Leto XXm., št. 8 Uprrrmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telrfoo k. 31-22. 31-». 31-24 Inseracni oddelek: Ljubljana. PuccinJjeva ulica 5 — Telefon h. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu St. 17.749, aa ostale kraje Italije Servirio Con ti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije io inozemstva ima Uniome PubblicitJ Italiana S. A. MILANO LjnblJana, torek 12. januarja 1943-XX1 Cena cent. 80 lakaja ritk da« razen ponedeljka Naročnina mala ■eaečno to m taoKUM vključno t »Poneddiskim Jm-trome lit 36.50._ Uredniitvo: UabliuM. Puccinijeva ulica feev. 5. teleCos ker. 31-22, 31-23, 31-24. Rokoplii »c ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la puh- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblidrt Italiana S. A. MILANO Nudei siesitlc! respinti In Tiinlsla Attivita esploratlva, sui fronte Sirtico — EHicaci azfoni aeree contro lo schieranaenta avanzato e le celostne i« tnovlsnento II Quartler Generale delle Forze Armate comunica in data di 11 gennaio 1943-XXI 11 seguente bollettino di guerra n. 981: Attivita espiorativa sui fronte sirtico. Nella regione tunisina abbiamo respinto nuclei nemici, catturato qualohe arraa e fatto alcuni prigionieri. In entrambi i settori, nonostante U mal-tempo, aliquote della aviazione italiana e germanica hanno a piti riprese bombar-dato e mltragliato con visibili effetti, 1« schieramento avanzato e le colonne in mo-vimento delI'awersario. Cinque apparecchl venivano abbattutl in combattimento dai cacciatori tedeschi. y Na slrtfškesn bopššu izvMmško delovanje — Učinkovite akcije prsti prednpan slhin in kolonam v pfemlkaiiju Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil ie objavil 11. januarja naslednje 961. vojno poročilo: Izvidniško delovanje na bojišču v Sirtiki. Na tunjškem področju smo odbili sovražne oddelke, zaplenili nekaj orožja in ujeli nekaj ujetnikov. Na obeh odsekih s0 oddelkj italijanskega in nemškega letalstva navzlic slabemu vremenu ponovno bombardirali in z vidnimi učinki obstreljevali s strojnicami orednjo sovražno razvrstitev in kolone v aremikanju. Nemški lovci so sestrelili v bojih pet letal. * Letalski napadi proti otoku Lampeduz* in Tripolisu niso povzročili človeških izgub, škoda pa je neznatna. V bližini kraja Capo S. Cito (Paiermo) s0 našli poleg trupel 6 članov posadke ostanke nekega angleškega dvomotornega letala, ki ga je obrambno topništvo o priliki nekega prejšnjega letalskega napada zadelo in zažgalo. Zanlsssive ugotovitve švicarskega tiska Bera, 11. jan. Švicarski listi razpravljajo še vedno o nezadovoljstvu angleške javnosti zaradi zastoja operacij v severni Afriki. V zvezi s tem tudi priznavajo, da se prava ofenziva na tem bojišču še ni začela. List »La Suisse« piše na primer v svojem uvodniku: »Angleško-ameriško izkrcan i e v severni Afriki je bilo izvršeno 8. novembra. V Maroku in Alžiru so se invazijske čete tako.i lahko etablirale, ker so iim pomagali Francozi, toda s Tunisom je bilo drugače: tam se prva angleška armada kar ne more prebiti naprej. Med upi. ki jih je zbudilo anglosaško izkrcanje v neverni Afriki, in resnično doseženimi uspehi je velika praznina in splošno razočaranje angleške javnosti je našlo svoj izraz v pisanju angleških listov. Angleško-am&riška kombinirana akcija je bila izvršena v trenutku, ko se je moral maršal Rommel umikati s svojo armado in se je mnogim zdelo, da bodo zavezniki z lahkoto dosegli svoj cilj. Na papirju je stvar zgledaia bolj rožnato kakor v praksi, na terenu pa se načrti niso izkazali tako lahko Izvedljivi. Maršal Rommel razpolaga še vedno z znatnimi silami, ki so zelo borbene. Njegov nasprotnik si ne more utvar-jati, da bi ga premagal le s prednjimi silami. Zato je sedaj prisiljen zbirati svoje oborožene sile, kar ni lahka stvar spričo velikih razdalj. Iste ovire so doslej zavirale napredovanje prve angleške armade v Tunisu.