štev. 27 ^^ Ptuj, dne 11. JUllfO 1958 Letnk Xl
Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure-
juje uredniški odbor — Odgovoirni urednik Antoo Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska cisicama ~
Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev
Podani so vsi pogoji, da bo le-
tošnji dnižl>eni načrt v celoti iz-
vršen. To je ena od ugotovitev,
ki so bile iznesene na zadnjem
zasedanju Zvezne ljudske skup-
ščine ob priliki pregleda gibanja
'proizvodnje v prvih štirih mese-
cih letošnjega leta. Optimizem
glede nadaljnjega razvoja gospo-
darstva ni prišel do izraza samo
kot plod želja gospodarstvenikov
in drugih na tem zainteresiranih,
temveč kot rezultat že ustvarje-
nega goj>podarskega potenciala
dežele.
Stabilizacija gospodarstva pri-
haja do izraza zlasti v doseženi
ustalitvi tržišča in cen, posebno
v industriji, v porastu zalog bla-
ga, v redni zaposlitvi celotnega
prirastka prebivalstva ter v na-
daljnjem porastu izvoza in na
osnovi tega v zmanjšanju defi-
cita v plačilni bilanci.
Industrijska proizvodnja se je
povečala v prvih petih mesecih
za 12% glede na isto obdobje
preteklega leta, skupne zaloge
blaga v industriji so večje za
8% glede na konec leta 1957,
realne piače delavcev in usluž-
bencev so večje za okrog .3"/e,
število zaposlenih pa za okrog
200.000, medtem ko je vrednost
celotnega izvoza dosegla višino
50,5 milijard glede na 43,2 mili-
jardi v istem razdobju pretekle-
ga leta.
Te tendence v razvoju gospo-
darstva bi prište še bolj do izra-
za, če ne bi bil v zadnji mesecih
ugotovljen nezadosten porast
produktivnosti dela, zaradi česar
zvišanje življenjskega standarda
ni doseglo po načrtu predvidenih
proporcev. Do nekaterih nepriča-
kovanih težav v hitrejšem razvo-
ju gospodarstva bo prišk) v bo-
doče zaradi enostranske odpove-
di pogodbe s trani SZ in Vzh.
Nemčije o kreditih za gradnjo
tovarn umetnih gnojil, rudnikov
svinca in cinka, termoelektrarne
in^ aluminijskega kombinata. Te
težave se bodo še najbrže pove-
čuje zaradi verjetno manjše kme-
tfjske proizvodnje, kakor je bila
planirana. Napori v kmetijstvu se
verjetno ne bodo odrazili v vi-
šini donosov zaradi nepovoljnih
vremenskih razmer.
Č^rav so te težave predstav-
ljale resno zapreko na poti go-
spodarskega razvoja, je bil dan v
Zvezni ljudski skupščini pritrdi-
len odgovor na vprašanje, če bo-
do vzdržale osnovne postavke go-
spodarske politike. Poslanci so
bili namreč čvrsto prepričani, da
bo mogoče te težave in nedo-
statke z notranjimi silami pre-
magati. Pri tem se je treba
spomniti na še večje težave v
preteklosti, kakor tudi na uspe-
he, ki so bili tedaj doseženi, če-
prav je bilo tedaj gospodarstvo v
znatno težji situaciji, kakor je
danes in znatno pod današnjim
nivojem.
Glede pospešitve produktivno-
sti dela, oziroma boljšega izko-
riščanja notranjih rezerv je po-
stavljen akeent na angažiranje
organov upravljanja in strokov-
nih združenj, ki morajo temelji-
to analizirati vse važnejše ele-
mente za povečanje proizvodnje.
Kot vzorec lahko služi preteklo
leto, ko je bil porast produktiv-
nosti za nekaj odstotkov višji
kakor ob začetku letošnjega le-
ta. Strokovnjaki opozarjajo, da
se je povečalo število zaposlenih
v letih 1956 in 1957 za okrog
eS-.OOO glede na leto 1955, proiz-
vodnja pa je ravno v teh letih
zaznamovala takšen porast, ka-
kršnega pomnijo samo v nekate-
rih državah. Pozitivna je težnja,
da se sproti zaposli novodošla
delovna sila, ne sme se pa izgu-
biti težnja za povečanjem pro-
duktivnosti dela in s tem pove-
čanje rentabilnosti proizvodnje.
Pavno v teh vprašanjih morajo
industrija in druge dejavnosti
opraviti izpit v znižanju proiz-
vodnih stroškov ob istočasnem
dvigu kvalitete, da bi se usposo-
bile za konkurenco na medna-
rodnem tržišču. (Pres-servis)
V Ptuju 29 novih
otifikovancev
Na slovesnos-ti za dan borca in
za 15-le.tnico borb na Sutje-ski je
razdelil predsedmiik mestnega od-
bora ZB NOV Ptuj tov. Andrej
Mršek odlakovanja 29 Ptujčanom
za akfciivno udeijstvovanjje in vso-
delovanje v nairodnoosvobod-iilni
borbi, ki jih je odiJkovaJ pred-
sednik FLf?j maršal Josip Broz-
Tito na predlog organizacije ZB
NOV z ukazom št. 94 z dne 15. de-
cembra 1957.
Z redom zas'fij& m narod iti ""
redoni za hragar, dr. Mi-
Pred desetimi leti — 15. julija
1948 — je izšla prva številka na-
šega časopisa, takrat še pod ime-
nom »Naše delo«. Prav je, da se
ob tej priložnosti spomnimo po-
bud, nastajanja, težav in uspehov,
ki jih je premagal in dosegel ta-
kratni Okrajni odbor Osvobodilne
fronte, ko se je odloČil za izda-
janje okrajnega časopisa in po-
zneje, ko je časopis sprva vsakih
štirinajst dni, nato po vsakote-
densko prihajal med ljudi v biv-
šem ptujskem okraju in tudi izven
njegovih meja. Mislimo, da bodo
vse našteto našim bralcem naj-
bolje znali povedati bivši uredniki
našega lista, ki so se sami nepo
sredno borili z vsemi težavami ob
izdajanju lista, bili veseli nad nje-
govimi uspehi pri graditvi naše
socialistične družbe, za kar se je
naš časopis vedno zavzemal ter jr
utiral pot.
Uspehi, ki jih je list dosegel,
niso samo uspehi urednikov ali
uredniških odborov, temveč vseh
tistih m.nogih imenovanih in ne-
imenovanih sodelavcev, ki so po-
magali listu z dopisi, obvestiH in
informacijami, oblastnih organov
in vodstev podjetij in organizacij,
ki so mu pomagale ob raznih pri-
ložnostih in končno vseh tistih,
ki so pomagali listu, da je prišel
v roke naših zvestih bralcev in
naročnikov.
Prvi odgovorni urednik in edi-
ni novinar takratnega štirinajst-
dnevnika »Naše delo« je bil tov.
Drago Zupančič. Ta je prepustil
svoje m.esto po izidu prve števil-
ke tov. Stefe Miji, ki je urejevala
časopis do vključno številke 5 pr-
vega letnika, nakar je prevzel
uredništvo tov. Rebernak Franjo.
Za njim je bil urednik lista za-
čenši s štev. 2. letnika 1949 tov.
Vrabl Jože vse do zadnje številke
letnika 1955. V tem času je list
spremenil svoje ime ter postal
ob začetku letnika 1951 »Ptujski
tednik«. Za tov. Vrablom je vo-
dil uredništvo tov. .Janez Petrovič
vse do začetka decembra 1956, kc
je nastopil sedanji odgovorni
urednik.
Imeli bomo veliko
šoiarjf^v
Jugoslovansko šolstvo bo v na-
slednjih petih letih v precejšnj
zadregi močnega pniJiva novdl
učencev v osemletke. Odločujoč
činitelji bodo moraiH hiteti gradit
nove šole. Demografi so namrei
opozorili na to, da bo v prihod-
njih letih 50 do 60 odstotkov vei
otrok med 7. in 14. letom, ko
jih je biilo v zadnjih peti'h letih
tja Mrgole, *eabauer, Rv.
dclf Poboljšaj. .Tožef Skrlo\Tiiil<
in Ivan V&uda. vsi iz Ptuja; 2
medaljo za.s)ep sui r\čriod pa so od-
likovanj tov.: Ludvik Bajt in
Orešja 23, Andrej Božič iz Ptuja
Helena Hojni.k iz Ptuja, NeŽJ
Kristovjč iz Ptuja, Pavla Pen
E*tuja, Marija Pevec iz Ptuja
Vladimir Rola iz Ptuja in I vat
Rudolf iz Ptuja.
