas SLS. S tem ste nam omogočili, da imamo v občinskem svetu enega svetnika. Prav tako zahvala velja vsem kandidatkam in kandidatom, ki ste se trudili v dobrobit SLS-a v Kamniku. SLS je edina stranka, ki je na teh volitvah za malenkost popravila svoj rezultat s prejšnjih volitev. Po svojim močeh se bomo trudili za zadovoljstvo občanov. Jože Korošec, u.d. predsednik Naročnik oglasa: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4,1000 Ljubljana IZ NAŠIH KRAJEV 24. oktober 2014 5 Novi ljubljanski nadškof Stane Zore je kamniških korenin Papež Frančišek je v soboto, 4. oktobra, na dan svetega Frančiška Asiškega, za novega ljubljanskega nadškofa imenoval vodjo slovenskih frančiškanov patra Staneta Zoreta, ki ima kamniške korenine. Z imenovanjem se je končalo več kot enoletno obdobje, ko je bila ljubljanska nadškofija po odstopu Antona Stresa brez nadškofa. Navdušenje in ponos nad novico o papeževem imenovanju novega ljubljanskega nadškofa, katero je Sloveniji sporočil apostolski nuncij Juliusz Janusz, je bilo čutiti po vsej kamniški občini, saj ima Stane Zore veliko sorodnikov v naši okolici, predvsem v Tuhinjski dolini. Lepi spomini na mladostna leta Pater Stane Zore je bil rojen 7. septembra 1958, odraščal je v kmeč-ko-delavski družini na Selih pri Kamniku. Oče je bil rudar v rudniku kaolina, mama pa je skrbela za štiri otroke in kmetijo. »Gledano z današnjimi očmi smo takrat revno živeli. Ko pa se z bratom in sestrama spominjamo otroških let, vidimo, kako so bila lepa. Bila so polna veselja, igre, pa tudi dela na kmetiji,« je opisal otroška leta za oktobrsko številko revije Ognjišče. Že v času šolanja na kamniški gimnaziji je spoznal kamniške frančiškane, saj jim je, medtem ko je čakal na avtobus, rad pomagal pri raznih opravilih. Po gimnaziji je opravil noviciat in se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. Kot frančiškan se je zaobljubil leta 1984, po posvečenju leta 1985 je bil kaplan in kot pravi, ima dolg kaplanski staž: »Najprej sem bil štiri leta kaplan v Šiški, nato pater na Brezjah, kaplan v Mošnjah, pater na Sveti Gori, pa kaplan v Solkanu... In to dvakrat. Zlepa nima nihče tako dolgega kaplanskega staža v provinci kot jaz,« se je pošalil za Ognjišče. Trenutno je provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa (drugi mandat) in predsednik Konference redovnih ustanov v Sloveniji. Deluje tudi kot predsednik nadzornega sveta Aninega sklada, ki so ga leta 1998 ustanovili redovniki in redovnice z namenom materialne in duhovne pomoči ter v osebno spremljanje družin z več otroki. Posvetitev bo najverjetneje konec novembra Generalni tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec je na novinarski konferenci dejal, da je imenovanje patra Staneta Zoreta za novega nadškofa lepo presenečenje zanj kot tudi za vso slovensko Cerkev. Datum njegovega posvečenja še ni določen, v ljubljanski nadškofiji pa bodo v kratkem oblikovali odbor za pripravo posvečenja. Imenovanju novega nadškofa namreč sledi umestitev, ki jo običajno pripravijo v stolnici nadškofije. Po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umesti apostolski nuncij. Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi evharistično bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki iz domovine in tujine. Običajno so navzoči tudi predstavniki civilne oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja. Tri mesece po prevzemu škofije je metropolit dolžan papeža prositi za palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Gre za ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi. Pater Stane Zore je bil v začetku meseca s strani papeža imenovan za novega ljubljanskega nadškofa. Prihaja s Sel pri Kamniku, njegovo imenovanje pa je z navdušenjem pozdravilo veliko vernikov, še posebej v kamniški občini. Novi ljubljanski nadškof je obsežnejši pogovor za naš časopis obljubil po posvetitvi. Nadškof Zore je dobrohoten in široko razgledan človek Teolog in zgodovinar Metod Benedik novega ljubljanskega nadškofa ocenjuje kot dokaj znano osebo, ki se je s svojim delovanjem že krepko zapisala v versko življenje na Slovenskem. Vidi ga kot človeka, ki je marsikaj naredil tako za frančiškane, kot tudi širše za redovništvo na Slovenskem. »Gre za prijaznega, dobrohotnega, uvidevnega in široko razgledanega človeka. S svojo dosedanjo dejavnostjo, najprej kot provincial frančiškanov v Sloveniji, nato pa preko romarskih svetišč, kjer je deloval, še posebej na Brezjah, se je že krepko zapisal v versko življenje na Slovenskem,« razlaga Benedik, sicer član reda kapucinov. Pri imenovanju frančiškana na mesto nadškofa ljubljanske nadškofije po njegovem mnenju ne gre za to, da je papežu Frančišku blizu ustanovitelj frančiškanov Frančišek Asiški, ampak so iskali najprimernejšo osebo glede na razmere, kakršne so. »Vemo, da so razmere precej razburkane, zato ni bilo lahko najti nekoga, ki bi se čim bolj znašel ter lepo in umirjeno vodil Cerkev na Slovenskem,« dodaja in ob tem izraža prepričanje, da je imel papež Frančišek v mislih ravno to. Prva naloga novega ljubljanskega nadškofa bi po njegovem prepričanju morala biti, da bo povezoval vse v Cerkvi na Slovenskem v smislu, da se bo nad-škofija začutila kot enotna in dobro povezana Cerkev, ker lahko edino taka ustrezno opravlja svoje poslanstvo. t • "i v !• • v v»1 iv» Ljudem zeli prinašati sporočilo odrešenja V pogovoru za Radio Ognjišče je Zore povedal, da na dosedanje delo gleda s hvaležnostjo, v prihodnost pa z upanjem, da je Bog tisti, ki bo pošiljal ljudi s potrebnimi sposobnostmi, da bomo lahko skupaj uresničevali osnovni načrt, to pa je prinašati ljudem sporočilo odrešenja. »Kajti če tega ne prinašamo, potem so vse druge stvari predstava za medije ali podatki za arhive, človeku samemu pa ne služijo,« je dejal in dodal, da si želi imeti pred očmi človeka in odkrivati njegove potrebe v vsakdanjem življenju. Poleg sodelovanja z duhovniki si želi tudi sodelovanja z laiki in tistimi, ki ne izpovedujejo krščanstva. »Navsezadnje vsi živimo v istem prostoru in si želimo, da bi bil ta prostor prijazen za vsakogar«. Novi ljubljanski nadškof poudarja, da je Slovenija lepa dežela s čudovitimi ljudmi, ob tem pa doda: »Pomembno je, da te ljudi in njihove sposobnosti začnemo usmerjati v graditev dobrega in začnemo skupaj iskati skupno dobro. Prenehati se moramo bati drug drugega in si nasprotovati«. BOJANA KLEMENC Konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi pri sv. Primožu V cerkvi sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom, ki slovi po znamenitih poznogotskih poslikavah, so se v mesecu septembru 2014 pričela konser-vatorsko-restavratorska dela. Na podlagi dodeljenih finančnih sredstev z Ministrstva za kulturo, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine pridobil z odločbo za leto 2014, bo ekipa Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine do konca oktobra izvajala raziskave na poslikanih površinah severne in južne stene cerkvene ladje. V preteklem mesecu je bilo opravljeno terestično lasersko skeniranje, s katerim sta bili dokumentirani notranjščina in zunanjščina cerkvene arhitekture, v notranjosti je bila izvedena termografija, ki nam je razkrila podatke o prezidavah in odstopanju ometov, odvzeti so bili vzorci materialov za naravoslovne raziskave, poslikane površine pa so bile tudi natančno fotodokumentirane. Trenutno poteka podroben pregled stanja poslikave z namenom dia-gnosticiranja poškodb, nameščen pa bo tudi dolgoročni merilno nadzorni sistem za kontrolo temperature in vlage. Na podlagi pridobljenih rezultatov in meritev bo pripravljen program nadaljnjih konservatorko-restavratorskih posegov, potrebnih za ohranitev dragocene poslikave. AJDA MLADENOVIČ, konservatorka in restavratorka Spominska maša v Kamniški Bistrici bo 31. oktobra V petek 31. oktobra ob 14.30 bo v kapelici v Kamniški Bistrici za vse žrtve 2. svetovne vojne in pobojev po njej potekala spominska maša. Somaševanje bo vodil dr. Janez Juhant, univ. prof. teološke fakultete v Ljubljani. Pri tej maši bodo naše molitve, kot vsako leto, vse od 1991, še posebej namenjene večnemu pokoju 1160 padlim našim ljudem, doma s področja kamniške in komendske občine, in tudi več tisoč usmrčenim v povojnih pobojih v naši dekaniji. Te žrtve ležijo v množičnih grobiščih v dolini Kamniške Bistrice, največjih na Kopiščih in v Dolskem pla-cu (okrog 3000), na Macesnovcu blizu Kraljevega hriba, V Jevniku pod Sidolom, ob železnem križu v tovarni Trival, v grobiščih označenimi s tremi križi v podgorskih gmajnah, v Smovcu pri Žejah, v Kuharjevem borštu pri Mostah, v Sveščevi Jelši blizu Komende, . . . Vabljeni k maši in molitvi za te uboge žrtve, med katerimi je veliko mater in otrok. Pomolimo in prižgimo sveče na dan Vseh Svetih ob njihovih gomilah, tudi v upanju, da bi kmalu dobili vsaj dostojno osrednje spominsko obeležje. M. W. ^jon pohiši^: dabor Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si meblojOGi. ZE ZA oflO/ na vzmetnice Meblo Jogi -2.U z ZEPKASTIM vzmetenjem! Vzmetnice s klasičnim vzmetenjem na voljo že za 119,EU0! 199, 00 EUR Ponudba traja do 30. 10. 2014, oz. do prodaje zalog. 9. Etnološke prireditve v Snoviku Pred hišo domačo nekoč Pravzaprav se je vse skupaj v začelo pred dvajsetimi leti, čeprav so že veliko prej razmišljali in oblikovali ideje o topli vodi, o možnostih in pogojih za turizem in toplice v Tuhinjski dolini. Potem se je pred dvema desetletjema zgodilo, da je današnji direktor Term Snovik Ivan Hribar iz Šmartnega v Tuhinju, tudi predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, odločno stopil s somišljeniki, med katerimi je bil najožji Srečo Urankar iz Snovika, na pot uresničevanja ideje in začrtanega razvojnega programa. Danes, po dveh desetletjih, je jasno, da je bila odločitev drzna, a prava. To se je strokovno potrdilo tudi na Okrogli mizi, ki je bila organizirana ob jubilejnem pogledu na dogajanja 21. avgusta letos v Snoviku. Če odmislimo Terme Snovik in številne pridobitve ter dogajanja v dveh desetletjih, ki so jim botrovale prav takrat uresničene ideje, velja v mozaiku uspešnih dogajanj in vsebin, ki so nastajale in danes bogatijo celotno dolino, pogledati prav tisto, kar je velika dragocenost 20-letnega dela. Turistično društvo je namreč v svoj program delovanja že na začetku vključilo pomembno vrednoto, ki je na nek način v prispodobi botrovala tudi nastanku Term. To je ohranjanje včerajšnjih dogajanj, prikaza dela in življenja, da nam ne bi ušla v pozabo, saj so nas prav ta ohranjala s sporočili mladim rodovom in so tudi danes poslanstvo našim mladim. In prav takšna prireditev z naslovom Pred hišo domačo je bila letošnja že 9. Etnološka prireditev, ki je pomenila nadaljevanje prejšnjih Od zrna do kruha, Gozdarjenje, Čebelarjenje, Košnja in spravilo sena, Furmanstvo, Tuhinjska ohcet, Kot biser si lepa Tuhinjska dolina. Tako dosedanjim, kot tudi tokratnim prireditvam je botrovala Manja Žebaljec, ki ji gre velika zahvala za ohranjanje etnoloških in kulturnih vsebin, pri katerih je s številnimi igralskimi skupinami z režijo predstavljenih zgodb sodelovala tudi Zdenka Klančnik. Številni obiskovalci, ki jim 23. avgusta zaradi vremena žal ni bilo dano, so v nedeljo, 28. septembra, na prireditvenem prostoru nasproti Term spremljali prizore in predstavitve življenja na kmetiji nekoč in danes. Bilo je lepo, zanimivo, bogato..., za kar vsem sodelujočim veljajo čestitke. ANDREJ ŽALAR Delovnik na kmetiji se je začel z Medtem, ko je hlapec kidal v hle-gospodarjevim jutranjim pogle- vu, zvozil gnoj in nastlal živini, je dom v hlev, klepanjem kose ... deklapomolzla krave... Ličkanje koruze je eno od prijetnejših kmečkih opravil... Jesen je čas za spravilo pridelkov. 6 2. oktober 2014 USPEHI, DOSEŽKI KAMNIČANOVODMEVAJO Kamniški OBČAN Kamničan dr. Jurij Lah, prejemnik letošnje prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v znanosti Nagrade in dosežki na področju znanosti nikoli niso in nikoli ne bodo deležni tolikšne pozornosti kot tiste na medijsko bolj izpostavljenih področjih. »Avtogramov res ne dajemo,« v šali, a brez zavisti, prikimava 44-letni Kamničan dr. Jurij Lah, ki je letos prejel prestižno Preglovo nagrado za izjemne dosežke v znanosti. Redni profesor za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je komisijo Kemijskega inštituta prepričal z izvirnimi dosežki pri raziskavah fizikalne kemije raztopin bioloških makromolekul. Pred začetkom novega študijskega leta smo se z njim pogovarjali o nagradi, delu in problemih, ki tarejo slovensko naravoslovno znanstveno sfero. Junija ste iz rok dr. Albina Pintarja prejeli prestižno Preglovo nagrado, ki jo za izjemne dosežke v znanosti že osmo leto podeljuje Kemijski inštitut. Kot znanstveniku vam nagrada zagotovo veliko pomeni. Gre za potrditev preteklega dela, najbrž pa je tudi velik motiv za naprej? Vsekakor. Nagrada je priznanje za uspešno dolgoletno raziskovalno delo in veseli me, da tudi doma ni bilo spregledano. Tako moje delo, kot tudi delo mojih sodelavcev je bilo namreč doslej bolj kot doma opaženo in priznano v mednarodnem prostoru. Seveda pa je nagrada tudi lepa spodbuda za naprej. Upam, da se mi bodo tudi zato odprle nove možnosti. Raziskovalno delo je financirano tudi iz domačih javnih sredstev in tovrstno priznanje lahko pomaga pri odpiranju novih poti, novih projektov ... Že samo dejstvo, da se nagrada imenuje po edinem slovenskem nobe-lovcu, kemiku Frideriku Preglu, pove, da se nagrajujejo zgolj izjemni dosežki. Lahko poveste kaj več o kriterijih, ki jih upošteva komisija? Gre za nagrado za dosežke na področju kemije in sorodnih ved. Kako se ti dosežki dokazujejo? Z objavami v uglednih mednarodnih in domačih znanstvenih publikacijah, sodelovanjem v mednarodnih in domačih ekspertnih skupinah ter z razvojem lastnih idej, ki se izkažejo za uporabne. Torej, ne ostajamo zgolj pri bazičnih raziskavah in razlagi kemijskih in bioloških procesov, pač pa sodelujemo tudi z industrijo. Največ sem sodeloval z Lekom, pa tudi s Krko. Poleg kakovostnega raziskovalnega dela je k nagradi najverjetneje prispevalo tudi pedagoško delo na Univerzi - prenašanje znanj na mlajše kolege in študente. Vaša raziskovalna dognanja pomagajo pri razumevanju in zdravljenju različnih bolezni. Kako bi laiku čim bolj enostavno razložili kaj raziskujete in kako je vaše znanje lahko uporabno v farmacevtski industriji? Ukvarjam se z biofizikalno kemijo, ki je sestavljena iz treh osnovnih naravoslovnih ved - kemije, biologije in fizike. S kolegi raziskovalci proučujemo biološke molekule. Z eksperimenti opazujemo, kako se molekule med seboj prepoznavajo in kakšne so njihove strukturne spremem- be. Te procese opišemo v okviru ene izmed osnovnih fizikalnih teorij - termodinamike. S tem pristopom lahko napovemo obnašanje bioloških makromo-lekul pri različnih pogojih. Če