« List pripominja nato, da se zavezniki zato niso izkrcali tudi v Bizerti in Tunisu, ker bi v tem primeru podlegli premoči Osi in ker niso imeli zadostne ladijske tonaže na razpolago. Vojna v severni Afriki se je de. ansko začela v Tunisu in najbrže so bili zavezniki presenečeni spričo naglice, s katero so se Nemci in Italijani v Tunisu zasidrali. Sprijazniti so se morali s polo- žajem in začeti so morali resno misliti na to, da pripravijo pravo ofenzivo, ako hočejo zasesti Bizerto in Tunis. Tudi vojaški kritik lista »Gazette de Lausanne« ugotavlja nezadovoljstvo britanskih listov, ki zahtevajo, naj bi se brez odlašanja takoj začela večja vojaška akcija v severni Afriki, ne pa, da se zavezniki omejujejo le na delovanje izvidnic. Uradni konentatorji v Angliji trdijo, da je bil veliki napad odložen zaradi slabega vremena in slabih cest, kar bo trajalo še nekaj tednov. Na drugi strani pa se je tudi osma britanska armada zaustavila pred trdno branj enimi postojankami Osi.' »Tribune de Lausanne« pa odkrito priznava v svoiem uvodniku, v katerem opozarja na razočaranje vseh Anglofilov, med drugim: »Neradi ugotavljamo, toda dejstvo je, da preložitev glavnega vojnega prizorišča v srednje Sredozemlje ni niti najmanj razčistilo položaja, temveč ga ie le še bolj zapletlo. To je le še bolj potrdilo obe stranki v njuni nepopustljivosti. Polagoma spoznavata oba tabora, da bi ne mogla več prekiniti borb, čeprav bi hotela.« Vojaški sotrudnik istega lista pa sodi, da Os ne bo dolgo več pustila pobude sovražniku, saj je znano, da se drži strateškega načela, da je najboljša obramba napad. Presenetilo bi nas zato, nadaljuje strokovnjak, ako bi se Os omejila le na obrambo svojih izhodišč v Bizerti in Tunisu. Ali smemo torej računati s presenečenjem? Toda kje? .., To so seveda le ugibanja nekega nevtralnega opazovalca. Zanimiva so v toliko, ker z vsemi drugimi, ki smo jih navedli, ugotavljajo veliko razočaranje v nasprotnem in nevtralnem taboru glede izgledov anglosaške izkrc-evalne akcije v severni Afriki. (Stampa Sera.) Japonske priprave za stave oleniive Ofašenje japonskih sil na otočjih severno ed Avstralije Šangfraj. 11. jan. Zavezniška poveljništva na južnozaipadnem Pacifiku preživljajo kaj nemirne ure mrzl-čne delavnosti, odkar so v vodah Nove Britanije zabeležili navzočnost močne japonske eskadre. Znano je, da spremljajo japonske vojne edinice velik konvoj in v zavezniškem povelmuštvu s* zaskrbljeno vprašujejo, ali je namenjen na Sa omon-ske otoke ali Novo Gvinejo kaijti ootno gre za velika ojačenja. Istočasno govore o zbiranju japonskih ladij v blržinii japonskega oporišča Lea na Marealskam otočju. Ako smemo verjeti nekaterim informacijam. so začeli Američani, da bi prehiteli japonske namene, zbirati sivoje votme edinice severno cd Guadalcanara, kjer bi utegnilo v kratkem priti do velike pomorske bitke. . Avstralci in Američani se predvsem boje izkrcanja večjih japonskih sil na Novi Gvineji, kjer se dogodki ne razvija;o tako, kakor bi zaveznik- hoteli. Zavezniškim četam se namreč navzlic vsem njihov:m naporom v ofenzivi, ki je trajala več tednov, ni posrečilo dokončno poraziti japonskih oboroženih sil, ki branijo