Tov. Zupančič Drai^o
V prvih letih po osvoboditvi
Ptuj ni imel časopisa. Potreba po
lokalnem časopisu se je najprej
pojavila šele koncem 1947. leta,
ko so nekatera druga manjša me-
sta s sedeži okrajev svoj lokalni
časopis že imela. V letu 1948 pa
je v Ptuju nastala že zahteva po
časniku, ki bi posredoval redna
tiskana obvestila o važnih dnevnih
dogodkih, o sporočilih oblastnih
forumov in o razlagah ter tolma-
čenjih novih družbenih problemov,
ki so takrat dne\-no silila na dan.
Okrajni komite KP v Ptuju je
tedaj sklenil, da lokalni časopis
ustanovi. Okrajnemu prosvetnemu
odseku pa je bila postavljena na-
loga, da sklep izvede. Izbral se je
uredniški odbor, ki je imel svoj
sedež na Prosvetnem odseku. Or-
ganizacijska dela so trajala pre-
cej časa, saj uredniški odbor ni
imel ravno lahke naloge. Bilo je
potrebno postaviti v ^ivljenje
delo, ki bo odgovarjalo naprednim
težnjam družbe in novemu duhu
časa, ki pa še takrat ni imel usta-
ljenih oblik. V sv^iem naglem
vzponu in strmi poti navzgor k
novim družbenim in življenjskim
oblikam je ta čas terjal dan na
dan od vseh, ki so stali na vod-
stvenih pozicijah, mnogo dobro
Dremišlienecia odločania. Odoovor-
iiusi, KI ga je taKrac teziia ijuai
na takih in podobnih mestih, je
bila velika. Zato naloga res ni bila
lahka. Uredniški odbor je tedaj
skoro permanentno zasedal, zave-
dajoč se teže naloge in težil za
tem, da s čim manj začetniškimi
napakami uspe ter prebivalstvu
nudi kar se da dober tednik. Ko je
vse delo s pripravami za časopis
in za tisk prve številke bilo izvr-
šenOj je nato 15. julija 1948 za-
gledala beli dan prva številka lo-
kalnega časopisa po naslovom;
Naše delo.
Tnv. RftVif^rnak Franc
Uredništvo lista »Naše delo«
(tako se je namreč imenovalo
ptujsko glasilo takrat) sem
prevzel od tovarišice Štafetove. ki
je bila premeščena v Ljubljano.
Po vrsti sem bil torej tretji
urednik. Bilo je to septembra
1948. Dotlej sem bil le priložnost-
ni dopisnik lista in nisem niti slu-
til, v kakšnih težavnih prilikah je
izhajalo »Naše delo«. Šele ko sem
prevzel uredniške posle, sem se
znašel pred vrsto navidez skoraj
nerešljivih problemov. Brez ka-
kršnih koli novinarskih ali celo
uredniških izkušenj sem se lotil
urejevanja lista. Preizkusni ka-
men je bila moja prva številka,
pri kateri mi je pomagala še tov.
Štefetova. Pri naslednji sem se
moral nekoliko bolj opogumiti in
z zadovoljstvom sem ugotovil, da
mi je še nekam uspela. Tako so
namreč dejali drugi. Sam nisem
nikdar rad ocenjeval svojih šte-
vilk, ker je ocena lastnega dela le
preveč subjektivna. Mnogo laže je
seveda šlo pri naslednjih števil-
kah.
To je bil le del vseh neprijet-
nosti. Največja je bila v tem, ker
sem bil sam. Večino člankov sem
pisal sam, ker je bila dopisniška
mreža še precej šibka in nezanes-
ljiva Nflivfr fipm ^amiiriil s
korekturo in tipkanjem rokopisov
ter pri zbiranju gradiva za novo
številko. Če tega ni bilo dovolj,
mi je grozila nevarnost, da šte-
vilka sploh ne bo izšla. To se pa
ni smelo zgoditi. Šele z dopisi in
novicami, ki sem jih moral, v na-
glici in mimogrede najti, sem
mnogokrat rešil izid številke.
List so spremljale tudi številne
dryge organizacijsko tehnične te-
žave, zlasti pa finančne. Slednje
so bile občutnejše, ker list z nizko
naklaao v takratnih pogojih ni
mogel biii rentabilen. Zato je list
večinoma životari' ob skromno
gm.otni po(''|:ori fronte organiza-
cije. Vseh teh težav bi ne bilo,
oe bi pri listu deitls vsaj dva
človeka. Tega pa mnoge odločilne
osebnosti takrat niso razumele, ali
pa morda celo niso hotele razu-
meti.
Kljub vsem težavam je glasilo
s svojo mobilizacijsko in informa-
tivno vlogo vendar opravičilo svoj
obstoj in našlo svojo pot v mar-
sikatero hišo v najbolj oddaljenih
vaseh Haloz in Slovenskih goric.
Pomagalo je pravilno tolmačiti in
pojasnjevati naš takratni povojni
družbeni razvoj in ukrepe. Od šte-
vilke do številke je raslo število
naročnikov. Tako se je mogla na-
klada sčasoma nekoliko zvišati,
kar je bilo na eni strani v splošno
kulturno-politično korist, na dru-
gi pa v finančno korist lista.
Ptujski tednik se je razvil v kva-
litetni list, tako glede vsebine,
obsega in oblike, kakor tudi nakla-
de in ostalega. Lahko bi bil še
kvalitetnejši, če bi razširili ured-
niški aparat na tri ljudi. List si
je ustvaril močno tradicijo, prido-
bil si je nedvomno velik sloves
med svojimi bralci in ima vse po-
goje, da ostane še v naprej
takšen. Ljudje ,ga radi berejo in
nepravično bi bilo ljudem vzeti
to; kar jim ,"fe pri srcu in česar
so se navadili.
Tov. Vrabl Jože
Ob W-letnici obstoja »Ptujske-
ga tednika« bi se zahvalil vsem
bližnjim in daljnim prijateljem
našega lokalnega lista, ki so s
svojim sodelovanjem, nasveti, po-
budami, podatki in podobnim po-
magali, da se je naš list lahko
razvijal in tako utrdil, da je s
svojim obstojem zlezel celo čez
10-letnico kljub vsem številnim in
večkratnim napovedim, da bo tež-
ko dalje obstajal.
Ob tej priliki moram tudi pov-
dariti, da nam je uspelo pridobiti
k sodelovanja v Rstu lepo število
ljudi iz vseh slojev naše družbe,
ki nam različno pomagajo, neka-
teri z informacijami, drugi z raz-
nim materialom, s katerim razpo-
lagajo in iz katerega si poiščemo,
kar bi utegnilo zanimati naše
bralce. Takim prijateljem nismo
nikdar nadležni, čeravno jih prav
pogostoma obiskujemo. Mogoče
smo jih celo preveč razvadili in
nam sedaj radi rečejo: »Kar sami
napišite, saj ste ljudje te stroke!«
Med najboljše naše prijatelje
pač moramo šteti vse, ki vedo,
da je tisk vezan na precejšne
stroške, da ga je potrebno pod-
pirati. Dokler je še bil Okrajni
ljudski odbor Ptuj, smo lahko te-
densko postregli s po 6 stranmi
lista. Občine same in gospodarske
organizacije v njih kažejo dobro
voljo, ne morejo pa nam zago-
toviti sredstev, ki so potrebna ti-
sku, zato smo sedaj pač skrom-
nejši po obsegu in tiho prenaša-
mo težave, Id jih nosi s seboj
lokalni tisk.
Tov. Janez Petrov iu
želim, da bi »Ptujski tednik« še
nadalje ostal zvest obiskovalec
prebivalstva bivšega ptujskega
okraja — da bi jih seznanjal
z našim družbenim in gospo-
darskim razvojem, jim sveto-
val v vsakodnevnih težavah in
preganjal tnrobne misli s kle-
nim hnmorjem.
V nedeljo 13. julija ob 10. uri dopoldne vsi na
VELIKO TOMBOLO
z dragocenimi dobitki, ki jo priredi v okviru turistič-
nega tedna Olepševalno in turistično društvo PTUJ
7nrnd't tehnirnih nvir biin tombola »relož^nn oH A nn iiiiii/i lOfift
Prišli so na počitnice iz Ljubljane in Maribora
Di-žavniški obisk iz Združene
arabske republike samo potrjuje
našo politiko aktivne koeksisten-
ce in pozitivne nvtralnosti. .Na
prijateljski osnovi smo priprav-
ljeni sodelovati z vsemi, neglede
Ud jji epi icčiiijtf m iitiy/a stanovarvja
inrt.ere&erjit<;ovat«:la predstavnilke republiških,
okrajnih in občinski^h forumov, ki
so pristojni za soodločanje pri
odobritvaiiljujejo stanovanjsko stisAoo, ki
je iz dneva v dan večja. Edmo
s sodelovanjem med kormmo in
podjetji ter ustanovami bo mo-
g.oče h;treje in uspešneje pose-
gat/i v ta problt^m.