je predvidljivo, lahko nanj načrtno vplivamo tudi na celični ravni - s potencialnimi zdravili. Zato so izsledki raziskav uporabni pri razvoju zdravil v farmacevtski industriji. Sodelovanje z industrijo je torej dobro? V zadnjem desetletju je bilo precej plodno. Zaradi ekonomske krize pa je tega vse manj. Tako kot je manj javnih sredstev za raziskovalno in pedagoško delo na Univerzi, je manj tudi sredstev za razvojne projekte v podjetjih. Žal. Sodelovanje med akademsko in podjetniško sfero ni sistematično urejeno. Na Univerzi si želimo stimulativnega okolja, ki bi spodbujalo tovrstne interakcije in tako generiralo dobre ideje. V naši raziskovalni skupini se torej ukvarjamo z bazičnimi raziskavami, katerih cilj je razumevanje procesov, v katerih so udeležene biološko pomembne molekule. Naš način razumevanja procesov pa je včasih zanimiv tudi za farmacevtska podjetja, ki razvijajo nova zdravila. Kdaj ste začutili, da je znanost vaše poslanstvo? Kot otrok in mladostnik sem se posvečal predvsem športu, predan sem bil tenisu. Zelo resno sem ga treniral kot osnovnošolec in srednješolec. Bil sem prvak Slovenije in mladinski jugoslovanski reprezentant v generaciji uspešnega Hrvata Gorana Ivaniševiča, pa recimo Blaža Tru-peja, ki je danes selektor slovenske moške reprezentance. Ko pa sem se odločil za študij, so se prioritete spremenile. Diplomiral sem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer sem ostal kot mladi raziskovalec. Po doktoratu leta 2000 sem se strokovno izpopolnjeval v Bruslju, kjer sem dobil zagon za nadaljnje delo. Mislim, da mora vsak mlajši raziskovalec nekaj časa preživeti v tujini, od koder prinese novo znanje in ideje, ki jih nato skuša razviti in nadgraditi. Imel se to možnost in nagrada, ki je povod za najin pogovor, dokazuje, da s sodelavci delamo dobre raziskave. Skrbi pa me, da je mladih raziskovalcev na Univerzi zaradi načina financiranja vse manj. Pa tudi s strokovnih izpopolnjevanj v tujini se ne vračajo, ampak ostajajo na tujih univerzah in inštitutih. To je velik problem. Brez novih izobraženih kadrov ni novega zagona, svežine, ki je potrebna za razvoj stroke in družbe nasploh. Pri nas kakovostno raziskovalno delo žal nima dovolj teže. Morali bomo razmisliti o prioritetah. Če ne bomo gojili in cenili bazičnega znanja, bomo še bolj odvisni od tujine. Kot pedagoški delavec pa bi opozoril tudi na vse bolj očiten trend primanjkljaja splošnega znanja pri populaciji, ki prihaja iz srednjih šol. Temeljna znanja so bila nekoč boljša in to bi morali ohraniti. Le na podlagi tega bomo lahko na Univerzi študentom dali širino, jih naučili konceptov razmišljanja in reševanja problemov. Tako bodo lahko sledili razvoju in razvijali svoje znanje. Povedano drugače - le tako bomo lahko še naprej vzgajali kakovostne, zaposljive kadre. Srednjo šolo sta obiskovali v Kamniku. Najbrž je med vašimi študenti tudi nekaj nekdanjih dijakov kamniške gimnazije? Sem »čistokrvni« Kamničan. Tako osnovno kot srednjo šolo sem obiskoval v Kamniku. V gimnaziji sem dobil dobra temeljna znanja, tako da pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani nisem čutil nobenega primanjkljaja. Tudi na izobraževanju v Belgiji sem dobil potrditev, da sem doma dobil kakovostno izobrazbo. Želim si, da to v Sloveniji ohranimo. Različni kazalci kvalitete kažejo, da je kamniška gimnazija še vedno med boljšimi v državi. Med mojimi študenti so seveda tudi moji someščani, a mislim, da me ne prepoznajo. Doslej je bilo večkrat ravno obratno in sem med študenti spoznal Kamničane, s katerimi pokramljamo tudi kaj na temo domačega kraja. Med študenti ste izredno priljubljeni, saj ste že dvakrat prejeli prestižno priznanje za najboljšega predavatelja po izboru študentov. Ali ste kot zelo uspešen pedagoški delavec kako povezani z domačo kamniško gimnazijo? Ne, prag kamniške gimnazije sem nazadnje prestopil kot dijak. Sem pa z njo povezan posredno, saj sem bil udeležen v pripravi predstavitev študijskih programov in raziskovalne dejavnosti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za srednje šole. Na drugi strani me na srednješolska leta vežejo zanimivi spomini. Pogovor o njih bi zahteval poseben intervju (smeh). Še dandanes, ko na kamniški tržnici srečam profesorja Jakliča (fizika), se nasmejiva, zavedajoč se, da nimam več »statusa športnika« in prijazno pokramljava o nekdanjih časih, o današnjih (neustreznih) smernicah v izobraževanju... O znanosti in visokem šolstvu se na občinski ravni ne govori prav pogosto? Razumljivo je, da se univerzitetni profesorji po publiciteti ne moremo primerjati s športniki ali politiki, kar se odraža tudi na lokalni ravni. Zelo sem bil presenečen, ko so po objavah v osrednjih slovenskih dnevnikih čestitke in pohvale »padale« z vseh strani, tudi s strani znancev, ljudi izven stroke, ki pravzaprav sploh niso natančno vedeli, kaj poklicno počnem. Nimam nobene potrebe po kakršnikoli izpostavljenosti. Za svoje delo potrebujem predvsem mir. Vedno pa odgovorno izkoristim redke priložnosti, da širši javnosti, tudi prek intervjujev v medijih, približam naše delo in vedno znova poudarim pomen bazičnih znanj za razumevanje, konkurenčnost, obstoj in razvoj naše družbe. DAMIJAN RIFL Na kavi z dr. Francetom Rodetom, izumiteljem žepnega kalkulatorja HP 35 KAMNIČAN FRANC RODE SOOBLIKOVAL ZGODOVINO RAČUNALNIŠTVA France Rode je eden izmed glavnih inženirjev, izumiteljev žepnega kalkulatorja, legendarnega HP 35, s svojim delom je znatno pripomogel k vzponu znamenite Silicijeve doline. »Da bo razvoj na področju informacijske tehnologije tekel tako zelo hitro in dejansko tudi vse hitreje si nisem nikoli predstavljal, res ne,« pravi France Rode. Izumitelj s približno 25 patenti je pred kratkim obiskal Slovenijo in Kamnik, kamor je prišel na šestdeseto obletnico mature na kamniški gimnaziji. Rode od leta 1960 živi v Združenih državah Amerike, dve desetletji je sodeloval v različnih razvojnih oddelkih korpo-racije Hewlett Packard (HP), nato pa je z idejo o elektronski ključavnici odšel na svoje. Dr. France Rode je eden izmed glavnih inženirjev, ki so izumili žepni kalkulator, legendarni HP 35. Pred dobrim tednom je po obisku domačih v kamniški okolici in udeležbi srečanja ob 60-letnici mature kamniških gimnazijcev odletel nazaj v Los Altos v Severni Kaliforniji. France Rode se je pred skoraj osemdesetimi leti - jubilej bo praznoval konec novembra - rodil v Nožicah, šolo pa je obiskoval v Homcu in Kamniku. Sprva je v Ljubljani želel študirati matematiko, a se je odločil za študij elektro inženirstva, kar je nekako združevalo njegovo ljubezen do matematike in ročnega dela. Poletno delo v Nemčiji ga je pripeljalo k navezavi stikov s tujino, obiskal je podjetja na Švedskem, Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji, ki so uporabljala napredno tehnologijo. Zaradi želje po spoznavanju sveta, predvsem pa zaradi svoje velike ljubezni, poznejše soproge, Rode ima zasluge za izdelavo prvega integriranega vezja in zasnovo miniaturnega procesorja za HP-35, kasneje pa je zasnoval tudi kalkulator HP-80, ki je bil namenjen predvsem računovodjem. je Rode po končani diplomi leta 1960 zapustil tedanjo Jugoslavijo in se na ladji Bohinj odpravil v ZDA. Na Northwestern University v Virginiji je leta 1962 ma-gistriral iz biomedicine, že istega leta pa se je zaposlil v podjetju Hewlett-Packard v Kaliforniji. Tu se je začela njegova izjemna znanstvena pot, ki sta jo najbolj zaznamovala izuma žepnega kalkulatorja in elektronske kartice za registracijo delovnega časa. Rode ima zasluge za izdelavo prvega integriranega vezja in zasnovo miniaturnega procesorja za HP-35 ter za razvoj tehnologije RFID. Z legendarnim in večkrat nagrajenim, a v Sloveniji manj poznanim Francetom Rodetom, ki je s svojimi dognanji postavil temelje tudi prenosnemu računalniku in razvil SmartScope, smo za naš časopis spregovorili o njegovi izjemni znanstveni in izumiteljski poti ter o spominih na otroštvo v okolici Kamnika. Svojo mladost ste preživeli v kamniškem okraju, v domačih Nožicah, šolali ste se v Kamniku. Kakšni spomini vas vežejo na domače kraje? Spomine na mladost imam lepe in nepozabne. Zrasel sem na kmetiji v Nožicah skupaj z bratoma in sestro. Osnovno šolo sem še za časa vojne začel obiskovati na Homcu, pouk je potekal v nemščini, čeprav nismo nič razumeli, a so kmalu partizani šolo požgali in otroci smo bili zelo veseli, da ni bilo treba več hoditi v šolo. Tako je moja generacija zaradi vojnih razmer dejansko začeli hoditi v prvi razred z desetim letom. Moja mama me je doma malo učila črke in številke. Redno sem spet začel obiskovati šolo v tretjem razredu, ki je potekala v salonu gostilne pri Kriškarju v Preserjah. Spomnim se, da smo dopoldne imeli pouk, popoldne pa smo hodili pomagati pri gradnji šole. Po osnovni šoli sem šel v gimnazijo v Kamnik. V gimnaziji sem naredil nekaj izpitov, da sem ujel svojo generacijo, saj sem zaradi vojne zaostajal. Končal sem jo leta 1954 in sem ravno zaradi naše 60. obletnice mature prišel tokrat na obisk v domače konce. Se vidi, da smo že starejši, saj smo se dobili popoldne, včasih pa smo ga celo noč lumpali in končali pri moji mami na šnopsu. (se iz srca nasmeje) Na Kamnik me je res vezala le šola, saj me zaradi dela na kmetiji starši niso pustili na popoldanske dejavnosti. Zagotovo mora biti inovator precej radoveden človek. Ste bili to že od malih nog? Že od nekdaj sem rad raziskoval, tuhtal in kaj ustvaril z rokama, vedno me je bolj zanimalo naravoslovje. Oče ni nikoli končal fakultete, zato mi je večkrat rekel, da mi želi boljše življenje, kot ga je imel sam. Če sem se učil, sem bil oproščen dela na kmetiji, na igrišče pa nisem smel. Velika moja podpora je bila moja mama. Od nekdaj mi je šla matematika zelo dobro, zato sem bil prepričan, da bom študiral matematiko. Malo pred koncem gimnazije pa me je moj bratranec Franci Jereb, ki je študiral jaki tok, peljal na Fakulteto za elektrotehniko in mi pokazal njihove laboratorije. Takrat sem se odločil, da grem študirat elektrotehniko. Poleg matematike sem imel namreč tudi sposobnost delati z rokami in sem opazil, da bo ta študij boljša izbira zame kot matematika. Danes sem zadovoljen, da sem se tako odločil. V mladosti sem namreč veliko zahajal v mizarsko delavnico mojega strica Franceta, kjer sem se naučil veliko stvari. V tej delavnici sem preživel najlepše čase svoje mladosti, ki se jih spomnim. Tam sem naredil mizo za namizni tenis, smuči, mehanski svinčnik... Najbolj pomembna stvar pa je bilo logarit-mično računalo. Tako računalo je moral takrat imeti vsak inženir, če je hotel kaj izračunati, sam ga nisem mogel kupiti, ker je bilo predrago, zato sem ga kar sam naredil. To računalo je sedaj razstavljeno v tovarniškem muzeju Hewlett Packardu v Ameriki. Pot Vas je po končanem študiju povedla v ZDA, kjer ste ostali. Naključno ali načrtovano? Že med študijem sem bil dvakrat v Nemčiji na praksi, prvič sva šla skupaj s Kamničanom Bojanom Reboljem. Največje navdušenje za odhod v tujino pa sem dobil na našem absol- ventskem izletu, ko smo šli na Švedsko, Nizozemsko in Nemčijo, kjer smo obiskali Philips in Siemens, ki so bila takrat podjetja z napredno tehnologijo. Takrat sem videl, kaj se da delati v tujini in kaj doma. Že v tistih časih sem bil prepričan, da mora vsakdo vsaj enkrat v tujino. To je bil le eden izmed razlogov, da sem se odpravil v ZDA. Takrat je bilo kar težko dobiti izhodno vizo. Uradno je bil razlog odhoda študij, dejansko pa moja velika ljubezen Mija Gaber, ki je odšla v Chicago tri leta pred menoj, obiskovala pa je tudi kamniško gimnazijo. Ko sem prišel v Chicago, sva se s soprogo Mijo seveda imela namen vrniti nazaj v Slovenijo, ravno zaradi tega sem kasneje tudi delal doktorat na Stanfordu in zagovarjal na ljubljanski univerzi, a sva iz leta v leto odločitev prelagala, dokler o tem sploh nisva več razmišljala. Na začetku sem imel največ težav z jezikom, saj nisem znal dobro angleško. Najprej sem šel za tri mesece v šolo za angleščino, nato pa sem se vpisal na oddelek za biomedicino na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ewenstonu, kjer sem leta 1962 magistriral. Za magistrsko nalogo sem naredil stroj za hipnotiziranje. nadaljevanje na 7. strani »Uspeha ne merim po zahodnih standardih, kjer uspeh pomenijo mate-rializem, socialni status in bogastvo. Zame je uspešen človek tisti, ki stoji za svojimi dejanji in je zadovoljen s svojim življenjem. Zase to pri svojih skorajda osemdesetih letih lahko potrdim.« »Vsi veste za Steva Jobsa, marsikdo pa nič o Stevu Wozniaku, računalniškem inženirju in programerju, ki je, tako kot jaz, najprej delal na oddelku za žepne kalkulatorje HP, zvečer pa razvijal Apple. Ko sta nam ga z Jobsom predstavila, smo njun projekt zavrnili, češ, le kdo bo te zadeve uporabljal in da je premalo kompliciran za HP. Pa sta odšla na svoje. Vse ostalo je zgodovina.« »V mladosti sem veliko zahajal v mizarsko delavnico mojega strica Franceta, kjer sem se naučil veliko stvari. V tej delavnici sem preživel najlepše čase svoje mladosti, ki se jih spomnim. Tam sem naredil mizo za namizni tenis, smuči, mehanski svinčnik... Najbolj pomembna stvar pa je bilo logaritmično računalo. Tako računalo je moral takrat imeti vsak inženir, če je hotel kaj izračunati, sam ga nisem mogel kupiti, ker je bilo predrago, zato sem ga kar sam naredil. To računalo je sedaj razstavljeno v tovarniškem muzeju Hewlett Packard v Ameriki.« KULTURA-ZANIMIVOSTI 24. oktober 2014 7 Na kavi z dr. Francetom Rodetom, izumiteljem žepnega kalkulatorja HP 35 KAMNIČAN FRANC RODE SOOBLIKOVAL ZGODOVINO RAČUNALNIŠTVA nadaljevanje s 6. strani Kako Vam je uspelo priti v službo k HP-ju ? Princip v ZDA je takšen, da podjetja pridejo na univerzo in iščejo nove uslužbence. Na oglasno desko napišejo, kdaj imajo razgovore. Tam se vpišeš in imaš nato dvajset minut časa za razgovor. Prijavil sem se na veliko povpraševanj. Dobil sem deset odgovorov in vsi so bili negativni, z istim stavkom, da na žalost nimajo dela zame. V prošnjah za delo sem prosil za razvojno delo. Za takšno delo pa sem moral imeti preverbo moje zgodovine, da bi lahko pridobil določeno stopnjo dovoljenja glede tega kaj lahko delam,v katerem podjetju ali vojski. Zame je bilo toliko težje, ker sem prišel iz komunistične Jugoslavije. Rekli so mi, da bo trajalo dve do tri leta, da bom dobil dovoljenje in da v tem času ne vedo, kaj naj z mano. Nato sem srečal študent a, ki mi je pomagal in mi predstavil podjetje Hewlett-Packard s sedežem Bili ste eden izmed pionirjev, ki so soustvarjali moderen, računalniški svet v mestu Palo Alto. Kako je bilo doživeti vzpon in računalniško mrzlico v Silicijevi dolini? Ste si ob svojem prihodu v Ameriko predstavljali, kaj vse Vas čaka v računalniškem svetu? Absolutno si nihče ni domišljal, kaj vse se bo zgodilo in da bo razvoj tako hiter. Nihče si tega ni predstavljal. Podjetje HP v navezi s tremi ostalimi so res predstavljali začetek danes tako znane Silicijeve doline. Prvih žepnih kalkulatorjev smo prodali desetkrat več, kot smo sprva pričakovali. To je naredilo revolucijo v računanju. Ko je šel predsednik Nixon na Kitajsko, jim je ta žepni računalnik predstavil kot dosežek ameriške tehnologije. Drug računalnik, ki sem ga naredil, je bil HP-80. To je bila verzija prejšnjega, le da je bil prejšnji namenjen inženirjem, ta pa poslovnežem. Na tem kalkulatorju imam »Prihodnost je v 3-D tiskalnikih, ko bo tiskalnik s pomočjo atomizacije natisnil 3D predmet, s katerim boš lahko počel vse to, kar lahko počneš z izvirnikom.