odsek pr, Runi Ako bi sedaj Ja.poncr prejeli znatna »lačen ia, bt se Avstralci in Američani znašli v kaj neprijetnem položaju. General Blamev, šef zavezniških kopnih si'l na področju južnozapadnega Pacifika, ki se je pravkar vrniil z inšpekcijskega poto vanja na področju Bune. je priznal, da so bile zaveznike izgube v bitki za Buno zelo hude. Dodal je. da je bitka za Novo Gvinejo zelo važna, kajti Japonci bi »e lahko poslužilli Bune kot oporišča za splošno ofenzivo proti vsemu otoku, koilikor je v zavezniških rokah. Neki Reuterjev dopisnik z bojišča pri Bun: opozarja na drugi strani, da so Japonci že našli nadomestilo za velik del izgubljenega ozemlja s tem. da bo zaipadno od Bune zasedli nova, še večja cceenAj* vzdolž severne obale otoka, kjer 624 sovjetskih tankov uničenih v lo dneh sovjetski napadi na Kavkaza in ob Donu odbiti - 20 sovjetskih letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poročilo: Na severnem Kavkazu, pri Stalingradu in na področju ob Donu so bili ponovni napadi številčno premočnih sovjetskih pehotnih in ©klopnih sil v hudih borbah krvavo savrnjeni. Nemško letalstvo je z močnimi silami posegalo v borbe. Pehotne in oklop-ne skupine so uničile v protinapadih sovražnikove oddelke. Kopna vojska in letalstvo sta uničila ali pa onesposobila za kre-tanje 136 sJkiopnih voz, izmed teh samo 60 na prostoru okrog Stalingrada. Lovci so sestrelili 20 sovjetskih letal ob izgubi dveh iastnih letal. Napadalni oddelki so razdejali v srednjem odseku fronte večje število bojnih postojank ter so privedle ujetnike in plen. Borbe ckrog Velikih Luk in jugozapadno od Ilmenskega jezera trajajo dalje. V času od 1. do 10. januarja so oddelki kopne vojske uničili, zaplenili ali onesposobili za kretanje na vzhodni fronti 624 sovjetskih oklopnih voz. Pri nadaljevanju letalskih napadov na aiurmansko železnico je bilo uničenih mno-»jo sovjetskih prevoznih sredstev Brza bojna letala so potopila v pristanišču Mur-mansku 4000 tonsko trgovsko ladjo in težko poškodovala tovorni parnik. V severni Afriki krajevno bojno delovanje. Nemško-italijansko letalstvo je obstreljevalo sovražna letalska oporišča, postojanke jn kolone na pohodu. Nemški lovci so sestrelili pet letal. Sfc so pred kratkim izkrcali znatne čete in s sedaj utrjujejo na najmanj šestih različnih postojankah. Zavezniško izvidniško letalstvo je medtem ugotovilo nad Rabaulom (Nova Britanija), da se je število tamkaj zbranih japonskih vojnih edinic v zadnjih dneh znatno povečalo. Pripominjajo, da ni bilo mogoče še nikdar doslej ugotoviti zbiranja tolikšnih sovražnih &il v vodah pri Rabaulu. Tamkaj zbrana japonska eskadra se zdi celo močnejša kakor tista, ki je izkrcala japonske čete na Salomonskem otočju. Iz Melbourna se doznava, da namerava predsednik avstralske vlade Curtin — po razgovoru s poveljniki avstralske mornarice — odpotovati v VVashington, da b: se z Rooseveltom posvetoval o razvoju položaja in zahteval, kakor so mu doma naročili, večjo pomoč od pacifiškega vojnega sveta. Teh posvetov se bo baje udeležil tudi Mac Arthur. ki mora sedaj priznati, da je položaj precej drugačen, kakor so napovedovala njegova hrupna poročila. V Beli hiši je bila medtem seja pacifiškega vojnega sveta, ki je bila sklicana v največji naglici in ki se je je udeležil tudi britanski minister za srednji vzhod Casey. Britanski zastopnik se je uprl novim zahtevam po takojšnji pomoči pacifiškim četam, češ da je Velika Britanija trenutno zaposlena v zelo trdi bitki v Sredozemlju. (Corriere della Sera.) Šta!ingrad i Sarepta ^S-IVerkBaskntfaV K i rg i5 h* step ll konvoj petrolejskih ladij 13 ladij s 124oOoo tonami potopljenih, tri nadaljnje tJrrpedirane Iz Hitlerjevega glavnega stana. 