Ptujski lekarni se že
selita
v 'poned-elljek, 7. julija^ je za-
čela leikaima pri pošti s pa:iesefl'je-
vanjran v prostore novozigra-jen^-
leikame v lepi novii -s-tavbi v Tr-
stenjatkoa^i ulici. Prihodmjii teden
se bo tja preselfiila še gornja Je-
kama, tako da hos.ta po 20. ju-
liju končno združeni obe ptujsk:
lekarni začeli po«f5lovatji v novih,
modemih ^n na novo opremljenih
prostorih.
Ta večletni problem združitve
ptujskih lekaim in preselitve iz
neipnimemih prastorov v I^ckovj
in v Prešernovi uilioi je končno
rešen v naijivečje veselje lekarni-
ških lis-lužbencev in odbormilkov
občinsikega ljudskega odbora, kn
so na .števTilmiih sejiah raczjpraiVljaiH
o tem problemiu, zilasti {>a o vpra-
šanju, kje dobiti sredstva.
Vedno več je vasi in nase*?.; v Slovenskih goricah in Halozah,
kjer svetijo z elektriko — Motiv iz parka Ptuj
ElektriSikacifa Haloz
in Slovenskih goric se nadaljuje
EI£KTT<0 MARIBOR-OKOLIC.^,
>brat Pinj ima med drugim v
etošnjem načrtu še izgotovitev
iailjnovoda 10 kV PcdiehTOk
fT. zgraditev trafopostaje
IOU4kY Podlelmik il ter tip-
;ke trafopostaje, n^adalje zgra-
litev daljnovoda 10 K.V Mihov-
ci ter Irafopostajr z odcepom
pri Mihovcih. zgraditev tipske
trafopostaje 10,0,4kY Kozminci
in zgraditev nizkonapetostega
omrežja 380 220 V Svetinci —
Loč k i vrh.
Velik del graditve je že
opravljen na nizkonapetostnem
omrežju Drstelja—Placar. Gle-
de na omejena denarna sred-
stva bo zaenkrat trofazno
omrežje samo t prvem delu ka-
kih 1200 m od trafopostaje. In-
teresenti so za nizkonapetostno
omrežje vplačali že do 1. julija
t. 1. v gotovini 1,088.000 din, t
materialu, delih in prevozih so
prispevali nad 1,500.000 din, iz
občinskega investicijskega
sklada pa so najeli 300.000 din
posojila.
\sa dela bi na področju ne-
katerih občin lahko hitreje na-
predovala. če bil)il administra-
tivni postopek 7 gradbenimi in
drugimi dovoljenji krajši in
hitrejši. Marsikje so dela že
opravljena, ko dobi podjetje
gradbe no dovoljenje. Na pod-
ročju bivšega ptujskega okraja
so elektrifikacijska dela, pla-
nirana za letošnje leto, v za-
ostanku za tri mesece ponekod
prav glede na administrativne
zaostanke.
laivnic veliko sodobno skladišče
poiljtskih pridelkov-, ki bo vezano
na in''"ustriijski tair in doestopno
za nakladanje in raakladanje ob ^
vsakem času dneva in noči ter ^
vremena. Kletni in nadstropni ^
pro®tx>ri .skladišča bodo lahko
sprejeili nad 50 vagonov ra^zno-
vTstnih Ijmetijskih pridelkov. Sa- •
mo kletni prostori bodo lahko
sprejieli nad 20 vagonov pridel-
kov za odipremo ali za prežimo- ^
vanje.
Z dovršitvjjo .skladišča zadruž-
ne poslovne zveze v Ptuju in z .
opremo z vsemi pripomočki bo .
olajšano sodelovanje med zadruž- (
no ixx9lovno zvezo in kmetijskimi i
zadrugami, saj bo mogoče takoj >
spra'viti pridelke na vagone za od- i
pravo kupcem ali pa jih, zilasti >
manjše količine, vskladiščiti, zbra- ]
ne dovoljne količine pa ob pra-
vem času odpraviti dalje.
Komisija za postavitev in
odstavitev upravnikov
kmetijskih zadrug
Okrajna zadružna zveza Mari-
bor je imenovaila na predlog pred-
sedstva upravnega odbora komi-
sijo za postavitev in odsta^vitev
upravnikov kmetijskih zadrug na
območju občin Ormož, Gorišniica,
Ptuj in Središče, in sicer tovariše:
Ivana Vobiča, Franca EVimca in
Aloitza Holca.
Tržne cene
na ptujskem živilskem trgu v
v sredo, 9. julija 19^58
Povrtnina: krompir 50—40,
solata 50, zelje v glavah 55—
40, koleraba 50—40, cvetača
bo, kumare 60—70. grah 70. špi-
nača 80, čebula 60, česen 80,
šopek peleršilja 10. šopek ko-
renčka 10, ohrovt 50, rdeča pe-
sa 50, stročji fižol 40—60, pa-
prika 200, solata endivija 60.
Sadje in sadeži: jabolka 60—
70, hruške 70—90, češnje 50,
borovnice 60. ribezelf 100, bre-
skve 100, gobe 150—180.
Žitarice in mlevski izdelki:
koruza 50—40, proso 50—60,
ječmen 40, pšenica 30—40, aj-
da 50. oves 40, koruzna moka
30, ajdova moka 50—60. ko-
ruzni zdrob 50.
Perutnina: kokoši 300—500,
piščanci 500 —700. jajca 12—13.
Maščobe: uvožena mast 325,
domača mast 400, zaseka 300—
400. maslo 500.
Meso: goveje meso 280. te-
letina 300, svinjsko meso 340
din za kg.
NAD 51M; 2«TEV je PAIK.O j
It TUJSKA-* iKOLl^A ZA j
• r/OBO&ITF^ ♦ PRI03Cl5-?=:tf I
ŽFNI.JEN-E- r
PiSE V POČAI-^ufrrFr NJIHOVEC.A \
SJ">i^INA C
(Nadaljevanje) ^
Zaradi tiskarske napake v živ- ^
Ijenjepsu .\ntonnje Hremič in Ja- -
koba Hercoga ponavljamo žiivlje- ^
njepiea obeh v celoti. ^
Hrenič Antontja se je rodite '
1890 v Štukih pri Ptuju. Že leta J
19,51 je ovdovela s sedm'mninaišatl domov orožje,
ga či&tiiil In odnašal v skrdiv^tlišča '
za prvoborce. Antonija Hrennč >e *
morala preboleti težak udarec — '
smrt sina Karla, ki je padel v je- j
seni leta 1941 kot talec. Dne 4. av-
guista 1942 so Mariijo airetiralii z
otrokoma .Anico in Ivanom. Sin j
Franci je b>iil taed nejagiiilnejšimi ^
žeiezničarjri v borbi za svobodo. ;
OkLBpator ga je zapri v ptujske |
zapore, kjer so ga pretepali do ,•
krvi. Pozneje so ga odvedli v Ma-
ribor, intemiratli zatem v Dachau,
Auschwitz, GrosB>roz€n. Tu je ]
uminl. J
Ilec Anka roj, Arbajter se je ■
rodi-te leta 1914 v Oirkudanah, j
kjer je prezriivela otroška leta v i
revTE hatoški higici. Ko se je iz- i
uci.Ta za šivSljo, je šlg od doma. ;
Po raznih krajnh Sloverriije je b^i^a i
šitvf-jssfca pomočnica. Spoenal« se
je s komunisti m se optnjela ide-
je zaitx{rf»ega delovnega ijudstve.
Ko je leta i9o6 postai^ 6«imostoj-
na s^vvlja v Ptuju, jc tuda bvoje
vajenke vzgajaiia v napredne-m
duhu. Ker jo je napadla bolezen
na pljučih, se m mogla tako ak-
tiNtio udejstvovali v nafjredneai
gibunju kakor je želela.
cEsa je porabaa za zdraisrljenje iv
zdr&VLiiso.h. Ko pa so nemšk; la'-
si,?ti zavsedl"! na^o domovino, so jo
V Grajeni surovo zgrabitli in jo
tako nr»uci.lt. da se jii je liZ pljuč
vilHila kn. Odpeljaii so jo v mara-
liorsko bolnišnico, kjer je umrka
maja 1942.
Jurančič Vinko se je rodili t
Drbeti-ncih leta 1905. Osno-.-no sobo
je obiskoval v Vatomarcih, na-to
se je pri očetu izučil za kovača.
Ker se je želel izpopolniti v kme-
tijs^tvu, je odšel v dveletm> vi-
narsko in sadjarsko šok). Ko je
odslužili vojaščino, je pridno de-
lal na posestvu in sodeloval v go-
spodarskih društvih ter pri So-
kolu igral na odru, posebno do-
bro v humomiističnih vlogah. ENj
prihodu okupatorja je začel z de-
lom proti ok.upQtorju. Povezal se
je z dr. Špindlerjem in Francem
Toplakom iz Juršinc ter Mihae-
lom Anželom iz Zabjeka. Zaradi
iczdajstva so tudi njega priijeli ge-
st apovoi, ga mučili 1 in us^trelilli v
Mariboru 2. oktobra 1942.