« v San Franciscu. Princip v tem podjetju je bil namreč takšen, da te želijo videti in se srečati pred sprejemom v službo. Nato sem se vpisal na oglasno desko in kmalu dobil vabilo in karto, da pridem v San Francisco na razgovor, kjer so mi nato že čez štirinajst dni ponudili službo. Kako pa je potem prišlo do vašega sodelovanja pri razvoju žepnega kalkulatorja HP-35? V Hewlett-Packardu sem najprej delal na elektronskih frekvenčnih števcih. Pričel sem z novim principom izdelave inštrumentov, da smo računske sposobnosti vgradili v inštrument, da so bili izračuni bolj natančni. V laboratoriju Hewlett-Packard so takrat istočasno izdelovali namizni kalkulator. Pridružil sem se jim. Pri razvoju žepnega računalnika smo bili štirje. Začelo se je tako, da je k nam v laboratorij prišel Bill Hewlett in izrazil željo, da okorni, skoraj dvajset kilogramski namizni kalkulator spravimo v tako obliko, da bo šel v njegov žep. Dejansko smo takrat izmerili njegov žep in naredili maketo, nato pa smo morali izdelati veliko novega, saj skorajda ni bilo mogoče nič kupiti, nenazadnje pa so bile tudi vse stvari, ki so tedaj obstajale, prevelike za našo maketo ali pa ni bilo primernega materiala. Že tipke pri namiznem računalni- tudi dva patenta. V laboratoriju smo razmišljali o prenosnem računalniku, temu smo takrat rekli briefcase računalnik, ki naj bi šel v aktovko. Vse smo pripravili, le zaslon na ekranu ni bil dober, to se je razvilo šele tri leta pozneje in iz naše osnove je HP izdelal svoj prvi »laptop«. Po vrsti let sodelovanja s HP ste se odločili, da greste na svoje. Zakaj? Nekega dne sem predlagal Hewlettu, da bi izdelovali elektronske ključavnice, vendar on ni bil zainteresiran za to področje in sem od njega dobil dovoljenje, da zaprosim za svoj patent, nato sem začel leta 1982 razvijati te elektronske ključavnice v svojem podjetju, ki se je imenovalo SIE-LOX. Kmalu smo dobili patent za radiofrekvenčno identifikacijsko kartico. Danes so vse elektronske kartice narejene na tej bazi in ta prenos je brezžičen. Seveda se danes preko teh elektronskih kartic prenaša veliko več informacij kot takrat, ko smo imeli samo eno kodo, ki je šla v čitalec. Bila pa je to osnova. Pozneje smo razvili žepni sprejemnik signala gps in nato še prvi čip, na katerem je bil v integriranem vezju vgrajen tudi sprejemnik gps, ki ni več potreboval vidnega stika s satelitom in je deloval povsod, tudi v gozdu in med visokimi stavbami. Tako tehnologijo da- »Slovenci nismo neumni. Smo pa zagotovo malo preveč nevoščljivi. Vsekakor porabimo vso svojo energijo za to, da tiste, ki so uspeli, tiščimo dol, namesto da bi se skupaj z njimi vsi dvignili, zrastli in uspeli.« ku so bile debelejše kot naša maketa. Ideja se nam je porodila na petkovem popoldanskem druženju s sodelavci. Kolega se je igral s pločevinko piva. Pritisnil je na odpiralo, ki je nato odletelo nazaj, tako je padla ideja, kako narediti stikalo. Zaradi zelo drobnih rdečih številk so morali LED-zaslon oblikovati tako, da je nad vsako številko vseboval še miniaturno povečevalno steklo. Moja glavna naloga je bila izdelava displaya -zaslona in mikroprocesorja za ta kalkulator. To je bil prvi mikroprocesor sploh. Mi smo jih takrat imenovali aritmetična enota. To je bila pomembna stopnja v razvoju v mikroelektroniki. To je bil začetek računalnika. Danes brez mikroprocesorja ni nič. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA KAMNICANA POLDETA MIHELICA V iskanju pozabljenih trenutkov V četrtek, 16. oktobra, so v Galeriji Mihe Maleša odprli retrospektivno razstavo del kamniškega slikarja Poldeta Miheliča. Razstava V iskanju pozabljenih trenutkov, prva v Kamniku po Miheličevi smrti leta 2007, bo na ogled do meseca maja 2015, nastala je v sodelovanju z Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem ob slikarjevi 90-letnici. Na ogled je postavljenih 58 avtorjevih del in številni zapisi v obliki osnutkov, risb in krokijev. Polde Mihelič, legenda kamniškega slikarstva z belimi brki in črnim klobukom Polde Mihelič se je rodil 11. novembra 1923 v Vrhpoljah pri Kamniku. Leta 1938 se je seznanil s slikarjem Stanetom Cudermanom, ki je v tistem času slikal freske v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Vključil se je v njegovo delavnico, vendar jo je kmalu zapustil, saj je smel opravljati le lažja pomočniška dela, ne pa slikati, kot je mladenič pričakoval. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Kot pogrešan v boju je bil interniran v Sibiriji, od koder se je po končani vojni vrnil domov v razbito družino in brez imetja. Po končanem služenju vojaškega roka v JLA se je zaposlil v keramični delavnici Rudolfa Schnabla, v kasnejšem podjetju Svit Kamnik. Tam ga je opazil prof. Zoran Didek, ki mu je svetoval izobraževanje v umetnostni smeri. Vpisal se je na Šolo za oblikovanje in kasneje na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer šolanja ni dokončal, a je opravil strokovni izpit in pridobil naziv strokovni učitelj za risanje. Do upokojitve je služboval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici in potem dve desetletji v Litiji. Pripravil je več kot 35 samostojnih likovnih razstav, sodeloval je na okrog 50 skupinskih razstavah doma in v tujini in bil udeleženec različnih likovnih kolonij. V Kamniku je bil znan tudi kot zavzet zbiralec starin. Leta 1999 je izšla njegova likovna monografija Včerajšnji svet. V samozaložbi je izdal knjigi črtic, pesmi in slik Zgodbe od včeraj (2003) in Kaplje minevanja (2005). Leta 2005 je prejel Zlato priznanje Občine Kamnik za ustvarjalno delo na področju likovne umetnosti. Umrl je leta 2007. Priznani kamniški »naivc« je v slikah obujal hudomušne vaške posebneže in pravljične motive Le malo slikarjev je znalo naslikati slovensko vas v tako pristni podobi s poudarjeno prefinjeno noto romantičnosti in nostalgije po nekdanji osrečujoči preteklosti kot Polde Mihelič. Njegovo delo nas privlači še danes, saj v sodobnem svetu vse bolj izginjajo nekdanje skromne materialne in duhovne vrednote kmečkega življenja. Polde Mihelič je bil zelo dober naivec. Na slike je uvrstil tipične like kmečkih ljudi od Odprtja retrospektivne razstave Poldeta Miheliča se je udeležilo veliko Poldetovih prijateljev, kamniških slikarjev in rezbarjev, v imenu Medobčinskega muzeja Kamnik pa je vse zbrane pozdravila direktorica mag. Zora Torkar. Razstava bo na ogled do prihodnjega maja. Saša Bučan, kustosinja razstave V iskanju pozabljenih trenutkov, je skupaj z Barbaro Mihelič, Poldetovo hčerko, spregovorila o zanimivem slogu Miheličevega ustvarjanja. vaških opravljivk in posebnežev do pastirjev, goslačev, romarjev, kole-dnikov, župnikov itd. Čokate figure, lesene hiše s slamnatimi strehami in cerkvice z zvoniki sredi vasi je nizal simetrično, stopničasto, v višino, za poudarjanje izpovedne moči slike. Barval jih je v umirjene tone, kjer prevladujejo rjavi, zeleni in modri toni, z značilno zimsko belino. Slike delujejo temačno, tudi izbira stvarnih motivov in ekspresivno razpoloženje v njih vodijo k dejstvu, da je slikar stopal po poti realizma, ki mu je tu pa tam vdahnil tudi nekaj romantično fantazijskega, pravljično navdahnjenega življenja, kakršnega so si ga v begu pred nelepo resničnostjo zamišljali prebivalci slovenskega podeželja. Morda Polde Mihelič zares po oblikovnih in vsebinskih lastnostih spominja na naivne slikarje ter ga lahko z obujanjem ljudske umetnosti povezujemo z »vesnani«, z Gasparijem, Smrekarjem, Birollo in Šantlom na čelu, ki so s svojim umetniškim programom ob začetku 20. stoletja krepili slovensko narodno zavest, pa njegovega ustvarjanja ne moremo jemati kot samoumevnega. Na prvi pogled poenostavljeno slikarsko tehniko lahko razumemo kot zavesten vsebinsko utemeljen likovni prijem. Hkrati je le malo slikarjev znalo naslikati slovensko vas z vaškimi prebivalci in njihovimi prigodami v pristni podobi, ki nas privlači še danes, saj v sodobnem svetu vse bolj izginjajo nekdanje skromne materialne in duhovne vrednote kmečkega življenja. Številne zbrane Miheličeve sorodnike, prijatelje, znane kamniške slikarje in rezbarje je ob otvoritvi pozdravila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, o razstavi pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Saša Bučan, z glasbenima točkama pa sta odprtje razstave popestrila mlada harmonikarja Gaj Prah in Aljaž Kadunc iz Glasbene šole Kamnik. Foto, kino in video klub Mavrica je o Poldetu Miheliču posnel film Cekin bi dal, ki je leta 2009 na mednarodnem festivalu v Mariboru prejel nagrado za filmsko zgodbo in zvok, film pa si je moč ogledati na razstavi. Kamniški slikar je bil skorajda moj sosed in smo ga s šolo kar pogosto obiskovali v njegovem ateljeju v Oševku. Že takrat se nam je zdel s svojim slikarskim slogom zelo zanimiv, v pogovoru in razlagi šolarjem pa preprost in iskren. Gospod z belimi brki in črnim klobukom je bil res legenda v Kamniku, prepoznaven in vedno prijazen, zato vabljeni na razstavo njegovih del. BOJANA KLEMENC V občinski hiši razstava »Likovni bienale Velika planina« One ženske v klasični glasbi: ustvarjalke, muze, izvajalke 17. in 18. november nes uporabljajo v mobilnikih in avtomobilskih navigacijskih napravah. Žal sem imel veliko dela z iskanjem denarja za investiranje v naša raziskovanja, zato sem moral podjetje prodati. Bi se lahko opisali za uspešnega človeka? Če povezujete uspešno s financami, potem žal ne. Znal sem marsikaj »pogruntat«, nisem pa znal to spraviti v denar. Žal. Ravno s to elektronsko kartico je pozneje veliko ljudi naredilo veliko denarja. Sem pa precej uspešen, če pomislim na svojo družino, ženo Mijo in hčeri Ano in Majo ter da še vedno živim življenje, ki mi je všeč. BOJANA KLEMENC program:" Fanny Méndelsohn, ClS(a Schumann, Louise Farrenc, Cécile CnaftSffâcle, Dora Pejačevič, Lili BoulaaHlggi; Kaija Saariaho, Sofia Gubagdulina, Nana Forte, Nina Šenk, TinV Mauko nastopajo: abonmajski ansambel KD B umetniško vodstvo: Mate Bekavac Od 7. do 10. avgusta se je v organizaciji KUD Tone Kranjc odvijal 8. Mednarodni likovni bienale »Velika planina«. Udeležilo se ga je približno 30 slikarjev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Španije, Rusije in Slovenije. Organizator je vsakemu udeležencu kril stroške nastanitve in osnovni material, udeleženec bienala pa je organizatorju odstopil po eno likovno delo, ki so v teh dneh razstavljena v prostorih občinske stavbe. Občina Kamnik je projekt finančno podprla v višini 2.850 evrov. Likovni bienale Velika planina je edinstven tako v Sloveniji kot tudi širše, zaradi nadmorske višine in mednarodne zasedbe udeležencev in zaradi etnoloških znamenitosti, zato vabljeni k ogledu zanimive razstave v preddverje, prvo in drugo nadstropje občinske stavbe do Kulturni dom Franca Bernika Ljubljanska 61, Domžale T Ol 722 50 50 www.kd-domzale.si * ffl Kulturni dom Franca Bernika Domžale 8 24. oktober 2014 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški OBČAN Jesenski sejem 2014 v Komendi Obisk presegel ■ v I ■ pričakovanja Prikaz starih kmečkih opravil na Gori pri sv. Miklavžu že deseto leto zapored Letošnji jesenski sejem v Komendi je kljub napovedim in ugotovitvam o izrednem zanimanju zanj iz raznih krajev Slovenije in tudi preko meja, presegel vsa pričakovanja razstavljavcev in obiskovalcev. Ko so ga v nedeljo, 5. oktobra, zvečer zaprli, je vodja službe varovanja in urejanja prometa Jelenko Milič povedal, da je sejem v treh dneh obiskalo kar 70 tisoč obiskovalcev. Na prvi pogled neverjetna številka, ki pa jo vseeno potrjujejo ugotovitve sejemskih prireditev v zadnjih letih, da je sejem v Komendi postal enakovreden nekaterim poznanim in tradicionalnim sejmom v Sloveniji in tudi pri sosedih preko meja. Še pred nekaj leti bi se Komenda z okolico ob takšnem obisku dušila v avtomobilski pločevini. Tokrat pa je bilo glavno parkirišče za prišleke iz raznih krajev v Poslovni coni Komenda, od koder so potem vse tri dni Kambusovi avtobusi od 8. do 18. ure v obe smeri vozili obiskovalce na sejem in s sejma. Rekorden obisk so prireditelji zabeležili že v petek ob odprtju sejma in v nedeljo, ki se že vsa leta pohvali z največjim obiskom. Sicer pa je bila letošnja ugotovitev, da je sejem na prireditvenem prostoru na hipodromu v Komendi in deloma ob njem »pokal po šivih«. Predsednik Konjeniškega kluba, ki je tudi organizator sejma, Alojz Lah je ob tem izpostavil: »Že nekaj časa smo ugotavljali, da prostor postaja premajhen. Z zadovoljstvom pa ugotavljam, da lahko upamo na rešitev. Poleg dodatnega prostora razmišljamo tudi o novih vsebinah na sejemskih prireditvah.« Podobnega mnenja je tudi predsednik Sejemskega odbora Stane Štebe, ki pravi, da ni razloga za zaskrbljenost. Prostor naj ne bi bil več težava že na prihodnji prireditvi spomladi prihodnje leto, ko bo sejem obeležil 20-letnico, Konjeniški klub Komenda, ki je po zaslugi predsednika Alojza Laha takrat začel z razstavami, pa 60-letnico obstoja in delovanja. V soboto in nedeljo, 11. in 12. oktobra, so člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž pripravili prireditev »Prikaz starih kmečkih opravil«. Dvodnevno druženje ob lepem sončnem vremenu s preko tisoč obiskovalci se je na Miklavžu tudi tokrat izkazalo za prijeten in toplo sprejet dogodek. Prikaz starih kmečkih opravil, katerih dobršen delež se jih na kmetih opravlja še danes, ni bil zanimiv samo za otroke, ampak tudi za nekoliko starejše, ki so se ob prikazovanju teh opravil spomnili, da so to nekdaj znali in delali tudi sami. Ličkanje koruze, stiskanje mošta, žganje-kuha, izdelovanje brezovih metel, striženje ovac, žaganje drv, ribanje zelja - vse to so lahko obiskovalci videli, po želji pa so pri opravilih sodelovali tudi sami. Tisti, ki so premagali lahek vzpon in se malo sprehodili, so hiteli povedati, da ni boljše osvežitve od sveže stisnjenega mošta, teknile so palačinke, pečene na »golcar-skem šporhetu«, pa seveda pečen jagenjček, kostanj in obvezne, proti prehladom učinkovite domače žga-nice. Tudi domačemu siru, kruhu, pecivom in drugim dobrotam naših gospodinj se ni bilo moč upreti. Da je bilo nedeljsko popoldne zabavno, so poskrbeli skupina Špi-ca. Zvok harmonike in petja je segal daleč v dolino, obiskovalci pa so se prešerno razpoloženi zavrteli. Ob zaključku prijetnega dne gre zahvala vsem prizadevnim članom društva. MAJA KOROŠEC Foto: Iztok Čebašek, www.kamnik.info Gostilna !