10. januarja s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Akcija neke skupine nemških podmornic proti sovražnemu kon\roju. ki je plu! iz Trinjdada proti Gibraltarju, se je zaključila z velikim uspehom. Močno zaščiteni koEvoj je sestejal iz- ključno od velikih petrolejskib ladij, ki n?vj bi pripeljale gorivo v Severno Afriko. Med srditimi bormami je bilo 13 petro-lejskih ladij s skupno 124.000 tonami potepinih, nadaljnje tri pa torpedirane. Konvoj .ie b|l popolnoma uničen. Izguba .je hud udarec za vojaško ^strategijo Angležev in Afriki. Američanov v Severni Vztrajno izčrpavanje §ovjsfskih sil B-zrlin, 9. jan. Po zadnjih poroč lih i vzhodne fronte so se hudi obrambni boji nadaljevala ves današnji dan. Timotenko je vrgel v bitko nove rezerve, s katurmi upa doseči kal: operativen uspeh Edini uspeh, ki oa je sovjetski mrj-ai dosegel, pravi DNS, je ta. da je ustvaril položaj- ki je podoben položaju ob koncu obrambnih bojev lanske zime. Ta položaj je obeležen v glavnem z nerednimi akcijami napadajo-čih sovražnikov ter z metodičnim' in or£a-ničnimi ukrepi bramteljev. Njihova prožna obramba se naslanja predvsem na metodična in organična podjetja. Izčrpava in končuje se v takt.čni m strateški razjasnitvi krajevnega položaja. Do tega trenutka se vsaka ofenziva sovražnika zlomila nao mogočnimi utrdbami, ki so jih zgradili Nemci in zavezniki ob svoj' boini črti. Nem:jka agenciia D. a. D. poroča, da gre za načrtno popravo bojne črte m i tem je uresničena dosega postavlieirh vojn h ciljev. ;n sicer: 1. Sovražnikov naprd sc postopno nevtralizira. 2. Sovjetski vojni stroj se zaustavlja pred to utrdbo in ie nezmožen: da bi jo predrl. Zelo verjetno je, da bo izpostavljen napadu branilcev, ki so izpreme-nili novo črto v močno izhodišče za napade,-Sovražna sila bo izpostavljena pr tisku branilcev bržkone ob koncu zmrne. kakor se jt zgodbo preteklo jesen v južnem delu osrednjega odseka. 3. Osredotočenje zavezniških sil na krajši črti bo oiačilo njeno obrambno in napadalno moc. imelo pa bo to prednost, da bo lahko v pripravljenosti držalo veiise rezerve za bodoče cperacije- Kakor sie vidi. je utemeljeno naziranje, da je javnost lahko č:sto mirna ter z zaupanjem pričakuje razvoja sedanjega in bodočega položaja. Značilno je vsekakor da postajajo anglosaški vojaški opazovalci nervozni in se po vsej pravici boje posledic te nagle ustavitve sovjetskih vojsk. Sovjetske vojske se bodo ustavile v svcnem na padu vsekakor v najbolj kritičnem trenut ku. tik pred začetkom pomladne ofenzive, ki so jo Angleži in Američani že raztrosili. Iz tega razloga so v Londonu in v \Vaslrng-tenu napovedali velik konvoj z vojnim blagom. ki je baje že prispe' v neko rusko luko. Če bi tega konvoja ne bile napadle nemške pomorske enote pravi britanska admiral it eta. bi se o tem fconvoiu niti ne govorilo, kajti promet na Atlantskem in na Severnem ledenem morju je tako reden, da prihaja večina konvojev brez 'incidentov na cilj. V tem primeru pa gre ocividno za konvoj velikeega obsega, ki je vsekakor omembe vreden. K tej izjavi pripominjajo iz Berlina, da med veliko sovjetsko ofenzivo ni bilo priilike opaziti 3000 tankov in 4000 letal, ki jih je orjaški konvoj baje pripeljal v Murmansk. Znano ie. da konvoj ni nikoli' prišel v namembno luko, kajti nemška pomorska letala so ga popolnoma razbila. Niti vzorcev tega blaga n so dobili