Jurančič Poldka ni bifla na-ša
domačinka, a službovala je ne-
kaj let pri Markovcih kot dobra,
požrtvovalna učiteljica in mati
svojim otix>kom. V gospodinji&kih
tečajih, ki jih je vodila, je slcr-
bela tudi za vzgojo in izobrazbo
v naprednem duhu. Z možem je
bitki po letu 1936 premeščena v
Telče na Dolenjskem. V času oku-
pacije je IZ Telč odšla v Višnjo
goro, kjer se je priiključila bor-
cem za svobodo. Italijani so jo
leta 1943 ujeli na kurirski poti
in jo ustrelili« kot talko.
Jurkovič Andrej se je rodil
leta 1922 v Novi' vasi pri Mar-
kovcih v kmečki družini. Odliko-
val se je z narodno zavestjo, de-
ja-vnostjo .n vljudnostjo. NemSd
fašisti so ga mobi4iiZiiraili v voj-
sko, on pa. je leta 1944 z dopu-
sta pobegniti k pairtazaoom. Padel
j€ v borbi pri Bratsi^iafvcih dne
9. februarja 1945.
[ti§nihi,ki so izhajali u Ptuju
i\esporen je pomen dnevnega
časopisja pri obveščanju širšega
i
31 lokalni časopis težko pogrešili,
saj seznanja svoje bralce o stva-
reh, ki so nam najbližje in ki ga
najbolj zanimajo. Porrr^n in važ-
nost krajevnega lista so spoznali
tudi v Ptuju že v prejšnjem sto-
letju, zato srečamo v ptujskem
območju vrsto listov v obeh jezi-
kih, z različnimi programi in cilji.
Ptujska mestna kronika nam
poroča, da je 10. februarja 1878
izšla prva številka prvega ptuj-
skega časnika »Pettauer 'Wochen-
blatt«. Tiskal ga je Žid Jakob
Schon. Tednik je zaradi premajh-
nega števila naročnikov in puhle
vsebine prenehal izhajati že konec
istega leta. »Slovenski gospodar«
v Mariboru je pisal o tem časopi-
su tole: »Starodavni Ptuj, štel bo-
de skoro že svojih 5000 let, pa
svojega časnika še nikoli ni imel;
zdaj nam je izvoljeno ljudstvo iz-
raelsko prineslo tudi ta blago-
slov.«
V letu 1889 je začel v Ptuju
izhajati nemško-nacionalni tednik
»Petauer Zeitung'( (Ptujski časo-
pis), prvo leto pod naslovom »Pet-
tauer Localanzeiger«. Bil je pred-
vsem glasilo nemških pridobitnih
krogov v Ptuju. Tiskala ga je
Blankejeva tiskarna, izhajal pa je
tja do prve svetovne vojne.
1. julija 1900 je izšla pr\'a šte-
vilka ptujskega časnika »Stajerc«,
sicer v slovenskem jeziku, vendar
v izrazito nemškem duhu urejeva-
nega lista, ki ga je tiskal ptujski
tiskar Viljem Blanke. Že leta 1899
je dolgoletni ptujski župan usta-
novil konzorcij za izdajanje tega
lokalnega tednika, namenjenega
štajerskim in koroškim Sloven-
cem. Ustanovitev časnika so pod-
prle krajevne upravne oblasti ter
predstavniki nemškega kapitala v
Ptuju. Naklada časnika je obsegala
številko 15.000, stalnih naročnikov
pa je imel »Štajerc« okrog 7000.
List je od leta 1906 do 1918 ure-
jeval zagrizen nasprotnik Sloven-
cev, nekdanji socialdemokrat, Ka-
rel Linhart iz Ljubljane. Časnik
je celjska »Domovina« krstila za
»giftno kroto«.
Z narodno os\'oboditvijo leta
1918 so začeli izhajati prvi, res
slovenski krajevni listi. Tako je v
Ptuju 6. aprila 1919 začel izhajati
politično gospodarski tednik »Ptuj-
ski list«, ki je zagovarjal načela
Jugoslovanske demokratske stran-
ke. Izšli so štirje letniki tega ča-
snika, zadnjo številko je tiskala
Blankejeva tiskarna 30. IV. 1922.
Sprva je bil glavni urednik prof.
Anton Sovre, nato nekaj čaisa dr.
Franjo Šalamun ;n končno dr.
Tone Gosak. Spočetka je list iz-
hajal na štirih straneh, pozneje
pa na šestih.
V letih 1931 do 1932 je izhajal
v Ptuju tednik »Narodna sloga«,
ki jo je tiskala Ptujska tiskarna
s F»redstavnikon« Alojzijem Suler-
jem. Kot odgovorni urednik se na-
vajata Anton Stražar in Roman
Bende. V listu zasledimo že kar
revolucionarne misli v nekaterih
člankih, ki pa so bili večinoma
zaplenjeni. Dopisniki tega lista se
zavzemajo za človeškemu življe-
nju dostojno plačilo ter poudarja-
jo, da brez kmeta in delavca ni
življenja. Časnik .so tiskali v okrog
4.000 izvodih.
Po osvoboditvi je v Ptuju za-
čelo izhajati leta 1948 »Naše de-
lo« kot glasilo okrajnega odbora
OF Ptuj. Sprva je list izhajal kot
štirinaijstdnevn-jk (kot tednik sa-
mo 5. in 6. številka). Prvi odgo-
vorni uredniki so bili Drago Zu-
pančič, Milja Štefe, Franjo. Re-
bemak. Tiska:rska dela je prevze-
la Mariborska toskaima. Prva šte-
vilka je izšla 15. julija 1948, do
30. decembra 1948 pa je izšlo
skupno 14 številk I. letnika.
V uvodniku »K prvi številk:« je
poudarjena potreba lokalnega li-
sta že z ozarom na števi-lne na-
loge v okraju v novi .stvarnosti.
»Okrajni odbor OF se zaveda, da
je s tem prevzel odgovorno na-
logo, kajti naš tisk mora bit^i
praivo ogledalo dela in življenja
v okraju, kakor tudi mora biti
povezan z življenjem izven naših
okra.jn:h meja. Da bo vsebina na-
šega lista resnični odraz vse naše
dejavnosti, potem moramo sode-
lovati prav vsi. Vsi, ki si želimo
priboriti srečnejše življenje —'
socialistično družbo — bomo so-
delavc.. tega l^sta.«
V drugem letu je list prešel v
teanmK pod novim odgovornim
urednitkom Jožetom Vrazom. V
juniju 1950 je Inst zaradi tehnič-
nih težav prenehali izhaijati, dne
1. januarja 1951 je časnik ponov-
no izšel, in sicer pod naslovom
»Ptujski tednik«. V I. 1956 je bSl
od^povomi urednik Janez Petro-
vič, nakar je prevzel to mestc
Anton Eauman, ki urejuje list ^
danes, "
ŠOFERJI
bodo praznovali
Ka^kor vsako leto, bomo tudi
letos šoferji praznovali svoj pra-
znik 13. julij — dan šoferjev,
Na dan 13. julija 1943 je bita
ustanovljena pn,'a slovenska par*
tizanska motorizirana enota ir
spomin na ta dan je ostal v sr-
cih vseh naših tovarišev.
Ptujski šoferji bomo letos po-
sebno svečano proslavili svo;
praznik z razvitjem prapora, k:
nas bo v bodoče še bolj bodril i
našem odgovornem poklicu in \
prizadevanju za še uspešnejš:
razvoj motorizacije pri nas,
V nedeljo, 13. t. m., bomo šo-
ferji ptujske podružnice na svoj«
praznovanje povabili tudi tovari-
še iz oblastvenih in političnih fo-
rumov, ki so nam vedno in cA
vsakem času dajali moralno opo-
ro, nam FK)magali s predavanji ii
nasveti itd., kar vse nam je pri-
pomoglo pri usposabljanju naše-
ga novega — zavednega šoferja
Vsega tega včasih ni bilo in s<
je na šoferje gledalo z viška.
Proslava se prične ob 8. uri
zjutraj s povorko motornih vozil
nato pa bo na Titovem trgu sve-
čan govor, razvitje prapora ir
podelitev nagrad podjetij in usta-
nov za njihove šoferje.
V. L.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHAMKOV LRS
, PODRUŽNICA PTUJ
ČESTITA
K STANOVSKEMU PRAZNIKU 13. JULIJU, VSEM ŠO-
FERJEM IN AVTOMEH ANIKOM TER JIM ŽELI MNO-
GO USPEHA IN SREČE PRI NJIHOVEM VSAKO-
DNEVNEM NAPORNEM DELU.