@«L P™ kViESiBBDMei«iR«2QiHaig Zabavali vas bodo Ognjeni muzikanti, skupina Špica, ansambel Namig Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedejska kosila. Potok 9, 1219 Baze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, mobi 031/877-769 Terme Snovik ponovno osvojile prvo mesto v kategoriji mala termalna kopališča po izboru »Naj kopališče 2014« Pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Markeing in radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« so letos že 24. leto zapored podelili priznanja za najboljša slovenska kopališča. Terme Snovik iz Tuhinjske doline so ponovile lanskoletni uspeh in ponovno zasedle prvo mesto v kategoriji malih termalnih kopališč. V glasovalnem obdobju je prispelo več kot 32 tisoč glasov, ki so se porazdelila med 103 slovenskih ko- pališč. V kategoriji mala termalna kopališča se je za Terme Snovik odločilo kar 32,61% kopalcev. Prejeto priznanje je vsem zaposlenim v Termah Sno-vik potrditev, da svoje delo opravljajo učinkovito ter da jim obiskovalci zaupajo. Kot obljubljajo, si bodo tudi v prihodnje prizadevali obiskovalcem zagotoviti dobro počutje, obenem pa slediti trendom v razvoju EKO ponudbe ter delovali v sozvočju z naravo. Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 A 03/83 94 602 041/689 865 Povabljeni na nedeljska in druga kosila, prijetna praznovanja rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Sprejemamo rezervacije za: ^ DECEMBRSKE PREDNOVOLETNE ZABAVE Z ŽIVO GLASBO* meniji že od 10 eur dalje # SILVESTROVANJE z živo glasbo, bogatim silvestrskim menijem, ognjemetom ^ Pravočasno si rezervirajte prostor za poročno slavje, da bo takšno, kot si želite! Kamniški OBČAN JESEN, NARAVA IN Ml 24. oktober 2014 9 Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko se je v letu dni dobro »prijela« Prvo jesensko soboto, 27. septembra, je bilo na tržnici Okusi Kamnika - Podeželje in Eko čutiti še posebej živahen utrip ter dobro razpoloženje tako ponudnikov kot obiskovalcev. V letu dni od prve tovrstne tržnice na Glavnem trgu so jo vsi vzeli »za svojo« in vsako zadnjo soboto v mesecu se radi srečujemo ob odlični ponudbi domačih pridelkov in izdelkov okoliških pridelovalcev, kmetov, pekov, sirarjev, mesarjev, gospodinj, zeliščar-jev in drugih ponudnikov ... To soboto, 25. oktobra, nas pričakuje že jesenska tržnica s pestro ponudbo sadov in plodov najbolj barvitega in radodarnega meseca v letu. V sklopu tržnice se odvija tudi kuhinja na prostem z imenom Ku-hajmo na tržnici okusi Kamnika - Podeželje in Eko, kjer lokalni gostinci postrežejo s sveže pripravljenimi jedmi Okusov Kamnika. Tržnica Okusi Kamnika -Podeželje in Eko se prične ob 8. in zaključi ob 13. uri. Kar nekajkrat je bilo sobotno dogajanje obogateno s kulturnim programom, potekale pa so tudi otroške tematske delavnice. Na tokratnih prazničnih sobotnih stojnicah so svoje izdelke in pridelke, od sadja in zelenjave do marmelad, zeliščnih namazov, sirov, mlečnih izdelkov, olj, čajev, mesnih izdelkov, jajc, pekovskih izdelkov, piškotov ter kruha in številnih drugih dobrot, ponudili lokalni pridelovalci in izdelovalci, med njimi Zelenjavni vrt Tina, Bio Iris, Kmetija Pr Prajz, domače mesnine Soud, Kmetija Pr Anžič, Ekološka kmetija Trebušak, Kmetija Pr Gabršk, Rokodelstvo Damjana Spruk, Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, Kmetija Piber-nik, Kmetija Jamšek, Ribogojnica Mihovc, Hiša slaščic Tarangela, Kmetija Jenko, Kmetija Žmoht, gostovali pa so Društvo rejcev drobnice Kamnik in Turistična Kmetija Balon - Bela Gorca iz Bizeljskega. Na stojnici se je predstavil mesar Anton iz podjetja Meso Kamnik, za razvajanje brbončic pa je na eni izmed stojnic poskrbela kamniška Gostilnica Pri podkvi. Lokalni tržnici je v letu dni uspelo poživiti sobotni utrip mesta, domačim in okoliškim pridelovalcem in ponudnikom omogoča predstavitev in prodajo, kar povečuje tudi lokalno samooskrbo. SAŠA MEJAČ Stojnice z oznakama OKUSI KAMNIK - Eko in Podeželje na Glavnem trgu vsako zadnjo soboto v mesecu lokalni pridelovalci in ponudniki bogato založijo z domačimi in ekološkimi izdelki in pridelki. Živahno tržno dogajanje pomeni tudi večjo lokalno samooskrbo. Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Zagnana ekipa Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik je ob prvem rojstnem dnevu tržnice Okusi Kamnika tržno dogajanje obogatila s pravim praznovanjem s torto ter slastno kloštrsko kremšnito, sladico iz knjižice receptov Okusi Kamnika na vsako mizo, ki so jo pripravili v Hiši slaščic Tarangela in jo razdelili med obiskovalce. - SAVNA RITUALI VSAK DAN OD 17.URE DALJE izvajajo se različni programi s peelingom tervrtinčenjem zraka Vsak četrtek od 16.00 do 20.00 pa so savne na voljo SAMOZAŽENSKE - V času Krompirjevih počitnic, od 25. 10. do 2. 11., smo pripravili pester animacijski program za odrasle in otroke. Izrezovali bomo buče, tekli po vodni preprogi, izdelali bomo čarovniške klobuke... najmlajše bo obiskal tudi palček Snoviček. Za otroke v času počitnic nudimo pestro in zabavno počitniško varstvo. O projektu »Sadje iz Volčjega Potoka in Rudnika« Arboretum Volčji potok in Turistično društvo Volčji Potok - Rudnik sta združila moči in pri LAS »Srce Slovenije« dobila projekt Sadje z Volčjega Potoka in Rudnika. Projekt želi krajane opozoriti na sadjarsko tradicijo, ki s sadovnjaki in sadnim drevjem pomembno oblikuje kulturno krajino. Da bi to dediščino ohranili, je potrebno sadno drevje vzdrževati in nadomeščati. Ker ima vsaka dejavnost, tudi sadjarstvo, ekonomske temelje, Arboretum Volčji Potok krajanom omogoča prodajo sadja in izdelkov iz sadja, ki je pridelano v Volčjem Potoku in Rudniku. V skladu z duhom časa je posebna pozornost namenjene naravi prijaznim načinom gojenja sadja in predelave sadja. V okviru projekta so v Arboretumu Volčji Potok od 8. do 11. oktobra izvedli sadjarski teden, ki je krajane in druge občane povabil na dve predavanji in delavnico. Dr. Janez Hribar z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je predaval o domači predelavi sadja. Največ časa je posvetil tehnologiji stiskanja jabolk in konzerviranja soka, ki ohrani največ vitaminov, encimov in drugih kakovostnih hranil. Poudaril je, da kakovostno pripravljen sok ohrani največ prehransko dragocenih sestavin svežega sadja med vsemi dostopnimi načini konzerviranja. Sušeni krhlji so, na primer, zgolj prigrizek, ki razen sladkorja nima nobene hranilne vrednost. Vprašanja poslušalcev so pokazala, da so ljudje najslabše podkovani v pripravi domačega kisa. Profesor Hribar je poudaril, da brez kakovostnega jabolčnega vina in visoke temperature (26-30°C)v prostoru, kjer poteka ocetno vrenje, ne more nastati dober kis. Alenka Caf, ki je na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana kmetijska svetovalka - specialistka za sadjarstvo, je predavala o naravi prijazni pridelavi sadja. Težišče njenega sporočilo ja bilo na izbiri mesta za sadovnjak in kakovostni pripravi tal. Tal ni mogoče pripraviti brez analize zemlje in gnojilnega načrta, pa čeprav gre le majhen hišni sadovnjak. Skratka: odporne sorte in strokovno obrezovanje nista dovolj za krepko drevje in zdravo sadje. Vse se začne s premislekom in že takrat, ko v tla prvič zasadimo lopato. Dobro obiskana družinska delavnica izdelave gnezdilnic za sinice je hišne sadovnjake v Volčjem potoku obogatila z osemnajst gnezdilnicami. Sinice, ki so v ekstenzivnih sadovnjakih sadjarjeve pomočnice, namreč ne gnezdijo, če ne najdejo dupla. Ker je naravnih dupel malo, jih z gnezdilnico privabimo na sadovnjak in vrt. Vse bralce Kamniškega občana vabimo, da sodelujejo na fotografskem natečaju »Sadovnjaki, sadno drevje in sadje Volčjega Potoka in Rudnika« in si z dobrimi stvaritvami prislužijo praktično nagrado. Natečaj je objavljen na domači strani Arboretuma Volčji Potok. S poslanimi izdelki bodo sooblikovali tudi Sadjarski praznik, ki se bo odvil 8. novembra 2014. MATJAŽ MASTNAK Družinska delavnica izdelave gnezdilnic za sinice je sadovnjake v Volčjem Potoku obogatila z osemnajstimi gnezdilnicami Na krompirjeve počitnice po Kamniku Obiščite Kamnik med soboto, 25. oktobrom in do nedelje, 2. novembra in se prepustite zgodbam, ki smo jih pripravili za vas. Izkoristite brezplačne vožnje mestno-turističnega avtobusa Kamnik bus in se z njim popeljite do izbranih destinacij! Od 25. oktobra do 2. novembra potniki prejmejo kupon s katerim bodo lahko izkoristili posebne ugodnosti in raznovrstne popuste turističnih ponudnikov iz Kamnika in okolice. Pozabili nismo niti na jesensko malico, saj vas bo naša ekipa ob nenapovedanih urah razvajala z lokalnimi dobrotami, ki jih pripravljajo kamniški kulinarični mojstri v okviru projekta Okusi Kamnika. Sledi prve svetovne vojne, katere stoletnico od začetka obeležujemo letošnje leto, so vidne tudi v Kamniku. Za vas smo v torek, 28. oktobra, pripravili brezplačno vodenje po mestu ter javno vodstvo po razstavi Obrazi vojnega vsakdana in ogled spominskih mest iz prve svetovne vojne v Kamniku v rojstni hiši Rudolfa Maistra. Zbirno mesto je ob 16.30 pred rojstno hišo Rudolfa Maistra. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si ^^SNOVIK kosvci termalnih uiidttre 10 24. oktober 2014 MED MLADIMI Mojstri besede, uka in športa Kdo ve, kako ponosen bi bil naš rojak Rudolf Maister, general in pesnik, na to, da je njegovo ime tudi ime naše šole - a zagotovo bi bil lahko ponosen na te šole dijake, ki kot z nekako podedovano strumnostjo marljivo in poetično nizajo uspeh za uspehom. turantki, pač pa sta dosegli tudi vse možne točke, sta se udeležili sprejema predsednika države na Brdu pri Kranju. Po kratkem kulturnem programu in nagovoru ministrice ter predsednika, v katerem sta se zavezala storiti vse, da bodo mladi lahko ostajali v Sloveniji, so Z brki do zmage Jih prepoznate? Ne, ne, to niso majhni Maistri, četudi znameniti brki namigujejo nanj. To so naši mojstri ulične košarke Lenart Pino, Urban, Gregor in Lovro, srednješolski zmagovalci turnirja v ulični košarki MAJSTERBA-SKET 2014, ki smo ga priredili na začetku oktobra. Zmagovalci osnovnošolskega dela so bili spretni košarkarji 1. ekipe OŠ Frana Albrehta. Zelo hitro pa je v bilo na državnem prvenstvu v orientacijskem teku, kjer so naše dijakinje osvojile tretje mesto, dijaki pa šesto. Fantje, bili ste super, a se boste morali še malo potruditi, da ujamete dekleta, ki očitno dobro vedo, kam in kako je treba teči □ Kdo v deželi je najboljši tej? Med našimi zlatimi maturanti sta bili to Lara Jerman na splošni maturi in Lea Podgoršek na poklicni. Ker nista bili le zlati ma- v trajen spomin na veliki dosežek prejeli še umetniški izdelek Oskarja Kogoja. V Kamniku so že od nekdaj ustvarjali mojstri besede. Po sle- Naši dijaki z verzi Balantiča, Medveda in Maistra Neumrljivi se vračajo na • i V «V V 1 j najstrašnejšo noč v letu Letošnjo pomlad je med Kamni-čani ponovno završalo, saj so oder kamniškega Doma kulture zasedli čarodeji in coprnice avtorskega mu-zikala The Immortals oz. Neumrljivi. O uspehu sedanjih ter bivših dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so pričale razprodane predstave, kot tudi vplivni slovenski nekaterih mestih voda za nekaj časa povsem izginila... Člani muzikala pa se v letošnjem letu niso potikali samo po betonskih plažah mesta rož. Prav posebno čast je nesmrtnim izkazal njegova eks-celenca, gospod Joseph A. Musso-meli, veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji. Najprej tako, Ljubljani pripravil posebej za člane muzikala in njihove mentorje. »Neumrljiva ekipa« z mentorji in ravnateljem na obisku pri gospodu Josephu A. Mussomeliju v njegovi rezidenci Prijetnemu druženju ob balinanju in okusnih prigrizkih je piko na i dodal sam gostitelj, saj je zbranim namenil nekaj svoje poezije, v zameno pa prejel butično koncertno izdajo neumrljivega muzikala. »Neverjetna izkušnja! Sicer sem moral biti v obleki, ampak nikoli si nisem mislil, mediji, obiskalo pa jih je tudi kar nekaj uglednih gostov. Čeprav so se bitja pred vročim poletnim soncem poskrila (bitja teme pač ne marajo ne vode, ne žgočega sonca) in tako med počitnicami predstav ni bilo, ekipi ni bilo niti malo dolgčas. Kot vedno doslej so prosti čas izkoristili za nabiranje novih moči ter se posvetili dodatnim vajam in druženju. Konec julija ste jim nekateri morda celo prisluhnili na slovenski obali, kajpak s čarovniškim klobukom, ki je bojda sam frlel okoli in skrbel za nabirko. Govori se celo, da naj bi na da si je vzel čas in si prišel predstavo ogledat, in nato z nadvse presenetljivim vabilom - na častni sprejem, ki ga je 15. oktobra v svoji rezidenci v da bom nazdravil z veleposlanikom. Vredno vsake minute tiste kravate.