Rus' v roke. dasi ie bilo med poslanim materialom mnogo ameriških oklepnih voz najnovejšega tipa. Nekoliko tednov po tem ponesrečenem konvoju se je zaradi ugodnih vremenskih razmer posrečilo manjšemu številu neznatnih parnikov, da so dospeli v Murmansk in v Arhangelsk. ta poskus pa so zavezniki plačali zelo drago. Zelo poučno je. da je Roosevelt prav zaradi rastočih strahotnih izgub sklenil polagoma opustiti sistem konvojev ter po nasvetu Stalina pošiljati blago z ladjami velike tonaže in velike brrine. Zaradi tega so morali temeljito revidirati ves program pomorskih gradenj. Namesto ladij tipa »Libetrtv« se bodo gradile ladje po 15 000 in 20.000 ton, ki bodo hitrejše kakor sedanje prekoatlantske ladje. Sovražniki pričakujejo, da te ladje ne bodo lahek plen osnih podmornic. Razen tega hočejo s tem razbremeniti vojno brodovje ter voj ne ladje uporab;ti v druge namene, vsi te izpremembe pa zahtevajo mnogo časa. (II Piccolo.) Junaški odpor posadke v Velikih Lukah Dve veliki švedski ladji t$otc$r!jeni Stockhohn, 9. jan. s. Po vesteh, ki so davi prispela, je angleška podmornica pred norveško obalo potopila dve švedski ladji in sicer veliko cisternsko 16.450tonsko ladjo »Sveajarl« in motorno ladjo »Brazilija« s 7.760 tonami. Obe ladji sta bili na poti v Južno Ameriko. Posadki sta se rešili in sta sedajj v nekem norveškem pristanišču. Berlin, 8. jan. Ime Veliki je Luki bo prešlo v zgodovino te vojne 'ter bo -obenem z Bardijo, Kerenom in Gondarjem simbol vsega junaštva, trpljenja in žrtev, ki jih zahteva od vojaka vzhodna fronta. Nedvomno so tudi Rasi med bojem doprinesli dokaze požrtvovalnosti in žilavosti. Ako je to kasneje v pretirani meri izkoristila neprijateljska propaganda, ne izpremeni na stvari prav ničesar. Kdor bi zanikal žila-vost in požrtvovalnost ruskega vojaka, bi zmanjševal važnost in pomembnost dejanj, ki so jih izvršili nemški, italijanski in zavezniški vojaki. Zmanjševati vrlino nasprotnika pomeni skoraj vedno tudi zmanjševati vrlino lastne vojske. Sevasto-polj in Stalingrad predstavljata vsekakor dve epizodi, vredni vsega spoštovanja, toda ti dve epizodi sta v bistvu različni od dogodka v Velikih Lukah. V primeru Se-vastopolja je šlo v resnici za mogočno moderno trdnjavo, kjer je bilo osredotočenih nad 100.000 branilcev. Ti so imeli na razpolago razen topov velikega kalibra »Gor-ki« in »Lenin« tudi hrib Malakovski ter zaloge vsake vrste: vojašnice, skladišča, delavnice, zaklonišča, bolnišnice, letališča in celo luko z vsemi neomejenimi možnostmi za preskrbo. Držati se v takih oko-BSčinah dolgo ni bilo težka Zelo sličen temu je tudi Stalingrad, mesto, ki ga je sovjetsko poveljništvo vključilo v svoj obrambni načrt ter je zbralo tam .svoje najboljše čete in velikansko množino svojih vojnih sredstev. Razen tega je bila tu Volga, v mestu je bila dana možnost pouličnih bojev ter možnost, da se s stalnimi napadi od zunaj zmanjša nemški pritisk. Popolnoma drugačen je položaj v Velikih Lukah, mestu, ki je ob izbruhu vojne štelo komaj 22.000 prebivalcev in ki leži ob železniški progi Riga—Kalinin na gri-čevitem ozemlju, ki je ponekod pokrito s skoraj neprehodnimi gozdovi in močvirji. Nemci so zasedli Velikije Luki ob koncu poletja 1941 ter jih izpreminili v veliko utrdbo. V prvi zimski ofenzivi so jo sovjetske čete obkolile in malo je manjkalo, da ni padla sovražniku v roke. Tudi takrat je bilo junaštvo branilcev kos surovemu napadu ruskih množic. Utrdba se je vzdržala, toda praktično je bila osamljena ter je predstavljala najsprednejšo točko, potisnjeno