PTUJ. D^^E 11. .lUI.IJA 1958
PTUJSKI TEDNiK
Stran "5
Krafši in smotrnepl študij
Pred kratkim je potrdila Ljud-
ika skupščina LRS za vsa fakul-
ete ljubljanske univerze nove
statute z namenom, da bi v bo-
loče študenti smotrneje izkon-
itili svoj študij.sik čas, da bi se
študijski programi čimbolj pri-
bližali potrebam naše družbe in
ia bi usposabljala univerza svoje
■nlade kadre za čimuspešnejše
lelo v praksi.
Za vse fakultete je predviden
1-letni študij, le na fak\ilteti za
splošno medicino in stomatologi-
jo (zobozdravstvo) bo trajal štu-
(Ig izjemoma 5 let. Po končanem
zadnjem semestru bodo imeli
absoventi na razpolago še 6 me-
secev za pripravo na diplomo.
Skrajšanje študijskega časa ne
bo smelo vplivati na kvaliteto
študija in ga bo možno izvesti le
po temeljitejši reviziji študijskih
programov in študijskega režima.
Iz programa bo treba izločiti
manj pomembno tvarino in tisto,
ki jo je možno prenesti na di-
plomski študij oziroma speciali-
zacijo. Tudi diferenciacija študi-
ja v višjih semestrih na nekate-
rih fakultetah bo znatno vplivala
na smotrnejšo organizacijo štu-
di.^.
Novi statuti univerze bolj kot
doslej varujejo pravice študen-
tov, hkrati pa zahtevajo od njih
intenzivnejše delo.
Posamezne fakultete bodo or-
ganizirale ob sodelovanju zavo-
dov, družbenih organizacij ir
strokovnih združenj tudi tečaje
za strokovno izpopolnjevanje ka-
drov iz prakse ne glede na nji-
hovo forma
slavo Dneva borva je jsila tudi r
proslava 15. obletnice herojskih r
borb na Sutjeski. ?
?.e dan pred 4. julijem je bilo ^
v taboru čutiti praznično razp^o- ^
loženje. Mladinci so skupno s ^
komandirji urejevah vse |>otreb- ;
no za praznik, vmes pa se je sli- j
šalo veselo govorjenje in petje ^
mladincev, ki so se v polni meri ^
zavedali pomena tega praznika j
;er so tabor uredili tako, da je ^
)ilo videti že na prvi pogled vse j
)raznično. Mlajši mladinci so pri- ^
)ravljali kres, starejši so ureje-
vali igrišča, nekateri krasili oko-
ico itd. tako, da ni bilo nobene- ;
ja mladinca brez dela. Veselo
zpoloženje je nekoliko pokva-
ril dež, ki pa je na veselje mla- \
dincev hitro nehal. Najprej je o j
pomenu Dneva borca in o bor- c
bah na Sutjeski .spregovoril ko- j
misar graničarjev iz Svečine. c
Mladinci so ga z velikim zanima- ]
njem spremljali. Po govoru je j
moški pevski zbor iz Kungote 1
zapel nekaj pesmi in žel tudi vse i
priznanje mladincev in koman- '
dirjev. Dež je ponehal. Mladinci (
so se lahko vrnili na prosto, da i
si ogledajo film »Krvava pot«.
Mnogi, ki .so že t« f'!m videli, .so i
zopet z zanimanjem spremljali (
dogodke in se vživeli v dogaja- >
nja, ki so v filmu prikazana. Ve- ;
lik kres, ki so ga pripravili mla-
dinci, je zažarel zelo pozno. Kljub
temu se je okrog zbralo precej
mladincev, ki so nadaljevali ve-
selo razpoloženje. Kres je bilo
videti daleč naokodi. Ognjeni
zublji so močno osvetljevali stari
grad Pahta in okolico, vmes pa
je bilo slišati veselo pesem mla-
dine. Vse to je bilo na predvečer
praznika. Za Dan borca so bila
predvidena tekmovanja v odboj-
ki, šahu, streljanju z zračno pu-
ško in malem rokometu. Tekmo-
vale so ekipe iz Maribora, Kun-
gote in graničarjev, ter seveda
tudi mladincev iz tabora.
Tekmovanja v odbojki so se
udeležile tri ekipe. Prva je bila
ekipa IKl iz Maribora, druga mla-
dinska ekipa, tretja pa ekipa iz
artiljerijske. vojašnice iz Mari-
bora. V vseh drugih tekmovanjih
pa je zasedla prvo mesto ekipa
mladincev iz tabora predvojaške
vzgoje. ZF
asem^Ietka v Ptuju pri Dravi
Po slikarski razstavi
iVlEŽAN - DELT fEN - LUGARIČ
Za turistični teden so odprli
v Ptuju slikarsko razstavo naši
likovni unietniki-akademski sli-
karji, ki živijo v Ptuju: iVle-
/an. Ocltjen in Lugarič.
Svoje slike razstavljajo na
raapistratu v dvorani 2. nad-
stropja. Steno ob vhodu zavze-
majo olja najmlajšega slikar-
ja Lufjariča s krajinami in
portreti, pruv blizu dojemanju
.širokega kroga gledalcev, ker
je njegova umetnost še ople-
menitena z realizmom, tu pa
tam pa zahaja v impresioni-
zem, ko je zunanji izraz sli-
karskega motiva — odsev
umetnikovega doživetja. To je
pokazal v sliki >branjevVa'C in
>pri rezanju buč<. Težko je
umetnika ocenjevati objektiv-
no. vsak, ki ljubi čudovito ni-
zanje barv v harmonično celo-
to barvnih in slikarskih kom-
pozicij — ocenjuje sliko tako,
kakor mu seže v srce. Tako jo
ocenjujem jaz, tako gledamo
na slike vsi, ki po poklicu ni-
smo umetnostni zgodovinarji
— a nam je lepa .slika pri srcu.
Zato lahko povemo, ob Luga-
ričevih slikali, da hodi umetnik
po umetniški poli naprej.
Octljen nas je spet presene-
til s svojo čudovito ubranostjo
barv in globino slikarskih mo-
tivov. V svojih slikah je do-
segel originalnost umetniškega
ustvarjanja, dosegel je svoj
lastni izraz v taki meri, da lah-
ko govorimo o njegovem >elt-
jenovskemi stilu. Njegova drla
na razstavi: >Gozd v jeseni«,
»Napajališče«, >lzlot«, >Na paš-
nikiK in druga — so dela viso-
ke umetniške kA^alitetc.
Razstavo zaključujemo na
na severni sten; sliiike našega
dobrega akvarelista Mežana, ki
ga lahko' nazivamo z nestro-
kovnim nazivom — akvarelista
poet, saj večina njegovih slik
vzbuja čustva, kakršna vzbuja
lirična poezija. Njegova lirična
umetniška nastrojenost ga vo-
di k slikanju akvarelov in tem-
pera slik, l^er lahko izliva na
papir in platno tisto, kar mu je
lepega povedal o pestrosti než-
nih odtenkov barv pogled na
lepote prirode. V nekaterih
svojih slikah se je Mežan to-
krat predstavil v doslej sli-
karsko najmočnejši luči.
Prav bi bilo, da bi muzej
pridobil iz te razstave od vsa-
kega slikarja po eno od naj-
boljših slik, da boožrtvoval-
nost in prizadevnost predava-
teljskega zbora z upraviteljem
tov. Jožetom Stropnikom na čelu
in na marljivost večine učencev.
Doseženih uspehov so bili ve-
seli vsi, ki so po svoje to šolsko
leto doprinašali, da bi dosegli
učenci te šole, zlasti pa absol-
venti čimveč znanja in strokovne
sposobnosti za pvoznejše službo-
vanje in življenje. Predavateljski
zbor in zborovodja pevskega zbo-
ra tov. Zupančič in zborovodja
tamburaškega zbora tov. Hriber-
nik Franjo so lahko koncem šol-
skega leta zabeležili, da njihov
trud ni bil zaman.
Kot vsako leto je bila tudi ob
zaključku tega šolskega leta na
vajenski šoli zaključna priredi-
tev, na katero so bili povabljeni
tudi predavatelji. Na tej prire-
ditvi je vladalo prijetno razpolo-
ženje vse dotlej, dokler ni začel
delovati alkohol pri dveh ali treh
absolventih šole. Rudi Eržen in
drugi sta s svojim nedostojnim
obnašanjem, nastopom in žaljiv-
kami žalila vse navzoče, za kar
pa nista imela nikak^a razloga.
O zadevi je moral" razpravljati
predavateljski zbor in izreči pri-
merne kazni. Pozneje je prišla
zadeva tudi pred šolski odbor, ki
je obsodil tako početje ob koncu
šolskega leta in tudi dal svoje
mnenje k izrečeni kazni. Spora-
zumno s predavateljskim zbo-
rom je bila pozneje kazen neko-
liko omiljena na prošnjo staršev
imenovanih in na pristanek obeh
šolskih forumov.