«. Dijaki pač znajo strniti misli. NBM Z novo sezono pa se Neumrljivi na oder vračajo še močnejši in še bolj čarobni, in sicer ob prav posebni priložnosti, na noč čarovnic. Zbirališče nečistih vešč se bo torej letos preselilo s Kleka in Slivnice v Dom Kulture v Kamniku, obiskovalci pa ste vabljeni, da tudi sami posežete v najgloblje dele svojih podstrešnih omar in se oblečete kar najprimernejše za to priložnost. Seveda bo za parkirna mesta vaših najnovejših modelov metel poskrbljeno, nemara pa lahko pričakujete tudi kakšno presenečenje s strani naših čarovnic, ki se tega dneva že strašansko veselijo in komaj čakajo, da pokažejo vse svoje moči in skrivnosti. Vabljeni torej na predstavi muzikala The Immortals v petek, 31.10., ob 17.00 ali 20.00 in postanite del neumrljive zgodbe! Mladi spomini pa tkejo svoje verze tudi dan današnji. Koliko dijakov na tem svetu se lahko ponaša s svojo pesniško zbirko? Eden te peščice je naš dijak Gašper Tonin. Njegov prvenec Šepet gozda očara z življenjsko globino, tankočutno-stjo, pa hkrati z mladostno igrivostjo ter prefinjenim opazovanjem narave in dotika ljubezni. Spretnost besed je v lični knjižici nežno zaokrožena še z avtorjevimi ilustracijami. Gašper, kot praviš sam - ... si sam svoj svet, sam si svojo pot v svet greš pet... In to odlično! Zlati Lara in Lea na sprejemu pri predsedniku države deh tistih, ki so pisali v verzih, so se v okviru 6. Maistrovega večera ozrli naši dijaki ter pod vodstvom mentoric Mojce Krevs, Kristine Jamšek in Ane Černe imenitno uprizorili recital treh kamniških poetov: Maistra, Medveda in Balantiča. Z njihovimi verzi, prepletenimi z ljudskimi pesmimi in duhovitimi odlomki iz njihovega življenja, so želeli sporočiti, da ti mojstri in občudovalci besede nikoli več ne smejo izginiti iz slovenskega spomina. Pesniškiprvenec mladega avtorja S kombijem veselo v novo šolsko leto Z začetkom šolskega leta 2014/2015 se šolarji s Hriba pri Kamniku in Po-rebra v šolo in domov vozijo s kombijem. Pot do glavne ceste, kjer je avtobusna postaja, je dolga in poteka večinoma skozi gozd. Nevarnost predstavljajo ostri in nepregledni ovinki, visoka trava, upognjena drevesa in veje, neosvetljenost ter potepuški psi. Avtobusno postajališče pri Zlati kaplji in na Kavranu ni označeno in je brez prehoda za pešce ter se nahaja za ovinkom. S tem se nepreglednost in nevarnost za osnovnošolce še poveča. Prevoz s kombijem našim otrokom omogoča varno pot v šolo in domov. V imenu staršev se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli in sodelovali pri organiziranju prevoza, iskreno zahvaljujem. JOŽICA VIDMAR Zajček Srečko pri zobozdravnici V soboto, 18. oktobra, je lutkovna sekcija Kulturnega društva Tuhinj premierno uprizorila novo lutkovno predstavo z naslovom Zajček Srečko pri zobozdravnici. Tokraten izbor igre je za izhodišče vzel izobraževalno noto skrbi za zdrave zobe, o kateri govori knjiga avtorice Sanje Lucije Pečnik, po kateri sta Marta Vrankar in Urška Poljanšek priredili zgodbo za lutkovno predstavo. Nabito polna dvorana otrok, njihovih staršev in drugih obiskovalcev je spremljala zgodbo o zajčku Srečku iz Zelenega Zajčjega dola ki živi srečno zajčje življenje, do kler se volk Uroš in lisica Mica ne odločita, da bi si ga privoščila za kosilo. Zaradi pasti, ki mu jo pripravita, je zajček Srečko ob svoj sekalec. Strah je huda reč in tudi Srečko potrebuje malce vzpodbude, toda nazadnje se le odpravi k zobozdravnici - veverici Luciji, ki mu popravi zobek, da bo še naprej lahko veselo grizljal korenčke in svežo deteljo. Po predstavi je tudi obiskovalce čakala hrana po izboru zajčka Srečka. Lahko so si privoščili slastne korenčke ali piškote v obliki deteljic ter vse skupaj poplaknili s kozarcem bistre studenčnice. Ekipa tokratne lutkovne predstave (ZAJČEK SREČKO: Urška Poljanšek, VOLK UROŠ, MIŠKA ANA: Monika Jeglič, LISICA MICA, SOVA NUŠA: Nina Modrijan, ZOBOZDRAVNICA VEVERICA LUCIJA: Marta Vrankar, TEHNIKA: Aleš Kirn in Andrej Hribar), je bila vesela množičnega in toplega sprejema. Upamo, da vas bomo lahko tudi v prihodnje navdušili še s kakšno predstavo. Ekipa lutkaric KD Tuhinj Ekipa tokratne lutkovne predstave (ZAJČEK SREČKO: Urška Poljanšek, VOLK UROŠ, MIŠKA ANA: Monika Jeglič, LISICA MICA, SOVA NUŠA: Nina Modrijan, ZOBOZDRAVNICA VEVERICA LUCIJA: Marta Vrankar, TEHNIKA: Aleš Kirn in Andrej Hribar), je bila vesela množičnega in toplega sprejema. Foto: Metka Komatar Vsak torek od 16.00 do 16.45 v Matični knjižnici Kamnik TACJio ~mm Kamniški OBČAN ŽIVIMO ZDRAVO 24. oktober 2014 11 Gibanje na prostem skozi vse leto Gibanje je življenje in življenje je gibanje. Te misli se iz dneva v dan zaveda vse več ljudi. Še pred nekaj leti so tisti, ki so se sprehajali, tekli ali kolesarili, veljali za čudake, ki nimajo kaj pametnega početi, dandanes pa se zdi, da si čudak, če tega ne počneš. Kamniška občina v vsakem letnem času nudi veliko priložnosti za raznovrstne športne aktivnosti na prostem. Vse več občanov se vsakodnevno odpravlja ven, v naravo, saj se v okolici Kamnika ponuja nešteto aktivnosti, s katerimi lahko poskrbimo za postavo in zdravje. Zunanje aktivnosti imajo nekaj skupnih značilnosti, zaradi katerih naj bi bile po prepričanju strokovnjakov bolj uspešne od gibanja v zaprtih prostorih. Po raziskavah ima vadba na prostem za 50 odstotkov bolj pozitiven učinek na duševno stanje v primerjavi z vadbo v telovadnicah, prav tako pa naj bi tek, hoja, kolesarjenje in druge aktivnosti v naravi pomagale pri zniževanju stresa. Svež zrak napolni z energijo Telesno aktivnost pogosto povezujemo z utrujenostjo, vendar je ravno obratno. Zeleno okolje in svež zrak pripomoreta k dodatni energiji, ki si jo zagotovite med vadbo. Dvajset minutna vadba zunaj na telo učinkuje tako poživljajoče kot skodelica kave. Park, bližnji travnik, gozd ali hrib nam ponujajo sprostitev in pozitivno vplivajo na kognitivne sposobnosti. Kjerkoli v kamniški občini živimo, imamo srečo, da je narava le nekaj korakov oddaljena od doma. Enkrat ni nobenkrat, zato je pri gibanju zelo pomembno, da ohranjamo motivacijo in se s športno aktivnostjo ukvarjamo vsaj dvakrat do trikrat na teden. Pri tem ima izbira okolja še kako pomembno vlogo, saj so strokovnjaki z raziskavami ugotovili, da so tisti, ki so vadili zunaj, bolj pogosto izrazili željo, da bi to aktivnost ponovili. Priljubljena starograjski hrib in rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici Za meščane je bila še nedolgo za sprehod zelo priljubljena točka na Starem gradu, ki je zaradi slabega odnosa najemnikov izgubila dobro ime. Sedaj se vsakodnevno »romanje« nadaljuje na Špico. Hiter in aktiven sprehod, še vedno na dosegu roke iz mesta, pa od žledoloma ni več varen. Župan Marjan Šarec pravi, da je za odpravo posledic žledoloma odgovoren lastnik zemljišča starograjskega pobočja, saj občina nima pristojnosti odstranjevati lesa oziroma posledic neurja z žledom na zasebni lastnini. V lasti Občine Kamnik je le pešpot, ki vodi na Stari grad oz. Špico. Poleg podrtega drevja so na pobočju Starega Gradu nevarne tudi skale, ki padajo na cestišče, zato je Občina Kamnik že večkrat pozvala pristojne na Direkciji RS za ceste, da zadevo uredijo. Ravno tako priljubljena je pešpot ob Kamniški Bistrici, kjer je v vsakem letnem času mogoče zaslediti lepo število sprehajalcev, tekačev in kolesarjev. Pešpot, ki bi lahko povezovala kamniško in domžalsko občino se pri povezovalki kamniške obvoznice in Bakovnika prekine, rekreacijska os pa se nadaljuje od Arboretuma Volčji Potok, vznožja Homškega hriba do Štude. Marsikateri občan, ki se redno rekreira ob Kamniški Bistrici, se sprašuje, kaj se dogaja s povezavo pešpoti med Kamnikom in Domžalami, kamniški župan pa odgovarja: »Ne samo, da se načrtuje povezava rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, bila bi že narejena, če ne bi lastniki določenih zemljišč toliko zapletali situacije. Imeli smo nešteto sestankov, jim ponujali vse mogoče, od menjav parcel do odkupa zemljišč, a noben predlog ni naletel na posluh. Vedno so bili postavljeni novi in novi pogoji. Človeka ima, da bi objavil njihova imena in priimke ter krajane seznanil s tem, kdo zavira projekt. Denar je namreč vsako leto v proračunu.« Radi bi oblikovali telo, a ne v fitnesu Velik problem sodobne družbe je fizična nedejavnost, poleg tega pa je v porastu število prebivalcev, ki si težko privoščijo obisk fitnesa. Ravno zaradi tega so se oblikovali novi načini vadbe na prostem, ki ponujajo možnost rekreacije, obenem pa tudi več druženja. Marsikdo meni, da je vadba na prostem povezna z dolgimi pohodi, tekom ali kolesarjenjem v hrib, toda telo lahko oblikujete tudi na drugačne načine. V kamniški občini lahko na treh lokacijah najdete prave ftnes naprave na prostem: v Keršmančevem parku v Kamniku, Termah Snovik in Arboretumu Volčji Potok. Fitnes na prostem je zabavna rekreacija na svežem zraku za ljudi vseh starosti. Brezplačno. Na napravah lahko posameznik krepi vztrajnost in moč ter poskrbi za raztezanje. Na vsaki napravi je slikovni opis, ki ponazarja, kako vajo pravilno izvesti. Naprave v fitnesu na prostem so namenjene za učvrstitev in tonus mišic, ne pa za pridobivanje mišične mase, kar je namen fitnes centrov. Zdravje je naše največje bogastvo in zanj moramo skrbeti sami ter ga vzdrževati. Zato je zelo pomembno, da s tovrstno brezplačno ponudbo spodbudimo vse starostne generacije k bolj zdravemu načinu življenja. Fitnes naprave na prostem imajo na več lokacijah na voljo tudi občani Domžal in Trzina. Nekdanje trim steze zamenjali »street workout« parki Nekoč so bile izredno priljubljene trim steze po gozdu, sedaj pa so med mladimi, tako po letih kot po srcu, priljubljena telovadišča na prostem. Kamničan Simon Grižon je bil prvi pobudnik za postavitev »street workout« parkov, od tedaj pa rastejo kot gobe po dežju že po vsej Sloveniji. V Kamniku ima tovrstna vadba vse več privržencev, na telovadnih napravah oz. neke vrste drogovih pa se izvajajo vaje na osnovi lastne teže. Street workout parke v kamniški občini lahko najdemo na Perovem ob Titanovi brvi, na kamniškem bazenu in v Šmarci, v domžalski občini pa se poleg lokacije na športnem igrišču na Homcu vzdolž rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici nahajajo še štiri lokacije: v Študi pri vagončku, pri fitnes napravah na prostem v Domžalah, pri tenis igriščih na Škrjančevem in pri jezu za homškim hribom. Telovadni park s telovadnimi orodji kot so drog, bradlja, krogi, vadbena rešetka je odlična priložnost za mlade Kamničane, da koristno preživijo prosti čas. Člani Street Workouta Kamnik pravijo, da jih je na začetku, ko so se dogovarjali z županom in iskali pravo lokacijo za telovadni park, bodrila misel, da lahko naredijo nekaj dobrega za mladino v Kamniku, ki bi namesto posedanja pred računalniki, popivanja v barih ali celo uživanja drog lahko kakovostno preživljala prosti čas ob vadbi in druženju s prijatelji. Miha Šest dodaja, da so zares zadovoljni z odzivom Kamničanov, saj ima ta urbani, moderni šport že več kot 340 članov, ki brezplačno vsakodnevno trenirajo na lokacijah po kamniški občini. BOJANA KLEMENC Street Workout je v zadnjem času nadomestil trening na trim stezi, ki je v Kamniku čedalje bolj popularen, saj v telovadnici na prostem redno brezplačno trenira že več kot 340 članov. Trening, kjer z vajami z lastno težo krepiš telo na različnih telovadnih orodjih, Kaj pa o gibanju na prostem menijo naši bralci? Teja: Ker se zelo rada gibam v naravi, sem prišla poskusit trening street workouta in tukaj ostala. Že po prvem poskusu sem začutila vse mišice telesa. Sem navdušena. Tukaj dobim vse, kar moje telo potrebuje. Najprej se s tekom ogrejem, potem pa z različnimi vajami krepim mišice telesa. Nisem še toliko natrenirana, a mi vsi pomagajo in me zelo vzpodbujajo. Preden sem prišla sem, sem vsakodnevno obiskovala fitnes center, a sem tukaj hitreje pridobila na moči in napredovala. Vsi, ki tukaj telovadijo, so zelo prijazni, radi pomagajo, skupaj se zabavamo in družimo. Vsi se zavedajo, da so bili enkrat sami na začetku, zato se nihče ne smeji tistemu, ki se nam pridruži prvič in ni v najboljši telesni pripravljenosti. David: Poleg gibanja v telovadnici v naravi na Perovem ali kamniškem bazenu redno hodim na sprehode v kamniški okolici. Rad zahajam na Špico ali Kamniški vrh. V Kamniku imamo res srečo, da imamo toliko raznovrstnih možnosti za gibanje na prostem. V našem mestu je gibanje na prostem res zelo priljubljeno, kar opazujemo dnevno v našem telovadnem parku. Množice sprehajalcev gredo mimo nas, se ustavijo, povprašajo, morda poskusijo. Mi drug drugega pri vajah bodrimo, pazimo na dobro in varno izvedeno gibanje. Vsi na »štangah« se zavedamo, da je pomembno kakršnokoli gibanje. Tudi pozimi smo bili vztrajni in si želim, da bi bilo še dolgo tako. Milan: Redno se gibam na zraku, v naravi. Večkrat tedensko se podam na Špico ali proti Palovčam. Bližina narave in možnost, da se vsakodnevno rekrei-raš na prostem, se mi zdi v Kamniku velika prednost. Zelo sem zadovoljen, da je v mestu in okolici toliko urejenih poti. Že od malih nog se rad gibam. Včasih sem več igral nogomet, sedaj pa se rad sprostim in umirim pri hoji v gozdu. Opažam, da se vedno več občanov odloča za gibanje v naravi, kar je pravilno. je primeren za ljudi vseh starosti, ki na svežem zraku skrbijo za vzdržljivost, moč in gibljivost telesa ter sledijo starodavni miselnosti Zdrav duh v zdravem telesu. Foto: Jože Bojec Mateja: Že od malih nog živim za šport. Žal sem primorana med delovni-kom preživeti preveč časa za računalnikom, zato poskušam vsako prosto minuto preživeti v naravi. V kamniški občini imamo za to res neverjetne možnosti. Zagovarjam pestro in raznovrstno gibanje, zato sem pretežni del leta pogosto na kolesu, na turah po hribih... Zelo me veseli, da se tudi prijateljice rade rekreirajo in pogosto povežemo naše druženje z miganjem, kjerkoli že smo. Zavedam se, da je za telo pomembna vzdržljivost in moč, kot tudi gibljivost, zato poleg aerobnega gibanja v vsakdan vključujem tudi vaje za moč z lastno težo in jogo, s katero raztegnem mišice in umirim misli. Alenka, Damjan, Nada, Ana: V Keršmančev park pridemo večkrat tedensko. Naša najmlajša družinska članica ima na voljo igrala in dovolj prostora za tekanje, starejši pa se lahko razgibamo na fitnes napravah. Kamniški mestni park je super, želeli bi si le še kakšno igralo za najmlajše. Fitnes naprave so nam zelo všeč, v parku lahko združiš prijetno s koristnim. Naprave so kvalitetne, zato nas preseneča, da ni gneče. V Kamnik smo se preselili s Koroške. Raznolika možnost gibanja v naravi je bila tudi eden izmed glavnih povodov pri odločitvi o nakupu stanovanja v Kamniku. Kamniška občina ponuja marsikaj za gibaje na prostem, le poiskati moraš tisto, kar ti je všeč, se odločiti in začeti z miganjem. Prijateljem kar ne moremo prehvaliti Kamnika, tu nam je zares zelo všeč. Gorski teki v 35. tek na Šmarno goro tekačem KGT Papež prinesel 13 medalj Lepa oktobrska sobota je bila nadvse uspešna za tekače KGT Papež. Na zaključku slovenskega in svetovnega pokala v gorskih tekih na Šmarni gori je bilo podeljenih kar 13 medalj tekačem KGT Papež (sedem v otroških kategorijah, dve med mladinkami in štiri med veterani). Med ml. deklicami in dečki sta prvo mesto pritekla Aleš Prelovšek (3:56) in Maša Viriant (4:03). Pri ml. dečkih so si od 2. do 5. mesta sledili: Miha Podbregar, Martin Močnik, Maj Križnar in Žan Grčar, pri deklicah je bila Tjaša Uršič peta, Zoja Kranjec pa osma. Tudi pri deklicah in dečkih sta prvo mesto zasedla Ana Milovic (3:52) in Rok Sušnik (3:25), tretje mesto pa Rok Podbregar in Tjaša Čirovic; peta sta bila Žan Kranjec in Hana Dobovšek. Peto mesto med st. dečki si je pritekel Miha Oražem. Med mladinci/mladinkami je na 10 km progi Ana Čufer osvojila 1. mesto s časom 58:59, Lucija Pevec drugo, Aljaž Božič je bil četrti, Marino Mekiš je bil kljub poškodbi deveti. Med člani je šmarnogorske strmine najhitreje premagal Eritrejec Petro Mamu (41:59), kot prvi Slovenec je 5. mesto dosegel Mitja Kosovelj pred klubskim kolegom Gašperjem Bregarjem, 8. je bil Jošt Lapajne, 16. Rok Bratina, 18. Nejc Kuhar, 21. Boštjan Erjavšek, 26. Gregor Mlakar in 27. Martin Koželj. Med ml. in st. veterani sta zlato pritekla Miran Cvet (45:36) in Franci Teraž (52:26), bron pa Metod Bregar in Bojan Kožuh. Med članicami je Nina Oražem dosegla 14. mesto, med ml. veterankami pa Petra Mikloša četrto in Urška Trobec peto mesto. Klemen Triler podrl še rekord Grintovcev ekstrem Grintovci ekstrem je gorsko-tekaška preizkušnja z začetkom in koncem v Stahovici, vmes pa je treba osvojiti 14 dvatisočakov (Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora, Koroška in Kranjska Rinka, Skuta, Štruca, Dolgi hrbet, Grin-tovec, Jezerska in Kokrska Kočna, Kalška gora ter Kalški greben). To pot sta doslej opravila dva tekača: Kamničan Matej Hribar (23 ur, 23 min) in Dejan Grm (17 ur, 9 min). Tekač KGT Papež Klemen Triler je ekstrem zmogel v času 13 ur in 45 minut. Klemena so spremljali gorski tekači, ki so mu pomagali pri prenosu opreme. Klemen pa je tri tedne pred ek-stremom v rekordnem času osvojil Grintovec, Stol in Triglav. Premagal je približno 100 kilometrov z 8100 višinskimi metri. Trilerjevi izjemni časi kažejo, da je eden najbolj vzdržljivostnih gorskih tekačev pri nas. Marjan Zupančič je v soboto, 4. oktobra, postal absolutni zmagovalec teka Valamar Trail na Hrvaškem, kjer je premagal 73 km in 2236 m višinske razlike. MIRA PAPEŽ Športna sobota za tekaško avanturo po ulicah Kamnika Sreča je v gibanju - to je slogan letošnjega 6. Veronikinega teka po ulicah Kamnika V soboto, 11. oktobra, so mestne ulice Kamnika preplavili tekači, ki so na Glavni trg privabili lepo število obiskovalcev in navijačev. Tokrat se je v središču mesta v organizaciji Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik odvijalo odprto prvenstvo občine Kamnik v uličnem teku. 6. Veronikinega teka se je zopet udeležilo rekordno število tekačic in tekačev. 