naravnost v srce sovražnika. Fronta na tem področju med Ilmenskim jezerom in Rževom. kjer so trajali neprestano hudi boji, se je razvila tako, da so sovjetske črte tvorile globok klin med nemškimi postojankami. Velikije Luki so postale tako nekak otok, ki se je ponosno dvigal iz boljševiškega morja. Bile so nekak valolom. Nemško poveljništvo ni nikoli nameravalo opustiti to važno točko, ki je bila povod za večno vznemirjanje sovražnika in je mogla v danem trenutku služiti kot idealno oporišče za nemško oienzivo v smeri proti železnici Moskva—Petrograd. Zato so Nemci Velikije Luki stalno oskrbovali po zračni poti in po isti poti so tudi izmenjavali tamošnjo posadko. Napadi na Velikije Luki v resnici niso nikoli Drenehali, toda ob začetku druge zimske ofenzive so dobili značaj borbe za enega izmed najvažnejših sovjetskih vojnih ciljev. Rusi so vrgli proti nemški posadki 11 pehotnih divizij, 5 mešanih in 8 oklopnih brigad, dočim je sovjetsko topništvo že mesece prej s težkimi topovi pripravljalo tla za uspešen napad. Proti tem ogromnim silam so Nemci izbrali en ar-madni zbor ali prav za prav del armaonega zbora, ki je branil tudi območje, ki ni spadalo v področje utrdbe Velikih Luk. V resnici so utrdbo branili samo vojaki ene pehotne divizije iz Vestfalske in iz Hanovra. To moštvo je napravilo pohod v Francijo in je bilo že dvajset mesecev v Rusiji. En polk je celo sodeloval pri pohodu v Poljsko in v Grčijo, toda o divizaji ni moglo biti govora, kajti izgube so znatno zmanjšale efektivno silo in po zračni poti je prišlo le malo nadomestila. Silovitost ruskega napada, ki traja sedaj že nad mesec dni, je prisililo branilce, da so izpraznili nekoliko tal ter se umaknili v mesto, kolikor ga je pač še ostalo. Nemška vojska se je ustavila na novih postojankah ter je izredno hrabro odbijala v^ak ruski napad, prizadevajoč sovražniku strahotne izgube. V Berlinu .pravijo, da so nekatere boljševiške čete v teh bojih izgubile do 80% svojega moštva, docim je bilo izmed 400 oklopnih voz, ki so j .h Rusi uporabljali v teh bojih, uničenih vsaj 300. Rusi se niso menili za izgube in so se nadejali, da bodo zlomili odpor nemških branilcev. Bili so si tega tako gotovi, da je dne 2. januarja izredno poročilo iz Moskve že govorilo o padcu Velikih Luk in o uničenju posadke, ki je odločno odbila poziv k predaji. To rusko poročilo je bilo zelo neprevidno, kajti do danes Velikije Luki še niso padle. Se več. Zjutraj 4. t m. se je začela mogočna nemška protiofenziv-na akcija, ki je imela namen osvoboditi Velikije Luki ali vsaj olajšati sovražni pritisk. Vestfalska pehota in oddelki oklopnih grenadirjev iz Badena in Wurtenber-ga so se udeležili bitke, ki se je vršila v hudem snežnem metežu in pri strahovitem mrazu, kakršnega doslej še niso bili zabeležili v tej zimi. Bilo je 29 stopinj pod ničlo. Podjetja se je udeležilo tudi letalstvo, ki je samo 6. januarja sestrelilo 44 sovjetskih letal, kar kaže, da je tudi rusko poveljništvo poslalo v boj nove ogromne čete Osvojitev utrdbe v Velikih Lukah je sovjetsko poveljništvo smatralo za strateško nujnost, zato je prehitro javilo padec utrdbe v prepričanju, da bodo rusis® množice vsekakor kos nemškim branilcem. (Corriere della Sera.) Pomen tanka v sedanfi vojni Rim, 9. jan. s. Tank, ki ga uporabljajo Nemci tako drzno in genij alno v velik? h ofenzivnih akcijah, je presenetil nasprotna vojske. Zlasti po zlomu Francije so razne vojujoče se države začele graditi vedno močnejše in večje tanke, smatrajoč jih za glavno sredstvo za dosego