Pomenki o 8t@Ą@asliam piaaaji. XXXVIII. T. Gerdo me je unkrat nekdo prijel, da sem starokopitnež in dove kak se sitnež, ker za sklone v slovenskem ne rabim tistih imenovanj, ktere imajo nove slovnice naše. U. Prav ti je, zakaj pa ne naprediijes z drugimi vred ! Dobro bi vendar bilo, da bi to nekoliko razjasnil, ker jih res vsak po svoji glavi, časi tudi termi, iDienuje in vreduje. T. I)a sebi in drugim pojasnim vsaj nekoliko to reč, poglejva, kako jih imenujejo slovničarji naši. 1) 0. Marko I. 1768: imenuvavc, rodnik, dajavc, ložnik, vekavc, zmaknik (Nehmfall), spiemuvavc (Gleitsfall). 2) Sellenko 1. 1791 : imenuvavc, čigavavc, dajavc, tožuvavc, potniluvavc, perstanuvavc, združuvavc. 3) Vodnik 1. 1811: inienvaven, rodiven, dajaven, toživen, skazaven, sturiven in klicaven. 4) Metelko 1. 1825: imenovaven, toživen, rodiven, dajaven, skazaven, storiven in zvaven. 5) Muršec 1. 1847: imenivnik, rodivnik, prisvojivnik, kazavnik, mestnik, druževnik. 6) Potočnik I. 1849: imenovavnik, rodivnik, prisojivnik, kazavnik, mestnik in druživnik. 7) Janežič 1. 1854: imenovavnik, rodivnik, dajavnik, toživnik , mestnik, druživnik in klicavnik; 1. 1863 je le toživnik spremenil v kazavnik. — Iz tega spregleda vidis, kako so posamezne sklone imenovali slovničarji slovenski. 17. Kako jih pa zovejo drugi Slovani? ali mi veš kaj povedati v tej reči? T. Kakor jih je vredil Dobrovski, tako jih jevredilMetelko za nas Slovence, in popred že Puchmayer za Ruse. Sploh se rusovske imena vjemajo z nekdanjimi staroslovenskimi ali s cerkveno slovensčino. 8) Puchmayer !. 1820: imeniteljni, viniteljni, roditeljni, dateljni, predložnji (ali po stsl. skazateljni, narrativus), tvoriteljni, zvateljni. 9) Levicki I. 1845. za rusinske učilne: kakur poprejšnji, razun tega, da mu je predložni po ruski tudi mestiteljni. 10) Hanka 1. 1846. v svojem ruskem berilu ravno tako; v česki knjižici (1849) svoji imenuje local mistni, instruaiental nastrojni čili společni t. j. sociativ. 11) S m o 1 er I. 1861. za Serbe v gornji Lužici (malaserbska ryčnica): mjenovak, rodžak, dowak, žadak, wolak, mesčak, pžedwodžak. 12) Mažuranič A. I. 1861. (slovnica hervatska): imeniteljni, roditeljni, dateljni, tužiteljni, zvateljni, mestni, orudni. Xo, ktere iniena so tebi naj bolj všeč ? U. Meni bi naj bolje se zdele, da bi jih zaporedoma imenovali: pervi, drugi, tretji, četerti, peti, šesti in sedmi sklon, toda bi mogli določiti versto ali vredbo za vselej. T. Res, če je Gussraan I. 1777. celo mesce v letu tako zaznamnjal (pervnik, drugnik, tretnik, štertnik... ednajstnik, dvanajstnik), zakaj bi mi sedmero slovenskih sklonov ne smeli tako šteti?! U. Zakaj ima Met elko za imenovavnim koj toživni sklon? T. Zato, ker ga ima Dobrovski, in ta ga je postavilkoj za pervim sklonom, ker se z njim tolikrat popolnoma vjema p. pri nioških neživih ali pri srednjih skozi in skozi; torej iz umoslovnega razloga. Zvavni je pa v nsl. večidel enak imenovavnemu, za to ga je v sklanji kar opustil. Lastna, zlasti slovenska sklona sta pa local in i n str um e ntal ali social, ktera