232 tekmovalcev je bilo razporejenih v 9 starostnih kategorij, od najmlajših do najstarejših, ločeno ženske in moški. Najmlajši učenci so se pomerili na treh razdaljah, in sicer 500, 1.000 in 2.000 metrov za naslove občinskih prvakov in prvakinj, medtem ko so se srednješolci pomerili na razdalji 4.000 metrov. Tekači v ostalih starostnih kategorijah so pretekli 8 kilometrov. Franci Kramar, v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, je o tekmovanju povedal: »Veseli smo, da se je letos Veronikinega teka zopet udeležilo rekordno število tekmovalcev, za to je zaslužno lepo vreme, ki smo ga ekipa ZTŠ-ja naročili v preteklih dneh. Še posebej pa nas veseli dejstvo, da se je povečalo število mladih tekmovalcev, ob tej priložnosti se zahvaljujem kamniškim šolam in učiteljem, da so na tekmovanje prijavili učence. Letos je tekače poleg dobrega vzdušja v centru mesta spremljalo tudi lepo vreme, kar je zagotovo botrovalo večjemu obisku. Upam, da se prihodnje leto spet vidimo v Kamniku v še večjem številu.« Tekmovalce in njihove navijače je pred pričetkom tekmovanja nagovoril tudi župan občine Marjan Šarec, jim izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno tekmovanje. Najboljše uvrščeni v posameznih kategorijah so prejeli priznanja in medalje, vsi tekmovalci pa so se lahko okrepčali s hrano in pijačo na promocijskih stojnicah. Absolutno najboljši čas med ženskami je dosegla Katja Juhart, ki je s progo opravila v 27:56.4, pri moških pa Nejc Zorman iz OK Komenda, ki je za 8 kilometrsko progo porabil 24:32.7. Za nami je zanimiva tekaška avantura, vreme je bilo idealno za tek, dobre volje tako med tekmovalci kot tudi organizatorji ni manjkalo. SABINA ROMŠAK Zaključek triatlonske sezone v Poreču Triatlonska sezona se je končala. Najmlajši člani in mladinci šole triatlon TK TRISPORT EXOTERM so sezono zaključili na triatlonu Bled, člani in »age group« člani pa na Ironman polovički (1,9 km plavanja - 90 km kolesa - 21 km teka) v Poreču, ki je štela tudi za državno prvenstvo v dolgem triatlonu Hrvaške in Slovenije. Pravo poletno vreme nas je še dodatno motiviralo. Tekmovalo nas je kar 12 članov in dve štafetni ekipi. Rezultati pričajo o tem, da smo tekmo vzeli zelo resno, čeprav nekateri že nekoliko utrujeni od dolge sezone treningov in tekem. Simon Koželj in Jure Premlč sta se z dolgim triatlonom spopadla prvič. Simon je s časom 4:20:55 osvojil odlično 13. mesto v absolutni konkurenci 250 tekmovalcev in le za približno 20 minut zaostal za zmagovalcem Hrvatom Andrejem Vištico. Tudi drugo in tretje mesto absolutno sta šli Hrvatoma, drugo Dejanu Patrčeviču in tretje Marinu Kociču. »Glavni cilj letošnje sezone je bil odtekmovati prvi polovični Ironman. S tekmo sem zelo zadovoljen, saj niti v sanjah nisem mislil, da bom dosegel tako dober čas. Na plavanju in kolesarjenju sem se počutil zelo dobro, nisem imel težav s krči ali predrto zračnico. Na teku sem imel noge presenetljivo lahke vse do 15 kilometra, zadnjih 6 kilometrov pa mi je pobralo kar precej moči. Pogoji so bili odlični glede na to, da je relativno pozno. Pravijo pa, da prvega ne pozabiš nikoli,« se je bil po tekmi zasluženo veselil Simon. Na državnem prvenstvu Slovenije v dolgem triatlonu sta Miro Kregar in Romana Capuder osvojila naslov državnega prvaka v kategoriji. Med člani I sta bila Simon Koželj in Miha Rudl drugi in tretji, Jure Premelč pa peti. Med člani II je tretje mesto osvojil Boštjan Posedi. Miha Pančur je bij osmi v kategoriji. Pri veteranih I je Matjaž Bojanc osvojil peto mesto, Aleš Šuster tretje med veterani II, Matic Romšak pa je bil z majhnim zaostankom za Mirotom drugi v kategoriji veteranov III. Odlično sta tekmovali tudi štafetni ekipi Trisport: Aleš Strmole, Grega Berlisk in Grega Sušnik ter mešana ekipa v sestavi Tinkara Capuder, Aleš Rode in Andreja Gradišar. Otroci in mladinci so že v polnem teku s treningi po tritedenskem počitku. Počitek bi po dolgi sezoni zaslužili tudi člani, vendar jih večina podaljša sezono s tekaškimi tekmovanji. Konec oktobra jih čaka Ljubljanski maraton in sredi novembra polmaraton v Palmanovi. Lanskega svetovnega prvaka na tekmi Ultaman Havaji Mira Kregarja pa čakajo še zadnji tedni intenzivnih priprav. Konec novembra bo namreč poskusil ubraniti naslov. Vso srečo Miro! Romana Capuder Calcit Bike Team praznoval izjemnih 20 let delovanja Gorsko-kolesarske sezone na slovenskih tleh je konec, črto pod letošnjo sezono pa je kamniški Calcit Bike Team potegnil v soboto, 18. oktobra. V Planinskem domu v Komendi so se tekmovalci, tekmovalke, starši in drugi, brez katerih bi Calcit Bike Team težko deloval, družili na klubskem pikniku. Calcit Bike Team, pred leti znan pod imenom Calcit Rock Shox, je že dolgo prisoten v slovenskih (gorsko) kolesarskih vodah, v zadnjih letih pa je eden najbolj aktivnih, če ne celo najbolj aktivni klub. Ob 20-letnici delovanja so za najlepše darilo poskrbeli tekmovalci in tekmovalke, ki so blesteli na domačih dirkah. »Calcit Rock Shox je bil ustanovljen leta 1994. Leta 2001 se je preimenoval v Calcit Bike Team z združitvijo KD Kamnik in Calcit Rock Shox. Od takrat dalje smo delali krose. Mohor Vrhovnik in Luka Žele sta z mladimi začela delati konec leta 2007. V tem času se je klub začel vzpenjati. Vedno več je bilo mladih, najboljši so se nam začeli pridruževati. Od leta 2008 smo najboljši slovenski klub v krosu. V Kamniku se kolesari od leta 1974, ko je bil ustanovljen KD Kamnik, ki je organiziral maratone. Bili smo prvi, ki smo organizirali tek na Kamniško sedlo. Iz tega je nastal klub gorskih tekačev. Ko je zanimanje za maratone upadlo, smo začeli s triatlonom. Iz tega izhaja tudi Miro Kregar. Mi pa smo šli v gorsko kolesarstvo,« se začetkov spominja Ciril Grkman, predsednik Calcit Bike Teama od leta 2001 in direktor Kamniškega krosa vse od začetka. Ob tem se je zahvalil prostovoljcem, sponzorjem in podpornikom kluba, brez katerih uspehov in dogodkov prav gotovo ne bi bilo. Ciril Grkman je ponosen na strokovno vodeno kolesarsko šolo. V sezoni 2014 je v slovenskem pokalu pedala vrtelo 64 Calcitovcev, okoli 75 jih nastopa z licenco, sicer pa je vseh članov okoli 150. Številka bi bila še večja, če bi upoštevali še podpornike, v prvi vrsti starše, ki niso včlanjeni. Pozabil ni niti na lansko sezono, ko je dres Calcita nosila slovenska reprezentantka Blaža Klemenčič. »Letos smo imeli najboljšo sezono. Mednarodno mogoče malo manj uspešno, v slovenskem merilu pa sigurno najboljšo. Po letu 2004 nam je uspelo, da imamo državnega prvaka v konkurencah U23 in elite. Takrat sta bila daleč najboljša Luka Kodra in Miha Šolar, letos pa Gregor Krajnc in Boštjan Hribovšek,« je poudaril vodja ekipe Mohor Vrhovnik, ki si želi, da bi tudi drugi slovenski klubi sledili kamniškemu vzoru in na gorska kolesa privabili čim več ljudi, saj bi se tako ta šport dodatno razvil. Kaj sledi v letu 2015? »Kamniški kros, Mekinjski kros, dirka v enduru. Eliminatorja ne bomo več organizirali. Kandidirali bomo za državno prvenstvo v krosu, zanj bi štel Kamniški kros. Delamo z mladimi. Cilj je, da se tisti, ki imajo željo in potencial, razvijejo. Ključno je, da otroci spoznavajo šport in zdravo živijo. To je bistveno,« pravi Vrhovnik. Eden glavnih projektov za prihodnje leto je tudi pump track, na katerem bodo mladi in tudi starejši tekmovalci lahko spoznavali gorsko kolesarstvo, izpopolnjevali tehniko in veščine. Leto 2014 je bilo za Calcit Bike Team rezultatsko izjemno uspešno, tekmovalci in tekmovalke so dokazali, da je njihov klub zasluženo najboljši slovenski v olimpijskem krosu. Posebno veljavo imata državna prvaka Boštjan Hribovšek in Gregor Krajnc, prvi je bil najboljši v konkurenci elite, drugi med mlajšimi člani. Nič manj ne štejejo drugi državni prvaki; Jaka Tominšek v kategoriji U7, Jan Boltar v kategoriji U9, Žan Pahor in Hana Kranjec Žagar v kate- goriji U11, Jure Kukovič med veterani 1 in Mira Kranjec med veterankami. Peter Zupančič med mladinci in Tina Perše med članicami sta bila tretja. Na zmagovalni oder so se prebili še Žiga Prelec, Ana Inkret, Žan Lopatič, Luka Janežič, Matic Kranjec Žagar, Jaka Starman, Nika Dečman, Mohor Vrhovnik, Uroš Mikelj, Aljoša Martinjaš in Bojan Kemperl. Na državnem prvenstvu v eliminatorju sta na stopničkah stala Urban Ferenčak na drugi in Gregor Krajnc na tretji, v okrnjeni ženski_ konkurenci je bila prva Tina Perše, druga Tamara Sitar, tretja Hana Kranjec Žagar, četrta pa Zoja Kranjec, Matic Kranjec Žagar je bil najboljši v kategoriji do 13 let. Kamniški gorski kolesarji niso bili nič manj uspešni v pokalu Slovenije. Grega Krajnc in Boštjan Hribovšek sta osvojila prvo mesto s polnim izkupičkom točk oziroma vsemi možnimi zmagami v kategoriji. Peter Zupančič je bil tretji med mladinci, Tina Perše pa je slavila v ženski elite konkurenci. Prvi je bil tudi Mohor Vrhovnik med amaterji.V pokalu mladih so na vrhu točkovanja končali: v U7 Jaka Tominšek pred Žigo Prelcem,_ med deklicami je Živa Babnik osvojila tretje mesto, Jan Boltar kot prvi in Žan Lopatič kot tretjiv U9, v kategoriji do 11 let sta bila najboljša Žan Pahor in Hana Kranjec Žagar, med dečki do 13 let je Matic Kranjec Žagar osvojil drugo mesto, prav tako Nika Dečman v U15. Med mladinkami je slavila Eva Jagodič, Katja Kranjec je bila tretja. Ob tem je treba pohvaliti odlične rezultate na mednarodni sceni v olimpijskem krosu in eliminatorju, v katerem je Urban Ferenčak avstrijski pokal končal na četrtem mestu. Peter Zupančič je pedala vrtel na mladinskih olimpijskih igrah na Kitajskem. Calcitovi tekmovalci so slovenske barve zastopali tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. Izkušnje preteklih sezon pa je kamniška ekipa dokazala tudi na domačih tleh, saj je Calcit Bike Team priredil štiri dogodke: Mekinjski kratki kros, 17. Kamniški kros z mednarodno udeležbo, državno prvenstvo v eliminatorju in za konec še dirko za slovenski pokal v enduru. Z leve: predsednik Calcit Bike Teama Ciril Grkman, vodja ekipe Mohor Vrhovnik ter tekmovalca Boštjan Hribovšek in Gregor Krajnc, državna prvaka v kategoriji elite in U23. Kamniški OBČAN SPORT 24. oktober 2014 13 Iz tabora Calcit Volleyballa Kamničanke z dvema novinkama Že med tednom so v osmini finala pokala Slovenije odbojkarice Calcit Volleyballa odigrale svojo prvo uradno tekmo v letošnji sezoni, v soboto pa jih čaka še uvodna tekma v srednjeevropski ligi, ko bodo gostovale v Mariboru. Na obeh tekmah bodo že igrale z novima okrepitvama, Američanko Mekano Barnes in slovensko reprezentantko Urško Igličar. Prva moška kamniška ekipa se je v 1. DOL učvrstila na drugem mestu, predsednik kluba Gregor Hribar pa v obeh konkurencah napoveduje boj za najmanj drugo mesto. Negotovost glede sestave Kamničank v letošnji sezoni je trajala dolgo. Kot je znano, so jih po uspešni lanski sezoni, v kateri so ob pokalnem naslovu prvič slavile v srednjeevropski ligi - na domačem prvenstvu so bile druge -, zapustile številne igralke, od novink pa je prišla le Zala Kranjc, medtem ko sta se prvi ekipi pridružili mladinki Maja Forštnarič in Klara Kregar. Na začetku prejšnjega tedna sta pogodbo s Kamničankami podpisali še dve novi igralki, Urška Igličar in Mekana Barnes. Igličarjeva, ki igra na mestu korektorice in sprejemalke, je bila s kamniško ekipo praktično celotne priprave, odigrala je tudi večino pripravljalnih tekem, zato je bil njen prihod pričakovan, veliko okrepitev pa naj bi predstavljala 183 cm visoka Mekana Barnes. 27-letna ameriška blokerka je bila rojena v Pasadeni, v Kaliforniji, diplomirala je na univerzi v Koloradu, v zadnji sezoni pa je igrala za ekipo Florida Waves, v tako imenovani Ameriški premier ligi. Z njo bodo v kamniški ekipi zapolnili vrzel, ki je nastala po odhodu Kanadčanke Lucy Charuk. »Želela sem si, da bi študirala v ZDA, saj bi na ta način lažje usklajevala študij in igranje odbojke, vendar se ni izšlo po mojih željah. V Kamniku so mi ponudili mesto v svoji ekipi, kar sem z veseljem sprejela in praktično vse priprave na novo sezono opravila v svojem novem klubu. Čeprav bo v Sloveniji nekoliko težje uskladiti študij in odbojko, sem prepričana, da se mi bo na koncu to izplačalo,« je ob podpisu triletne pogodbe povedala Igličarjeva, ki bo že v uvodu sezone igrala proti svoji nekdanji ekipi, Novi KBM Braniku. »Prej ali slej bi prišlo do te tekme, zato je morda po eni strani celo bolje, da do nje pride že na začetku sezone,« se tekme v Mariboru veseli devetnajstletna odbojkarica. V pripravah na letošnjo sezono so Kamničanke odigrale tudi tri prijateljske tekme v Italiji. Na vseh treh so morale priznati premoč ekipam, ki igrajo v italijanski A-1 ligi (Montichiari) oziroma A-2 ligi (Vicenza, Rovigo), zato pa so slavile pred štirinajstimi dnevi na turnirju v Celovcu. Gregor Hribar: »Tudi za našo moško ekipo velja podobno kot za žensko, po kakovosti bi morali biti najmanj drugi, toda to bo treba pokazati tudi na igrišču.« Urška Igličar: »Prej ali slej bi prišlo do tekme z Novo KBM Branikom, zato je morda po eni strani celo bolje, da do nje pride že na začetku sezone.« Andrej Štembergar Zupan: »Za zdaj nam gre po načrtih. Do tekme z ACH Volleyjem in po njej smo naredili tisto, kar se je od nas pričakovalo, premagali smo vseh šest nasprotnikov, ne pa tudi Ljubljančanov, čeprav se je pred to tekmo govorilo, da bi jih morda lahko presenetili.