zmage, ker j« večina vojaških piscev pripisovala uspehe izključno tanku, neupoštevajoč moralne ta intelektualne činitelje, ki so bolj kakor materijal tajnost zmage. Armadni general Pietro Aga je napisal zaniraiv članek o razvoju tanka v zadnjih letih, o njegovi izpopolnitvi in uporabi v obrambi in napadu ter o orežju, s katerim se najbolj učinkovito pobija. Članek bo izšel v prihodnji številki »Nazicne MIlitare«, ki jo izdaja vojno ministrstvo. Številka vsebuje še druge zanimive članke, tako članek admirala Sechija o sedanjem vojnem položaju, podpolkovnika Emilia Canevarija o letalstvu v sedanji vojni in polkovnika Bruna Capuccinija o vojni z minami. Poročilo Eksc. Grazioli Ja komisarjem sreskih načelstev Ljubljana, 11. januarja Visoki komisar je zbral k raportu v vladni palači komisarje sreskih načelstev v pokrajini. Navzoči so bili tudi viceprefekt dr. Da-lid, šef kabineta dr. Bisia, glavni računovodja, inšpektor za tehnično službo, ravnatelj Prevoda, predsennik pokrajinskega podpornega zavoda, poveljnik gozdnega miličniškega odreda, strokovnjak Borze dela, pokrajinski zdravnik in drugi funkcionarji Visokega komisarijata. Politični, gospodarski in socialni položaj pokrajine je bil pazljivo proučen in glede tega so poročali komisarji sreskih načelstev. Visoki komisar je posebno razpravljal o stanju občin ter o delovanju perifernih organov pokrajinskega zavoda za prehrano kakor tudi o podpornem vprašanju in zdravstvenem stanju. Proučena so bila tudi številna vprašanja o delovanju namestitvenih uradov. Eksc. Grazioli je dal navodila glede rešitve raznih vprašanj in delovanja, ki naj se opravi na vseh življenskih področjih pokrajine. Raport se je pričel in se je končal s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. Naciaoalna Kitajska v valu! prati Anglosasom Nacionalna kitajska vlada v Nankingu je te dni objavila izjavo, s katero se so-lidari-zira z Japocisko v sedanji vojni in stopa na njeno stran v skupni borbi proti skupnim sovražnikom — Angležem in Američanom. Prav gotovo pomeni, to najpomembnejši rezultat nedavnega obiska predsednika nan-kinške vlade Vančingveja v Toki ju. Japonska vlada pa se je takoj oddo žila zavezniški frladi s tem, la se je odpovedala rvojim eksteritorijaJnim pravicam na Kitajskem in sta obe vladi podpiscdi o tem posebno pogodbo. Angicsasi skušajo po svoji srtari metodi omalovaževati ta odločni nastop nacionalne Kitajske, češ, da gre le za pasivnega satelita Japonske; istočasno pa sami povzdigujejo v deveta nebesa sodelovanje Indije na njihovi strani, čeprav je znano, da je Indija vojaško zase lena cd Angležev. S svojim omalovaževanjem samo odkrivajo svojo ne-voljo zaradi najnovejšega koraka nankinške vlr.de. Dejstvo je, da je ta korak tudi v praktičnem pogledu izredno važen. Z njim se dokončno priključuje novi ureditvi vzhodne Azije pod japonskim vodstvom narod, ki Šteje nal 250 milijonov duš. Ob politični in vojaški asistenci Jsiponcev se ta narod iahk< kmalu tako organizira, da bo dal tudi velik vojaški doprinos k skupni borbi sil trojnega pakta. To bo le še oovečalo krizo in osamljenost čunkinške vlade mar. šaL. čankajšeka, proti kateri se je prav te dni zopet začela nova japonska ofenziva, medtem ko je že od vseh strani odrezana od rednih zvez z zavezniki. Ko bodo čete nankinsk? vlale vržene v borbo, bodo pomenile utež v borbi proti čunkingu. Pri tem moramo upoštevati prav navedeno dejstvo, da je Nanking s svojim japonskim zaveznikom neposredno zvezan in bo od njega lahko prejemal vse, kar bo potreboval, medtem