je z Vodnikom po nekdanji stsl. imenoval: skazavni in storivni. Sicer se nekteri spodtikajo tem, da sta glagola ta doveršivna , uni pa (jmenovavni, rodivni itd.) so nedoveršivni, in da bi se morebiti bolje reklo le kazavni in t v orivni; pa je koj bolj nenavadno, in če se že spreminja, naj se spremeni' popolnoma, in sej je prisvojivnik ali prisojivnik tudi. — Pomisliti je treba, da kakor se tudi ta dva sklona imenujeta, nista določena še s samim imenovanjem. Še v latinskem se jim tesna godi, da jili ne vedo zaznatnnjati prav: social, sociativ ali i nstru me n tal; local ali 1 ocutiv itd. Taki so tudi drugi, p. genitiv, accusativ itd. V. Zakaj se pa deržiš kakor klop starega inienovanja ? T. Zato, ker me a) vedno premenjevanje jezi; b) ker je staro, vterjeno; c) ker se z novim reč ne zboljša; d) ker so une imena kratke in krepke; e) ker se lepše glasijo kot imenovavnik, kazavnik itd., — goltnikov kakor sičnikov imamo tako dokaj v slovenskem; — f) ker jih ima Vodnik in g) Metelko in h) slednjič se vjemajo z Iatiaskimi, kar je učenceni posebno koristno. Zato mislim , naj se tudi 1 a t i n s k i red terdo olirani, kolikor se da, in torej le namesti oblativa, kakoršnega v slovensčini nimamo, lastna slovenska postavita : local in instrumental. In kakor v latinskem ni treba pridevati besedice casus, <ako je tudi v slovenskem (sklon, p a d) ni treba. Reče se ob kratkem : to in to ime je v dajavnem ali v skazavnem itd. Djal scm, da se vjema imenovanje z latinskini, in ravno za tega voljo mi bolj dopade dajavni, kakor svojivni ali prisojivnik, toživni (acciisativus, vinileljni iz vina v ruskem ia stsl. causa, culpa) bolj kakor kazavni; zvavni, ker je beseda zvati, pozvati, poziv, zer.. v sedanji pisavi in v slovanskih knjigah tolikanj navadna ; mestni ali mestnik je sicer dobro, pa bolje določi skazavni — vnanje in notranje — telesno in duhovno (skazati stsl. monstrare, interpretari). Tako tudi storivni (instrumental, stsl. tvoriti facere, stvoriti conficere); orudni je prenerodno, in druživnik je (udi le enostransko, torej je po moji misli res naj bolje ostati pri starem nekdanjeui imenovanji. U. XTaj bi pa, ko lj kar latinske imena prideržali? T. Za učene in v učenih knjigah se tudi kej lepo podajo in pri mnogih že bero : Majar v svojih ,,PraviIih, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik"; Hanka in Miklosič v staroslovenski, Hattala v česki, Viktorin v slovaški slovnici itd.; za bolj priproste se ve je doinače ime pristno, ker je umevno. U. Eni postavljajo instrumental pred lokal, zakaj ga pa li ne? T. Res ga devajo (p. Miklosič itd.), vendar, ker je uni red bolj vterjen (cf. Dobrovski, Kopitar in celd P. Marko, Sellenko itd.), ker se vjemamo v njem z Rusi, Serbi in Hrovati in sploh z Iatinsčino, torej mi je Ijubši, in znamnjati hočem sklone slovenske vprihodnje takole : Pervi Imenovavni XTominativus — Drugi Rodivni Genitivus Tretji Ceterti Peti Sesti Sedmi sano: Im. Dajavni Tozivni Zvavni Skazavni Storivni R. D. T. Dativus Accusativus Vocativus Localis Instrumentalis Zv. Sk. St.