« Urška Igličar (št. 7) bo za Kamničanke igrala najmanj tri leta. Andrej Štembergar Zupan, kapetan Calcit Volleyballa foto: Primož Mahkovec ACH Volley še premočan, kljub temu drugi Odbojkarji Calcit Volleyballa so veliko pričakovali od tekme z ACH Volleyjem, vendar so na koncu morali priznati, da so državni prvaki zanje trenutno še premočni. Zanimivo je, da so tako v prvem kot v drugem nizu vodili z 20:18, vendar so bili na koncu niza obakrat boljši Ljubljančani, tako kot tudi v četrtem nizu, ki so ga gladko dobili, tretji pa je pripadel Kamničanom. Toda kljub porazu z najboljšo slovensko ekipo so po sedmih odigranih krogih državnega prvenstva čvrsto na drugem mestu. Trenutno imajo štiri točke več od tre-tjeuvrščenega Salonita, saj so po porazu proti ACH Volleyjem premagali tako Astec Triglav kot Panvito Pomgrad, ki jih je lani zaustavila v polfinalu končnice državnega prvenstva. »Za zdaj nam gre po načrtih. Do tekme z ACH Volleyjem in po njej smo naredili tisto, kar se je od nas pričakovalo, premagali smo vseh šest nasprotnikov, ne pa tudi Ljubljančanov, čeprav se je pred to tekmo govorilo, da bi jih morda lahko presenetili. Ampak na tej tekmi je bil ACH boljši od nas, bolj konkreten, bolj zbran v končnicah nizov ter je zasluženo zmagal. Vendar smo na ta poraz že pozabili. Zavedamo se, da imamo še rezerve, vemo, na čem moramo delati, kajti ACH je letos bolj premagljiv, kot je bil prejšnja leta, vendar bo moral vsakdo, ki ga bo želel premagati, prikazati vrhunsko igro in nepopustlji-vost. Videli bomo, kaj bodo pokazale naše prihodnje medsebojne tekme. Dejstvo je, da bosta za obe ekipi veliko bolj pomembni medsebojni tekmi v četrtfinalu pokala Slovenije, kar bo popolnoma druga zgodba. Mi bomo morali iti v obe tekmi sproščeno, brez kakršnega koli bremena, kajti Ljubljančani so tisti, ki so v vlogi favorita,« o četrtfinalnem pokalnem obračunu z ACH Volleyjem po tihem že razmišlja Andrej Štembergar Zupan, kapetan Calcit Volleyballa, ki se zaveda, da bo do takrat treba prikazati dobre igre v nadaljevanju domačega prvenstva. Z obema ekipama v boj za finale končnice DP Gregor Hribar, predsednik najboljšega kluba v občini Kamnik, je za zdaj zadovoljen z razpletom v prvi moški državni odbojkarski ligi, kot tudi z izkupičkom v prestopnem roku za odbojkarice. Kamniška ekipa si je v svoje vrste želela pripeljati tudi Moniko Potokar, ki je nekaj časa trenirala z njo, a se je na koncu odločila, da bo kariero nadaljevala v Novi KBM Braniku. »Želja našega trenerja Gašperja Ribiča je bila, da bi pridobili še eno spreje-malko ali korektorico, tipa Monike Potokar, ki se je žal odločila za Branik, ali Erike Fabjan, vendar do izvedbe ni prišlo. Prvo postavo zdaj sicer imamo, skušali pa bomo priti še do ene igralke, saj bi bilo na ta način lažje speljati treninge in v tej smeri tudi delamo. Glede na moč drugih ekip v slovenski ligi in Branika bi morali s to ekipo, ki jo imamo, konkurirati najmanj za drugo mesto. Zagotovljenega seveda ni nič, to bomo morali potrditi še na igrišču. V lanski sezoni smo presenetili v pokalu in srednjeevropski ligi, prav tako bi izpostavil uvrstitev v četrtfinale pokala Challenge in upamo, da bo tudi v letošnji sezoni sledilo kako podobno presenečenje,« je o pričakovanjih ženske ekipe Calcita povedal Hribar, ki je o trenutnem drugem mestu moške ekipe dejal: »ACH Volley je prav na tekmi z nami prvič v sezoni igral z Ame- ričanom Mochalskim, toda čeprav smo tekmo izgubili, se je pokazalo, da smo blizu Ljubljančanom, ki so tudi v tej sezoni prvi favoriti, a so premagljivi, kar se je pokazalo že v prejšnjih sezonah. Bo pa veliko odvisno tudi od njih samih, kajti, če bodo igrali kot v Kamniku in še bolje, jih bo težko presenetiti, če ne, bo vse možno. Sicer pa tudi za našo moško ekipo velja podobno kot za žensko, po kakovosti bi morali biti najmanj drugi, toda to bo treba pokazati tudi na igrišču.« Gregor Hribar, predsednik OK Calcit Volleyball. V pokalu presenetila druga moška ekipa Calcita Za največje presenečenje dozdajšnjega tekmovanja v pokalu Slovenije je poskrbela druga moška ekipa Calcit Volleyballa, ki se je uvrstila v osmino finala. Tako ima kamniški klub kar dve svoji ekipi med najboljšimi šestnajstimi v Sloveniji. Mladi Kamničani so na poti do osmine finala izločili tudi Žužemberk, ki že vrsto let igra v drugi ligi. V tem tekmovanju je druga ženska ekipa Calcita morala priznati premoč Ankarančankam, ki so jih premagale tudi v prvem krogu 2. DOL, zato pa so Kamničani svojo letošnjo tretjeligaško pot začeli z gostujočo zmago v Kočevju. Pohvaliti velja tudi mlajše kategorije kamniškega kluba, ki so v svojih skupinah prvega dela državnega prvenstva v samem vrhu ali tik pod njim. MIHA ŠTAMCAR /TEKME odbojke sobota, 18. november// 18:00//ŠD Kamnik i 7. kroga 1.D0L moški CALCIT VOLLEYBALL : PANVITA POMGRAD sobota, 25. november// 18:00//ŠD Kamnik Tekma 8. kroga 1.D0L moški CALCIT VOLLEYBALL : FUZINAR RAVNE sreda, 12. november// 16:00//SD Kamnik Tekma 11. kroga 1 .DOL moški CALCIT VOLLEYBALL: KRKA sreda, 12. november//20:00//ŠD Kamnik Pokal CEV ženske CALCIT VOLLEYBALL : CRVENA ZVEZDA sobota, 15. november//20:00//ŠD Kamnik CALCIT VOLLEYBALL: CELOVEC Vstopnine ni. vljudno vabljenm Jaka Komočar, Den Habjan Malavašič in Klemen Štrajhar so zmagovalci evropskega ekipnega klubskega pokala v lokostrelstvu 4. in 5. oktobra je v italijanskem mestu Rovereto potekala 7. tekma za evropski ekipni klubski pokal v lokostrelstvu, na katerem je tekmovalo 33 moških in 20 ženskih ekip iz 11 evropskih držav. Gre za prestižno tekmovanje med evropskimi klubi, na katerem lahko nastopi le pet najboljših klubov v moški in prav tako v ženski konkurenci. Iz enega kluba lahko tekmuje le ena moška in ženska ekip treh lokostrelcev oz. lokostrelk. Tekmovalci streljajo tako kvalifikacije kot eliminacije (dvoboje) na razdalji 70 m. Zmagovalna ekipa je tista, ki zmaga v finalnem dvoboju. V velikih evropskih državah (Francija, Italija, Nemčija, Španija,...), kjer je lokostrelstvo uveljavljeno kot množičen in priznan šport in kjer imajo njihove zveze na tisoče članov in posledično tudi veliko večje število klubov, pomeni nastop na tem tekmovanju veliko priznanje. Žal so klubi v Sloveniji prešibki glede članstva in samo v kamniškem klubu smo Krvavec sposobni sestaviti tako kvalitetno ekipo, ki se lahko pomeri z vsemi temi zvenečimi evropskimi klubskimi in posamičnimi imeni. V Italijo so tako kot edini slovenski predstavniki odpotovali naši trije najboljši člani JAKA KOMOČAR, DEN HABJAN MALAVAŠIČ in KLEMEN ŠTRAJHAR, katere lahko glede na odlične mednarodne rezultate v zadnjih dveh letih uvrščamo med najboljše evropske lokostrelce. Na to največje evropsko klubsko tekmovanje so naši trije fantje pod vodstvom klubskega trenerja MATEJA ZUPANCA prišli braniti 2.mesto iz leta 2013, ki so ga dosegli pri nas v Kamniku, kjer je Lokostrelski klub Kamnik prvič uspešno organiziral tekmo tako visokega ranga. Kamniška ekipa je v Roveretu začela odlično in po kvalifikacijah s 1935 krogi, s katerimi so podrli tudi državni rekord, delili 4. mesto z ekipo iz ruskega kluba Guepard SCCS. Najboljša je bila francoska ekipa iz kluba Archers de Renne s 1949 krogi. V popoldanskih kvalifikacijah se je naša ekipa gladko po dveh zmagah in enim izenačenim dvobojem uvrstila v nedeljski polfinale, v katerem so se najprej srečali z nemško klubsko ekipo FSG Tacherling in jih gladko premagali s 6:0. Pred nami je bil samo še veliki finale, v katerem se je naša ekipa udarila z drugo nemško ekipo Schutzengilde Weltzheim, ki je v polfinalu premagala favorizirano francosko ekipo Arc club de Nimes. Razburljivi finale se je končal v prid ekipi Lokostrelskega kluba Kamnik, v katerem so s 6:2 premagali prej omenjeno nemško ekipo. Po končanem tekmovanju smo se ob Zdravljici ponosno veselili laskavega naslova zmagovalcev evropskega ekipnega klubskega pokala. BRAVO FANTJE! BLANKA ŠTRAJHAR, LK Kamnik GARANTIRANO " NAJNIŽJA CENA ^ VOZOVNIC SMUČIŠČA KRVAVEC V PREDPRODAJI OD 1. 10. DO 30. 11. 2014. DNEVNA www.rtc- krvavec.si KMETIJSKO ZEMLJIŠČE VEČJE KVADRATURE KUPIM. Tel.: 041/275-725 14 24. oktober 2014 Svetovni klubski pokal v kegljanju Igralci Calcita so opravili veliki mednarodni izpit V Avstriji je bil v začetku oktobra na sporedu Svetovni ekipni pokal, na katerem so nastopali ekipni državni prvaki. Prvič so na tem pokalu nastopili tudi igralci Calcita, ki so v zadnji sezoni osvojili svoj prvi državni ekipni naslov. Že pred odhodom so se zavedali, da nimajo velikih priložnosti za preboj med polfinaliste tega tekmovanja. Na tem tekmovanju je bilo kar nekaj izrazito boljših ekip, v katerih nastopajo tudi tujci. Pri nemškem prvaku Zerbstu nastopata celo dva izvrstna Slovenca, in sicer Benedik in Stoklas, ki sta imela največ zaslug, da je Nemcem pripadlo prvo mesto. Za Calcit je tekmovanje odlično odprl Klemen Mahkovic, ki je podrl 624 kegljev. Na koncu je bil to celo osmi najboljši posamični rezultat predtekmovanja. Toda minimalni upi so ugasnili že v nastopu sicer rutiniranega Franca Grubarja, ki nikakor ni mogel najti svoje prave igre, zato je trener moral poseči po menjavi z mladim Matejem Turkom. Prvi dan se je zaključil še z eno slabo informacijo za ekipo Kamničanov. Dokončno je bilo jasno, da ne bo mogel nastopiti nekdanji reprezentant Marko Oman, ki si je obnovil sicer še nezacelje-no poškodbo noge. To je pomenilo še eno menjavo za naslednji dan, in sicer s Francijem Kozjekom. Svoj mednarodni debi sta doživela mladeniča Peter Jantol in Gašper Burkeljca. Zvezdne trenutke pa je doživel Kozjek, ki je v prvem delu nastopa deloval zelo prestrašeno. V zadnjem nizu je eksplodiral na koncu igre v čiščenju in na polno podrl 89 kegljev. Že sam začetek v čiščenju je bil zelo obetaven, zaključek pa fenomenalen. Zapovrstjo je podrl kar pet devetk in zaključil s šestico ter prišel do neverjetnih 87 kegljev na čiščenje. Tako je prišel do zanj zelo lepih 554 kegljev. Nastop Calcita na njihovem prvem svetovnem pokalu je zaključil Damjan Hafnar. Kamničani so zasedli enajsto mesto, kar je bilo sicer manj od pričakovanj, vendar je zaradi določenih težav bil to sprejemljiv rezultat. Ob koncu dodajmo, da so premagali predstavnike Nemčije, ki so v finalu ugnali vrhunsko zasedbo iz Szegeda na Madžarskem. Vse ekipe, ki so nastopile v finalih, pa so že vrsto let prisotne v tej ligi šampionov in vlagajo veliko finančnih sredstev v te projekte, kar pa pomeni, da bodo tudi v Kamniku, če bodo želeli narediti korak naprej in biti konkurenčni, morali poseči globlje v žep in pripeljati še mnogo večjo kakovost, če želijo. Priznati moramo, da je Kamnik v zadnjih letih opravil veliko delo in da je bil ta nastop tudi krona letošnjega praznovanja 60-letnice kluba. Stane Kadunc H BHK4R« nHHUH HJf / Jantol in Burkeljca sta končno lahko spoznala verjetno največjega kegljaške-ga zvezdnika v tem času, Srba Vilmoša Zavarka, ki sicer igra za Slovake. DOM KULTURE KAMNIK Sobota. 26. oktobra 2014. ob 19.00 ZAPORNIK ŠT. 3.2.3. Monokomedija z Domnom Valičem Vstopnina: 12 eur / 10 eur - mladi do 26 let, upokojenci in abonenti DKK Petek. 31. oktobra 2014. ob 17.00 in 20.00 Angleška gledališka skupina GSŠRM THE IMMORTALS / NEUMRLJIVI Muzikal v angleščini Vstopnina: 10 eur / 8 eur - mladi do 26 let in upokojenci Torek. 4. novembra 2014, ob 20.00 v Klubu Kino dom Večer stand up komedije JANEZ TRONTELJ: NEME J***T Vstopnina: 3 eur Četrtek. 6. novembra 2014. ob 19.30 Cafe Teater 100 SVEČK ZA JEŽKA Komorni kabaret Maistrov abonma in za izven Igrajo: Janez Hočevar Rifle, Nana in Juš Milčinski ter Joži Šalej Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mladi do 26 let, upokojenci in abonenti DKK Petek. 7. novembra 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom PRIJATELJI DIXIELANDA Koncert 8-članskega dixieland orkestra Sobota. 8. novembra 2014. ob 20.00 KD Veronikine zgodbe BILL EVANS SOULGRASS (ZDA) Vstopnina: 28 eur / 20 eur - študentje in upokojenci Sobota. 15. novembra 2014. ob 20.00 KUOD Bayani ORIENT FOLK FEST Vstopnina: 7 eur Nedelja. 16. novembra 2014. ob 20.00 KD Veronikine zgodbe GIACOMO RONCHINI (ITA): TRIBUTE TO TOM JOBIM Jazz latino klavirski koncert Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje in upokojenci Petek. 21. novembra 2014. ob 20.00 Tin Vodopivec DESERT Celovečerna stand up komedija Vstopnina: 12 eur / 10 eur - mladi do 26 let, upokojenci in abonenti DKK Več informacij na: www.domkulture.org Rezervacije In prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, od torka do četrtka od 9.00 do 17.00. tel.: 041 360 399 ali 01 839 76 06 e-pošta: lnfo@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik terprodajna mesta mojekarte.si In uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik Torek. 11. novembra, ob 18. uri na gradu Zaprice Predavanje in vodstvo po razstavi ddr. Verene Perko (Gorenjski muzej Kranj): V objemu rimskega imperija - Od Emone do Karnija, od Celeje do Petovione. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik torek. 4. oktober, ob 16.00 -16.45 ZA KOGA: Za otroke stare od4do7 let GLASBENE URICE PRI SIMONU Glasbena šola Tačko Otroci bodo preko petja, igranja Orfovih inštrumentov, glasbenih pravljic razvijali melodični in ritmični posluh ter spoznavali skupine inštrumentov. Učenci se združijo nekajkrat letno v OTROŠKI PEVSKI ZBOR TAČKO, s katerim nastopajo tudi na reviji pevskih zborov občine Kamnik ter na drugih prireditvah. Vabljeni v glasbeno deželo! PREDAVANJA Torek. 4.11.2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Branko Slapal: Model sveta - ključne odločitve, življenjske vrednote POGOVORI O KNJIGAH Torek, 28.10.2014, ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik France Pibernik: Drobci zamolklega časa Torek, 11.11.2014, ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik Boštjan Napotnik: Kuhinjaza prave moške - Orodjarna POTOPISNA PREDAVANJA VSODELOVANJU S ŠTUDENTSKIM MKLUBOM KAMNIK 29.10.2014 ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda) Urša Mikeli: Rdeči otok na koncu sveta - Madagaskar 5.11.2014. ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik Manca Čujež: Panama in Kostarika 12.11.2014. ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda) AndrejaAvberšek: Madeirain Lizbona Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 25. oktobra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu: TRŽNICA OKUSI KAMNIKA PODEŽELJE IN EKO Vsako zadnjo soboto v mesecu. Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik Glavni trg 24, Kamnik Komemoracije ob 1. novembru -Dnevu spomina na mrtve: Vpetek. 24.10.2014: Duplica ob 9. uri, Šmarca ob 10. uri, Rudnik ob 10.30 uri, Moste ob 11. uri, Motnikob 11.30 uri, Špitalič ob 12. uri pri spomenikih padlih v NOB in Nevlje ob11. uri pri Osnovni šoli ob spominski plošči NOB; Včetrtek. 30.10.2014: Kamnik - Žale ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB in spomeniku padlih v 1. svetovni vojni; Vsoboto. 