O tem je potrebno spregovoriti
pred javnostjo, ki bi naj bila o
zadevi pravilno poučena, pred-
vsem pa starši, ki pač morajo
razumeti, da so podobna izstopa-
nja učencev v šolah neumestna in
škodljiva razpoloženju, ki ga
ustvarjajo delo in uspehi šole.
Čestitka
Na Ekonomski srednji šoli v
Mariboru je diplomirala Nada
Bračič iz Leskovca. Čestita-
mo ji in ji želimo mnogo sreče
na življenjski poti.
Družina Bračič in Stane
MESTNI KINO PTUJ predva-
ja od 11. do 15. julija t. 1.
ameriški barvni film »BEG IZ
TRDNJAVE« in od 15. do 17.
julija t. 1. ameriški film »PU-
STOLOVŠČINE V BURMI«.
KINO MURETINCI predvaja
12. in 13. julija 1958 nemški
barvni film »PIROŠKA«.
KINO MAKOLE predvaja 12.
in 15. julija 1958 francoski
film »MINU«.
LJUBLJANA
NEDELJA, 13. JULIJA
6.00—7.00 Veder in domač jntranji
nedeljski pozdrav — vmes ob 6.05—6.10
Poročila in vremenska niapoved. 7.00
Kapoved časa, poročila, vremenska na-
poved in objava dnevnega sporeda. 7.15
Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri-
reditve dneva. 7.35 ,,Mala pesmica"
(češke zabavne skladbe igra pihalna god-
ba Ljubljanske garnizije). 8.00 Mladin-
ska radijska igra — Markus Polder:
Peter in rd«Ci avto (ponovitev). 8.30
Popevke in melodije. 9.00 Kair radi po-
slušate. 10.00 Se pomnite tovariši —
Zagoreli so piameni . . . 10.30 PokaJH,
kaj znaš (ponovitev 1. dela javne oddaje
z dne 1. junija 1958). 11.50 Glasbena
medigra. 12.00 Naži poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča-
sa, poročila, vremenska napoved in ob-
java dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna
glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45
25a našo vas. 14.15 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo — IL 15.00 Ka-
poved časa, poročila in vremenska na-
poved. 15.15 Mali koncert zabavnega or-
kestra Radia Ljubljana, dirigira Wilhelm
Dumka. 15.45 Zvone Kržišnik: Tri zgodbe
iz stare Srbije. 16.15 Glasb«ni mozaik.
17.00 V tričetrtinskem taktu. 17.15 Ra-
dijska igra — Federico Garcia Lorca:
Marianif! Pineda (ponovitev).' 18.15 po-
pularne orkestralne melodije. 19.00 Za-
bavna glasba, vmes obvestila in reklame.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na
volu 327,1 m. 21.00 Revija zabavnih
melodij in popevk. 22.00 Napoved časa,
poročila, vremenska napoved -in pregled
sporeda za naslednji dan. 22.15 Športna
nedelja. 22.45 Nočna melodija. 22.55 Po-
ročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45
Oddtija za tujino (prenos iz Beograda).
Poiai„Sutleske" in,. Borca"
obdržali strelci Maribora
Na dan borcev, 4. julija, so se
pri Mariborski koči zbranim tek- i
movalcem in izletnikom pridru-
žili tudi strelci iz naše občine, ki
so se preteklo nedeljo v Mariboru
plasirali v finalno strelsko tek-
movanje.
Pred tekmovanjem je bila pri
spomeniku padlih borcev Pohor-
skega bataljona spominska sve-
čanost, iva kateri je predsednik
Okr. strelskega odbora Maribor
obudil spomtn na borbo naših na-
rodov, v kateri so padli najboljši
sinovi naše domovine. Z enomi-
nutnim molkom so se zbrani od-
dolžili spominu padlih. Na spo-
menik so bili položeni številna
venci, med njimi tudi obč. strel-
skega odbora Ptuj.
Sledilo je borbeno finalno tek-
movanje z zračno puško in voja-
ško pištolo.
Na zračni puški je osvojila
prvo mesto ekipa SD Kajuh (Tez-
no) s 1643 krogi in prejela pre-
hodni j[>okal »Sutjeska«. Sledili pa
so jim Košaki (1628), Kidričevo
(1606), Turnišče (1566) in Želez-
tiičar (1541). Vse ekipe so pre-
jele diplome.
Z vojaško pištolo je osvojila
Izmed 56 sodelujočih prvo mesto
ekipa SD Košaki s 172 krogi in
prejela preh. pokal »Borca«. Med
prvih deset ekip, ki so bile na-
grajene z diplomami, se je uvr-
stila ekipa Kidričevega na 7. me-
sto s 112 krogi in Železničarja
na 8. mesto s 109 krogi.
Ob zaključku se je zbranim
strelcem za uspešno počastitev
praznika v imenu OLG in OSZDL
Vlaribor zahvalil pp. .lože Tram-
sek, jim čestital k uspehom in
spodbudil k nadaljnjem uspeš-
lem strelskem delovanju.
Ptujski maturanti so se
vrnili
v potnedeiljek, 7. juiijia, so se
vmili s kirožnega potovanga po
JtigosUaviji ■ ptujiski maturanti, kd
so v enajstih dneh v sprem&bvu
dveh profesorjev obiistoJd Beo-
grad, Niš, Prišt/ino, Peč, Titogirad,
Kotor, Dubrovnik, Reko in Ljuib-
Ijano. Vozili so se z vlakom, av-
tobusom in lad jo. Videili so lepoite
južnih notranjili in obmorskih de-
lov našfe domovine, spK>znalli tam-
kajšnje Ijiudi in njihovo žrMjenje,
srečavali razne inoze^rmske an do-
mače turiste na železnicaih, cestah
in v lukah ter so se sipoitama tuda
priilično nasmejaili, saj so bili vsd
skupaj vedno židane volje. Pre-
nočevaili so v šolah, kjeir je pri-
pravnik nooetvaiMišča Počntništda
zveza, hranili pa so se, kakor je
pač nanesilo.
Na vprašanje, če se jam je spo-
toma pripetila kaka nesreča, so
ob dovtiipih in smehu povedaiL:, da
so potrli nekaj sončniLh o^ in iz-
gubili eno brisačo.
Vsi iKletnilki so hvailežni občan-
skemu ljudskemu odboru Ptuj, Jd
jih je podprl s 30.000 dinarjev za.
izlet, in tudi profesorjema', ki sta
j.ih srečno vodila po leipih krajtih
naše domovine ter jih vse zdraive
in vesele vmiila njihovim domo-
vom.
HD^lE^l A IZ ^ R^^O
1848 PRI NAS
(K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju)
UVOD 1
V letošnjem septembru bo ;
Mestni arhuv v Ptuju s sodelo- ;
vanjem Študijske knjižnice pn- ■
redili ob 50-letnici znamen^til
septembrskih dogodkov v Ptuju
raizstavo dokumentov od burne
pomladi narodov leta 1848 pa
tja do začetka prve svetovne
vojne leta 1914. Fotokopije ori-
ginalov, tiskam viri m zanimivo
slikovno gradivo bo nazorovalo
težke boje n pomembne zmagf
nad narodnim m socialnim zati-
ranjem v nemirnih desetletjih
preteklega stoletja. Za boljše
razumevanje dokumentov o tež-
kem življenju naših prednikov
bomo za naše čitatelje priobče-
vaii v Ptujskem tedniku vrsto
člankov, k: nam bodo govorili o
usodnem revolucijskem letu 1848
o slovenski zgodovini 60-tih let,
ki so zanje značilm narodni ta-
bori ir delovanje slovenskih či-
talnic. Sledili; bomo narodnemu
in socialnemu zatiranju Sloven-
cev, ki se je vedno bolj stopnje-
vaJo. dokler ni v letu 1908 do-
seglo viška v znanih izgredih ob
prireditvah Ciril Metodove druž-
be v Ptuju in drugod. Sledilii bo-
mo narodno&tnemu zatiranju »(
po letu 1908, tja do vel-ike pre-
izkušnje slovenske ideje za prve
svetovne vojne 1914. Nacionalni
osvoboditvi leta 1918 se je v
letu 1945 priključila še socialna,
kot sad težkih borb z okupator-
jem med drugo svetovno vojno.
Naše čitatelje bo gotovo zani-
malo obravnavanje omenjenih
tem, saj lH>do članki pcsvečal:
pozornost predvsem Ptuju in
njegov.; okolici, v koliko in kake
so se odražali zgodovinski do-
godk: prejšnjega stoletja v kra-
jih naše ožje domovine.