1.11.2014: Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB - Prevoje vTuhinju. DP v kegljanju Kamničanke odlično odprle prvenstvo, fantje malce slabše V naše kraje je prišla jesen in z njo se je začela tudi kegljaška sezona 2014/15. Začeli so s prvenstvom v vseh državnih ligah, že na začetku pa so bili zelo zadovoljni tudi v Kamniku. V uvodnem krogu so imeli na sporedu kar dva derbija s sosedi iz Kranja. Dekleta Kamnika, ki so spremenila ime svojega kluba, so se uvodoma srečala z igralkami Triglava iz Kranja. Varovanke trenerja Franca Grubarja so dosegle visoko zmago z maksimalnimi 8:0. To je dalo moči tudi njihovim moškim kolegom, igralcem Calcita, ki so se prvič kot aktualni prvaki pomerili z zadnjimi podprvaki. Na krilih tokrat zelo razpoloženih mladih igralcev, Gašperja Burkeljce in Petra Jantola, so Kranjčanom prizadejali pravo katastrofo, saj so jih ob odličnem ekipnem rezultatu zmleli s 7:1, nato je sledilo gostovanje v Mariboru. Kamničanke so zelo suvereno dobile domači Konstruktor, pri fantih pa se je kar močno zalomilo. Mariborčani so dosegli visoko zmago. V tretjem krogu sta obe ekipi doma gostili Proteus iz Postojne. Postojnčanke, ki so sicer zelo mlada in perspektivna ekipa in so bile v zadnji sezoni celo podprvakinje, so bile na srečanju favoritinje. Toda tudi tokrat zelo razpoložena domača vrsta se je borila fanatično. Na koncu so po veliki zaslugi neverjetno razpoložene Marjane Lužar, ki je podrla kar 595 (takšnega rezultata ni videla že nekaj sezon!!!) kegljev, prišle do zelo dragocene zmage. Že naslednji dan so gostovale v Celju pri prvakinjah, kjer pa tudi v sanjah niso imele možnosti za dober rezultat. Vendar sta tudi častna točka in dober ekipni rezultat bila nagrada za odličen uvodni del sezone, ki jim je prinesel odlično drugo mesto. Obenem so po povratku domov celo priznale, da jim je močno žal, da so lani zapravile priložnost za uvrstitev na mednarodne pokale, zaradi katerih je trenutno prvenstvo prekinjeno. Moška ekipa je gostovala v Litiji, kjer pa je tokrat razočarala. Čeprav so vsi navijači pričakovali zanesljivo zmago, se je zalomilo že na začetku, saj je Klemen Mahkovic odigral pod svojo ravnijo in to na svojem matičnem kegljišču. Kljub ponovno odlični prestavi mladega dvojca Jantol-Burkeljca pa so morali priznati premoč Litiji, kar je bila zelo slaba popotnica za Svetovni ekipni pokal. Po povratku iz Avstrije so na sporedu imeli še peti krog. Tokrat malo bolj oslabljena ekipa, brez Marka Omana, je zanesljivo odpravila Silico iz Kranja. Izkazal se je predvsem Damjan Hafnar s 628 keglji. V letošnji daleč najboljši predstavi ženske ekipe Kamnika pa gostje iz Ljubljane niso imele praktično nobene možnosti za častno točko. Zmagale so kar z maksimalnih 8:0 in jim oddale le 4,5 niza v celi tekmi. Tudi končni rezultat 3308 je bil izvrsten. Omeniti je treba Urško Prelog-Košir, ki je s 597 keglji postavila svoj osebni rekord na domačem kegljišču. Stane Kadunc AKCIJA- prvi mesec BREZPLAČNO Ugodno vodimo poslovne knjige za kmete, s.p., d.o.o. in društva tel.01 83 14 313, gsm: 041 842 601 email: kontofindoo@gmail.com Računovodski servis: Kontofin d.o.o., Bistriška c. 25, Kamnik Óle www.peugeot.si Ob nakupu kompleta pnevmatik in platišč prejmete / ' óle,'óle! DARILO m hmenClub Moj Peugeot VL/ ,'•• ! i jam i"»-*!' JbUU UUHJb t alti. PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot P E U C E OTMiMHbTDTAL Vozniki peugeota boste tudi to jesen zares dobre volje. Olje Total boste, ob rednem servisnem pregledu vašega peugeota, kupili za samo 1 €", vse kupone ugodnosti pa si lahko natisnete na www.peugeot.si. Še več. Vsi, ki boste do 30. novembra naročili svojo kartico Moj Peugeot Diners CLub pa boste sodelovaLi v nagradni igri za vrednostni bon za 100 €. Oi *Cena 1 € velja za 1 Liter motornega olja TOTAL ob opravljenem rednem servisnem pregledu z menjavo olja, v skladu z normativi in predvidenimi periodičnimi rednimi vzdrževalnimi intervali, navedenimi v servisni knjižici Peugeot. Redna cena olja TOTAL QUARTZ INEO ECS 5W30je 14,88 € na 1 liter. MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PRODAJALEC LETA 2013 Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV POGREBNIH d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Slo^gMjjt in tujini) • PRODAJAPOGREBNEOPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) s.p- wvmww; TAXI iVAimVA NOVO: PREVOZI DO 6 OSEB Akcija do 30. 11. 2014 -Kamnik-Ljubljanal5eur Q41 686-520 - Kamnik-Brnik 15 eur - Domžale-Brnik 15 eur www.taxialma.si -po Kamniku samo 3 eur Z NAMI VARNO IN UGODNO DO CILJA \ * /mT \ 7 Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma in nepričakovano zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA URANKAR iz Soteske Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Riglerju in ostali dežurni ekipi ZD Kamnik za hitro intervencijo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, neveljskim pevcem za ganljivo zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano tišino. Vsi njeni Oktober 2014 PAX )VECA LUNA - 5 razlicnik možnosti umora! (vložek, tekoči vosek, kaferija) Bliža se 1. november, zato smo za vas pripravili akcijsko ponudbo nagrobnih sveč iz ponudbe: sveča piramida 0,70 eur, mala dolgogoreča sveča -50% vložek za svečo Luna -10% Delovni čas: ponedeljek-petek: 8h-12h in 14h-18h, sobota 8h-12h, Od 21. do 30.10. non stop 8h-18h, 31.10. od 8h-13h SVECARNASTELE ^S16'Kanmik 1701 Kamniški Občan S 01/83 91 311, 041/662 450 K sasa.mejac@siol.net Vaščasopisže52let \J U \J1 11 T Tudinawww.kamnik.si pnevmat narise t SllEZHE VETICE canrinenraL, dunlop, sava,... super cehe in BREZPLacna monrazai aVTODELI, HITRI SERVIS VOZIL tfS-^^i AVTO CENTER Pnrovo 27, 1241 Kamnik, 01/ 83 08 35D www.gume.si prodaja@gume.si HRamBB pnevmariK zELOunaono! VELJd KOT KUPOI1 Super cene in brezplačna montaža ob nakupu pnevmatik velja v predsezoni do 10.11. 2014. vrtni center Jesenske lepotice za jesenske nasade. Mačehe že od 0,39 € nad 30 kosov. ) ^ - Aian/maji za grobove po izbiri ali naročilu ob nakupu brezplačna sveča. Hila lepih rol 0: Delovni čas: • delavnik8:00- 19:00 • sobota 8:00 - 17:00 cvetličarna ■ 'Í l drevnina Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi T: 01 834 35 87 www.vrtnicenter.si Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, brat, stric, svak in dedek ANTON MLINAR Žgajnarjev ata z Velike Lašne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem, osebju ZD Kamnik za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala župniku Štefanu Steletu za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter domačim cerkvenim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Velika Lašna, Šmarca, Gozd, oktober 2014 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 73. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mami, babica, prababica, sestra, teta in tašča ANTONIJA BEVC iz Vrhpolj 63 pri Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektiva Blažič robni trakovi Ljubljana in Vrtca Zarja Kamnik za vso prijaznost in pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju DSO Kamnik za požrtvovalno nego in skrb v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, članom skupine Metulji za ganljive poslovilne besede, pevcem okteta Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Oktober 2014 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša sestra in teta JOŽEFA BALANTIČ po domače Bavanča Pepca iz Županjih Njiv 21 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju doma starejših v Gornjem Gradu, g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljeno zadnje slovo in farnim pevcem iz Stranj. Vsi njeni Oktober 2014 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga LUCIJA KUHAR Lepa hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gledališkega ateljeja SNG Opera in balet, mladinski veroučni skupini in ministrantom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ambroževi in sestri Sonji, patronažni službi, zlasti sestri Majdi in sestri Lojzki za zdravniško pomoč v času njene bolezni. Najlepša hvala tudi Zavodu Pristan, zlasti Tončki in Jani za nego in skrb v vseh letih njene bolezni. Hvala tudi g. župniku Luki Demšarju za ganljiv govor pri pogrebni maši in opravljen pogrebni obred, g. župniku Tonetu Dularju za obiske na domu skozi vsa leta njenega trpljenja. Hvala pevcem kvarteta Grm za ganljivo petje in trobentaču Gregi Sušniku. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste nas bodrili v težkih trenutkih. Vsi njeni Kamnik, oktober 2014 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a za vedno v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 65. letu zapustil ljubljeni življenjski sopotnik, oče, dedi, tast, brat in stric MARTIN MALI iz Ljubljane Prijelov Tine iz Šmartna v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne darove. Hvala gospodoma Kaštrun in Cevec za darovano mašo, pevcem kvarteta Grm in Komunalnemu podjetju Kamnik. Hvala tudi sodelavcem Zavoda za transfuzijsko medicino, Tenzorja, Komunalnega podjetja Kamnik ter vsem, ki ste ga tako številčno pospremili k preranemu grobu in ga imeli radi. Vsi njegovi September 2014 Zdaj ne trpiš več, dragi ata. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Utrujen od bolezni nas je v 60. letu zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast JOŽEF SUŠNIK Po domače Pšajnarjev Joža iz Podstudenca Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom, še posebej pa Anki in Mili za vso pomoč, za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Velika zahvala Čebelarskemu društvu Kamnik, knapom rudnika Kaolina iz Črne in Belinki Kemostik Kamnik . Hvala Katarini iz patronažne službe ZD Kamnik, gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred ter Melisi in Mojci Spruk za v srce ganljiv govor, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi Oktober 2014 mesecUGODNIHnakupov od 15. oktobra do 15. novembra PISCANCJI FILE GASTRO PISCANCJE HRENOVKE STARACEN^ STARACENA 5,99 €/kg EeSESBsI 2,89 €/kg NOVA CENA 2,59 €/kg 2,29 € RIBE TUNA 3+1 GRATIS ríTTTV Vw» ^■■■•■rO JEDILNA JAJCA PO ZELO UGODNIH CENAH Veterina Kamnik ob kamniški obvoznici je pravi naslov, kjer v celoti poskrbimo za vaše hišne ljubljenčke in rejne živali ter njim in vam polepšamo dan. Pričakujemo vas veterinarji s posluhom! Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72; Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941 Delovni čas ambulante: pon. - pet.: 7h - 18h in sobota 7h - 11h; E-mail: veterina.kamnik@siol.net, http://www.veterina-kamnik.si/ jïifcf t'mona TRGOVINA DUPLICA, Korenova 2 Telefon 01/831 31 25 STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI - i hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Kamniški Vas Časopis že 52 let tudi na www.kamnik.si Občan S 01/83 91 311, 041/662 450 sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,7 L/l00 km. Izpuh CO2: od 110 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,1166 do 0,175 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00041 do 0,00128 g/km. Število delcev: od 0,06 do 2,66. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. NOVI PEUGEOT 308SW MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT PRODAJALEC LETA 2013 Delavska hranilnica d.d. Ljubljana IZJEMNA PONUDBA ZA ČLANE OBRTNO PODJETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE ! hranilnica nudi članom oz slovenije, ki odprejo poslovni račun naslednje ugodnosti: m brezplačno vodenje transakcijskega računa 24 mesecev, nato pa za obrtnike in samostojne podjetnike 2,00 EUR/mesec, za podjetja pa 4,00 EUR/mesec, elektronsko banko DI-LNet brez stroškov nadomestila za prvo leto: - digitalno potrdilo POŠTA-CA na pametnem USB ključku, možnost pridobitve poslovne kartice Maestro in MasterCard, odobritev negativnega limita na transakcijskem računu, izvajanje plačilnega prometa z najnižjimi zneski provizij (virman plačan prek spletne banke le 0,30 EUR), 0,05% obrestno mero za sredstva na TRR, možnost najetja POS terminalov, brezplačni polog (le v primeru edinega TRRv DH, drugače 0,16% od zneska) in dvig gotovine na bančnem okencu, brezplačni prilivi na račun, zelo ugodne kredite: - do 5 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,00 %, - do 10 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,30 %, - do 15 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,50 %, - do 20 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,80 %, - strošek odobritve kredita 1% od glavnice, maksimalno 800,00 EUR, - strošek vodenja kredita 5,00 EUR/mesec. garancijsko poslovanje, zavarovanje kreditov in garancij: (hipoteka, solidarno poroštvo, depozit, odstop terjatev), odkup terjatev, ugoden računovodski servis, vezavo prostih sredstev na TRR z donosno obrestno mero po dogovoru, donosno pokojninsko varčevanje z obrestno mero 5,00 % za vas in vaše zaposlene, brezobrestne kredite za počitnikovanje in oddih v slovenskih termalnih zdraviliščih in turističnih organizacijah, v katerem koli letnem obdobju, brezobrestne kredite za oddih v izbranih turističnih organizacijah hrvaške Istre. ČLANI DRUŠTEV UPOKOJENCEV! PRIDRUŽITE SE ŠTEVILNIM KOMITENTOM DELAVSKE HRANILNICE hranilnica nudi članom društev upokojencev, ki odprejo osebni račun z rednimi prilivi pokojnine, naslednje ugodnosti: najugodnejše poslovanje z osebnim računom na slovenskem bančnem trgu, ki se kaže v najnižji ceni vseh plačilnih storitev, nekaj storitev pa je tudi brez provizij (dvigi na bankomatih ...), dve leti brez stroškov vodenja novo odprtega osebnega računa, potem pa je strošek 0,80 EUR, dodatni limit na računu obrestujemo samo 6,5 %, plačevanje položnic samo 30 centov, plačila z bančno kartico Mastercard z odlogom plačil in možnostjo nakupa na obroke do 12 mesecev, MasterCard kartico prvo leto brez nadomestila, nato 10 EUR letno, zelo ugodne kredite: - potrošniške kredite do 10 let z obrestno mero od 6M euribor + 3,40 % do 6M euribor + 3,60 %, - vse potrošniške kredite brez stroškov odobritve, - zavarovanje kreditov urejamo z lastnim zavarovanjem, poroštvom ali hipoteko, - mesečni stroški vodenja kredita so 1,50 EUR, ugodnejše varčevalne obrestne mere za 0,30 odstotne točke od rednih veljavnih obrestnih mer hranilnice, DARILO: prvim 100 članom, ki odprejo osebni račun z rednimi mesečnimi prilivi pokojnine in hkrati sklenejo obročno ali rentno varčevanje, hranilnica pripiše 25 EUR na eno od varčevanj, brezobrestne kredite za počitnikovanje in oddih v slovenskih termalnih zdraviliščih in turističnih organizacijah, v katerem koli letnem obdobju, brezobrestne kredite za oddih v izbranih turističnih organizacijah hrvaške Istre. Z ZAMENJAVO BANKE LAHKO PRIVARČUJETE TUDI VEČ KOT 180 EUR LETNO ! Oglasite se v naših poslovnih enotah: Kamnik, Tomšičeva 11, tel.: 01 320 66 70, Kranj, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. OB VAŠEM OBISKU VAS BOMO POSTREGLI Z VSEMI POTREBNIMI INFORMACIJI IN KAVICO DOBRODOŠLICE ! E-mail: info@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si