Nemiri v Parizu
in na Dunaju
Meščanska revolucija v Parizu
februarja 1848 nn bila brez-
"uspešna, saj je prinesla dokaj
pridobitev tudi za delavstvo,
med drug.m njčhovo zastopstvo
v vlada. Francoska revolucija je
odjeknil? daleč po tedanji Evro-
pi, tudi na avstrijskem Duhaju
je našla posnemalce, kjer so se
v dneh 13. do 15. marca dvig-
niilii višji sloj., delavci in meščani,
ter vrgh zasovraženega zatiralca
svobode kneza Mettemicha ir.
njegoveja pomočnika SedLaicky-
ja, načelnika dunajske policije.
Da je prišlo do teh nemirov ni
nič čudnega, saj je k temu silil
splošni položaj v tedanjii avstrij-
ski državi; ekonomska kriza be-
da med delavstvom, dragiinja in
pasivne državne finance.
Pri avstrijskih narodih se opa-
ža prebujanje narodne zavesti,
tako tudi na Slovenskem, kamor
se širi narodna ideja z Dunaja
;n Gradca, kjer je žiivelo m de-
lovalo mnogo Slovencev.
Revolucionarja na Dunaju .so
zahteval'1 predvsem svobodo
tiska, govora, splošno ljudsko
zastopstvo in zaščito delavstva.
Dosegltt so, da je vlada obljubila
ustavo, svobodo tiska m drugo.
V teh dneh je nastala tudi slo-
venska zastava po vzorcu barv
kranjskega grba. Dolcč-lo jih je
Slotvensko društvo na Dunaju.
Vest o dunajski revolu-
ciji se širi po Sloven-
skem
v Ljubljani so .sprejeli vest o
dunajskih dogodkih dokaj mar-
no. Posledic ni bilo posebnih, ne-
kaj razbitih šip m pa usoda Met-
ternichove slike, ki se je znašla
v hladnih valovih Ljubljanice, i
Kako pa je bilo v Ptuju? Štajer- i
ska pisateljica Ana Wittu!a nam ;
v romanu »Dekle Ančka od zla- <
tega noja« opisuje, da leto 1848 ]
ni prineslo dosti sprememb v 1
•nestu Ptuju. E^ posamezna čita-
telji so pri trafikah spremljali
dogodke iz redkih številk dnev-
nega časopisja. Kot pa bomo
kmalu videli, so se zlasti v ptuj-
ski okolici živahno oglašali klici i
po enakopraivnosti in svobodi.
Ptujski meščani so se zbrali i
pn »Zlatem noju« in ustanovili )
27. septembra 1848 narodno gar- ■
do, ki pa je imela nemški zna- j
čaj in je biila že leta 1851 raz- •
puščena, kot poroča tudi ptujski 1
zgodovinar Ferdinand Rajsp v
knjigi »Ptuj, najstarejše štajer-
sko mesto«. Vendar je Ptuj v
revolucijskem letu dosti presta!
zaradi prehodov številnih čet in
rekvizioij, ki so bile s tem v
zvezi.
Ustanavljanje narodnih
straž
Ptujsko narodno stražo smo
pra vkar omenili. Kot po drug Ji
spodnještajerskih mestih ;n tr-
gih, tako se je tudi v Ptuju
uveljavil nemški duh v narodn
gardi To pa nii nič čudnega, če
pomosliimo na sistematično po-
nemčevanje naših krajev, zdru-
ženo z gospodarskim pritiskom
tujih elementov. Onenjene stra-
že so ustanavljali v revolucij-
skem letu, da bi vzdrževale jav-
no, red m mir. BaL so se revoilu-
cionaimega delavstva, 5aj je te-
mu bil onemogočen pristop k
narodna straži. Po mnenju na-
zadnjaških krogov naj bi narodne
straže čuvale predvsem varnost
posestva, ne pa pridobitve revo-
lucije.
Kmetje zahtevajo
svoje pravice
Kmečki stan je živel v težkih
razmerah, saj so ga tlačile šte-
vilne dajatve in neznosna tlaka.
Zato je bila upra^vičena rečenica:
»Bliže grada, bhže vraga«. Zlasti
velik je bil strah kmetov pred
grajskimi uslužbenci, pa tud.
vojak; so se rekrutirali iz kmeč-
kih slojev.
Ker je revolucija obljubila
lj kmečka odveza in boj za
Dridobitev zemlje z odškodnino
ili brez nje. Tedanji konserva-
liivni voditetlji niso podpiraiH g'lav-
lih kmečkih zahtev. Tudi škof
Slomšek je v pastirskem pismu
x>zival kmete k pokorščina in za-
stopal vladn; načrt, da bodo
osebnimi aparati
so pokazaile, da je ženski jezik
praviloma močnejši od moškega.
Razen tega je zanimivo, da na o
jecljajočih moških odpade samo
ena ženska in da so gluhoneme
ženske zelo redek pojav.
Človeška pamet
Britanski filozof Bertrand Rus-
sed je dejal: »Nihče natanko ne
ve, kako star je človeški rod,
vsakomur pa je jasno, da je že
dovolj star, da bi lahko imel več
oameti.«
Najmanjši preko-
oceanski parnik
Nizozemci so pred kratkim
skonstruiraili najmanijši preko-
oceanski paimik, ki je obenem
tudi največji izdeflan ladijski mo-
del. Ta model preidstavlja dvaj-
setkrat zmanjšani nizozemski
prekooceanski parnik »New Am-
sterdam«. Model je težak okolii
1500 ton in dolg 13 metrov.
Novi krvodajalci
Maroh Miran, Dornava 12S;
Najvirt Mirko, Crmeljšak 5;
Pihier Franc, Trnovska vas 15;
Cafuta Rozika. Soviče 22; Les-
jak Marija, Tr/ec 55; Vindiš
Štefka, Videm 11; Ivančič Ro-
zalija, Ljubstava 8; Kozel Ma-
rija Tržeč 24; Filipaja Kata-
rina, Tržeč 28; Kirbiš Tilica,
Tržeč 32; Kirbiš Lizika. Tržeč
52; Selinšek Marija, Soviče 25;
Kmetec Nežika, Soviče 28; Knez
Margareta, Pobrežje 40; Se-
kelšek Marija, Pobrežje 69;
Obran Franc, Pobrežje 66; Po-
lanec Alojz, Drstelja 59; Pola-
nec Marija, Drstelja 59; Kme-
tec Alojz, Zg. Leskovec 15; Zi-
cenfrai Oto, Maribor; Lovrec
Antonija, Kokolanišak 16; Lov-
rec Leopold, TrnoTci 15; Ra-
kuša Marij, Sitarovci 2; Kirič
Vid, Crečan 90; Korošec Aloj-
zija, Belski vrh 59.
Kaj aJčaKe fnexL aamt
RIJA
(Nadaijevainje)
Zaljubljenost maškeradnega ve-
čera je Rijo kmalu miniila, tem
prej, ker je že drugi dan videla
fanta z drugo.
RLji so tekffii meseoi rin leta.
Svojo prvo dekliško neučakanost
je s siiilo potlačila. Začela je mir-
neje zreti v svet in opazovati živ-
ljenje. Žiivljenje pa je teklo mimo
nje naprej — veselo, lahkotno,
neugnano življenje. Koliko svojih
mlajšiih znank in znancev je vi-
dela, kako so šli v pomladnem
večeru skozi park kot srečne za-
ljubljene dvojice aili pa . kot po-
ročeni pari na popoldanskem
sprehodu, nekateri že z otroškim
vozičkom.
Riga se je bližate že tridese-
tim in nekega dne je našla na
sencih prvi sivi las. Tisto poletje
je priseli v mesto človek, s kate-
rim je po svoji silužbeni dolžnosti
v.sak dan govorilla. Ni bil njen
princ diz sanj ne po zunanjosti
ne po značaju ne po srcu — MI
je poviprečnež, kakor jih je sre-
čala že več. Ponujali se ji je v
družbo, liizkaKovail male usluge in
ji pKTvsod dajal prednost pred
drugimi ženskami. Riji se je za-
zdeio, da je zaijubljep fin začela
vedno pogosteje misliti nanj. Za-
čela sta hoditi na nedeljske iz-
lete v okolico. Na teh izilebih je
Riija Viaiiju (taiko mu je biilo ime)
reizikrila — ne ljubezen, saj ni
mogla svojega čustva do njega
imenovati ljubezen, biil ji je za
zdaj le priijeten družabnik —
raizkriila mu je vso svojo nepo-
tešeno hrepenenje po ljubljenem
človeiku in p>o harmoničnem živ-
ljenju v dvoje, ki hi ga kronala
Zamuda
Znani fiJniski igralec Clark
Gatole je rekel o sivih laseh ta-
kole: »Sivi laisje na senceh so
neprijetni zato, ker jih ni ta-
krat, ko bi človeku lepo prista-
jali, marveč se pokažejo vselej
dvajset let pozneje.«
res prava (pa zares prava), nese-
bična, obojestranska ljubezen.
Vlili jo je znal poslušati, znal se
je prilagoditi njenjm nazorom ai
njeni rahločutnosti. Čeprav ga je
imelo, da bi jo na samotni pote
poljubil in prižel nase, ga je od
t€zsta!vah ga je Riiija učila gledati
slike. To je bila idiila, kaj?
In nekega dne, ko jo je prvič
poljubil, ji je predlagal, da se po-
ročita. Zdaj je biila Rija tista, ki
je za,čela govoriti vsaikdanjosti:
o stanovanju, pohištvu, opremi.
Službo imata oba. Treba je začet'
varčevati itd. Ob teh pripravah
je začela Rija s strahom iskati v
sebi iskro čustva do Villija, ki bi
jo lahko imenovala ljubezen. —
»Morda pa sama ne vem, da ga
imam rada, saj vedno misBm
nanj.. Saj pravijo, da ljubezen, k'
človeka prevzame nenadoma in
silovito kakor vihar, ne traja dol-
go; boljša je tista, ki prihaja nn
te prevzema počasi in te več ne
izpusti.« Riija je zvečer v postelji
dolgo analizirate svoje razmerje
do Viiliija. »AM ga bo kdaj lju-
bila? Ali ni bolje, da pretrga z
njim, če ga ne ljubi? In on? Jo
ljubi? Rekel Je, da jo ima rad.
Da, saj res. Če ga ne ljubim še,
pa ga imam rada. Da, rada, rada,
rada ...« S to besedo na ustnicah
je zaspala. (Dalje prihodnjič)
OTROŠKO STAJICO kupim.
ViČava 8, Ptuj.
KUPIM sončno sobo. Plačam
takoj. Roje, Srbski trg št. 1,
Ptuj.
PRODAMO staro p>ohištvo m
vprežni voz. Mesnine Ptuj.
PRODAM posestvo s hišo in
gospodarskim poslopjem v
Sp. Velovlaku štev. 20, p. Mo-
ška jnci.
PRODAM ječmen in slamo, de-
teljo na rasti in suho. Vpra-
šati Ptiij, Zagrebška cesta 58.
PRODAM razno pohištvo.
Vprašati Sp. Hajdina 95.
PRODAM dobro ohranjen mo-
ped znamke >Puch<. Jože Pal,
Sela 7, p. Videm.
PROD.\M petvrstno kromatič-
no, 80-basno harmoniko z
enim registrom. Drofenik,
Petrovičeva 7, Brezje — Ma-
ribor.
ZIDNO IN STRESNO OPEKO
ter strešno ogrodje v Ptuju
prodam. Naslov v upravi.
PRODAM kompletne trgovske
prodajne mize in police za
špecerijsko trgovino. Kreft
Hinko, Ptuj.
PRODAM deset panjev Žnida-
rič s čebelami po 8 do 10.000
din za kos v dobrem stanju.
Prodam tudi posamezno. Sre-
dišče ob Dravi 58.
PRODAMO traktor >Ferguson«
v odličnem stanju za 1,000.000
dinarjev, >Unimog« z vitlom
in prikolico. Pismene ponud-
be na upravo lista.
GOSPODINJSKA POMOCNI-
CA, samostojna, vešča kuha-
nja dobi službo takoj. Plača
dobra. Vprašati pri Majcen,
Ptuj, Ciril Metodov drevo-
red štev. 1 (blok).
NAJDITELJA DENARNICE z
dokumenti naprošam, da vr-
ne vsaj dokumente na na-
slov: Jože Primožič, Sp. Haj-
dina 150.
BALONSKI PLAŠČ se je na-
šel. Vprašati v gostilni >Pri
Roziki« Ptuj.
PLETENA JOPICA je najdena
na cesti Ptuj—Bori. Dobi se
v Bukovcih štev. 16, p. Mar-
kovci.
DRAŽBA
Dne 50. julija 1958 se bo ob S. uri na družbi .Avto-motc
društva Ptuj prodal TOVORNI AVTOMOBIL HANSA LOYD
AVTO-MOTO PTUJ
V torek, dne 8. julija 1958 nas je po daljši in
mučni bolezni zapustil naš dolgoletni član
vJo:žief BresKolk
upravnik Strojnega ključavničarstva v Ptuju
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v četr-
tek, dne 10. julija 1958, ob 15. uri iz sindikalne
dvorane Mestnih obrtnih delavnic na pokopališče
Zvestega delavca in dobrega stanovskega tova-
riša bomo ohranili t častnem spominu.
Sindikalna podružnica kovinarjev št 10
Ptuj
Na osnovi 20. člena pravili ter sklepa upravnega odbora
razpisujemo
3 štipendife
za dijake srednje ekonomske šole. Pogoj za dodelitev štipen-
dije je nastop službe po končanem šolanju v sfvojstvu banč-
nega uslužbenca v zadružni hranfllnioi za gotovo dobo let, o
čemer se sklene zade-ma p>ogodba.
Prošnje z življenjepisom ter s prepisom zadnjega šolskega
spričevala je poslati na upravo
zadrti/m; HRANILNICE IN POSOJILNICE
PTUJ
imlMM vaience I
l!lllt«lglllll!llllilll!liilll!l!llllllllllili[lll!lllllllllillll!!lt|lllj
■ !5 zidariev
I 10 tesar! ev
I 3 strojne kliučavničarie
■ 2 avtomehonika
Pogoji: 15 let starosti in dobro zdravstveno stanje
Šolska izobrazba: za zidarje in tesarje: naj-
manj 6 razredov osnovne šole; za stroj, ključavničarje in
avtomehanika: dovršena osemletka ali 4 razredi nižje
^^ gimnazije.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi članov kolektiva
in oni z boljšo šolsko izobrazbo.
Vajenci bodo dobivali nagrade po tarifnem pravilniku,
v internatu pri Ožbaltu bodo imeli stanovanje in hrano na
račun podjetja, pri čemer se jim bo obračunal pripadajo-
= či terenski dodatek, dobijo pa tudi vsako leto po 1 de-
lovno obleko in po 1 par delovnih čevljev.
Starši (skrbniki) in vajenci se morajo obvezati, da
^ bodo po končanem učenju ostali na delu v podjetju vsaj
tako dolgo, kakor bo trajalo učenje.
= Prošnje za sprejem je treba predložiti do 20. julija
= 1958 in jim priložiti: zadnje šolske spričevalo, rojstni list
in spričevalo zdravnika javne zdravstvene službe.
Podjetje za inženirsko tehnične gfadnjp
»Tehnogradnje« Vuzenica
Obvestilo
Veterinarski zavod v Ptuj« obvešča živinorejce, da bo
osemenjevanje goveda od 7. julija še v naslednjih novih
osemenjevalnih postajah:
1. Hajdina, pri KZ Hajdina, ob 8.45
2. Slovenja vas, pri K Z Slovenja vas, ob 9. uri
5. Zlatoličje, pri Fureku, ob 9.50
4. Starše, pri KZ Starše, ob 10. uri
5. Markovci, pri gasilskem domu, ob 11.15
6. Spuhlja, pri Bezjak Antonu, ob 11,50
7. Videm, ob 15.50
8. Leskovec, ob 14. uri
9. Podlehnik, pri KG, ob 14.50
10. Dolena, pri KZ Do lena, ob 14.45
11. Grajena, pri Rus Martinu, Grajena ob 12. uri.
Osemenjevali bomo vsak dan, tudi ob nedeljah, raz«n
ob državnih praznikih.
Živinorejce obveščamo, da je ob osemenitvi treba pred-
ložiti potrdilo o vplačanem pavšalu, sicer moramo ose-
menitev odkloniti.
Vsi rejci, ki imajo svoje plemenice osemenjene ali
pripuščene pod licencirane plemenjake, imajo kontro-
lo brejosti po 8 tednih od pripusta zastonj. Izkazati se
morajo s potrdilom o osemenitvi ali o pripustu.
Veterinarski zavod Ptuj
Komisija za sprejem m odpuščanje delavcev TEKSTIL-
NA TOVARNE IN BARVARNE PTUJ razpisuje štiri delovna
mesta, in sicer:
1. analitika,
2. materialnega knjigovodja,
3. knjigovodja obračuna proizvodnje,
4. električarja.
E\)igoji: pod št. 1: t^stiJni tehnik, apreter ali kemik z
najn^anj petletno prakso;
pod št. 2 in 3: popolna srednja šola ali nepopolna sred-
nja šola s prakso;
pod št. 4: kvaiiftcin-an električar z najananj petletno
prakso.
Nastop slu^ takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z osnovnimi podatki poslati na zgoraj omenjeni
nasilov.
Zadružno trgovsko podjetje »SLOVENSKE GORICE«
Ptuj sprejme za restavracijo na gradu
kvolificiranega perfektnega kuharju
(kuharico) in
več kvalificiranih natakorjev-natakoric
Plača po tarifnem pravjiniku.
Satnska stanovanja zagotovljena.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanje
pošljite na upravo pod.]etja do 15. julija 1958.