ko je Cunking izgubil vse svoje glavne zveze z zaveaJki. Nanking je- torej v borbi proti čunkingu claleč na boljšem in v tem je končno eden izmed praktičnih pomenov najnovejše odločitve nacionalne Kitajske, da se z vsemi svojimi silami prilruži J:ponski v njeni vojni za veliko vzhodno Azijo. Ako upoštevamo, da so enako tesno povezani z Japonci tudi narodi Mandžukua. Tajskega in Birme, lahko rečemo, da se je proti Anglooascm rdružila vse \'elika vzhodna Azija. Nova dntoa obnovljene Velik ogsnev nankinške vsfsie in Angliji v Ameriki šanghaj, 11. jan. s. Tukajšnji tisk. ki je v preteklih dneh že večkrat omenil bližnie stvarne uspehe nedavnega potovanja predsednika Vangčingveja na Japonsko, je posvet i včeraj v rednih in izrednih izdajah skoraj vse strani nadvse važnim sklepom nankinške in tokijske vlade Vojna napoved Kitajske Ameriki in Angliji, kakor tudi istočasna odpoved pravicam eksteri-torijalnosti in koneesiiam s strani Japonske sta po mnenju vseh komentarjev tiska pričetek nove zgodovinske dobe v obnovljeni kitajski repubFki Izrecno se podčr-tavaio siloviti napadi na anglosaške sile. ki jih vsebuje izjava predsednika Vangčingveja. in njeeova pohvala veleposlanika Šgemica za delo v svrho čim tesnejšega sodelovanja Kitajske in Japonske Z največjim poudarkom objavljajo listi tudi zatrdilo Vangčingveja glede skupnosti idealov, ki vežejo sile Osi z Japonsko in Kitajsko v borb: proti Ameriki in Angliji Z velikimi naslovi in na prvih straneh je tisk objavil posebne poslanice kitajskemu na- Beflastaee partizanske prapaganils Plavijo. • • ... da se internirane! v koncentracijskih taboriščih Gonars in Padova če se ne bo-dn vrnil; te dni, do konca vojne sploh ne bodo vrnili. ... da bo mesto rardelieno po rajonih, ki da bodo blokirani in da se nihče ne bo smel premikati iz rajona v rajon. ... da bodo izse'jenj vsi meščani k; so dopolnili 15. leto in niso rojeni v Ljubljani. . da bo v kratkem pri nakupovanju živil denar zamenjan z boni. AaglJsalke skrbi zaradi zavezništva z bcipevlki Rim. 9. jan. s. Uganka Sovjetske zveze muči zaveznike v taki meri, da imajo celo strah pred zmago. Znani šovinist V Steeg ki je v skrbeh zaradi komunistične nevarnosti, ugotavlja v reviji »Contemporary Review«, da postaja zaradi sovjetske uganke končni proces v tej vojni vedno težji. Nihče ne more rešiti te uganKe Tem bolj vznemirjajoča je, ako pomislimo, da bi Rusija pod odločnim vodstvom in s tako velikimi silami lahko razširila svoj vpliv daleč preko lastnih mej. ko bo vojna zaključena. Najhujše je to. da verjetno m nobenega sredstva, s katerim bi se dalo to katastrofo preprečiti. Ameriška revija »Life« piše. da že splahneva ameriško občudovanje spričo sovjetskih podvigov ln sicer zaradi raznih činitel ;ev. Predvsem so v Ameriki do skrajnosti nezaupljiv) do komunama Z ruskt ."liani so često zagotavljan, da te ta neza!ip'jivo<»» brez po iu^e. ker 6" 'Jonska zveza dejansko ni komunistična, te izjave pa niso imele nobenega učinka kajti podtalno delo ameriškega komunizma prepriča vsakogar o nasprotnem V političnih polemikan so nastala vprašanja kakor ali ne bo miza. h kateri bo treba sesti po končani vojni ln se pogajati s Sovjetsko zvezo za mir. rdeča, ali ne bo Stalin glavni vonja v mirovnih poeraianjih. In kaj pravi Stalin glede mirovnih ciljev Američanov? Gotovo jih ne bo odobraval, temveč bo izzival Ameriko s svojimi načrti, ki jih bo skušal uveljaviti. Ali je še kakšno sredstvo za preprečenje te nevarnosti? Američani morajo biti v vsakem pogledu kos Sovjetski zvezi V ta namen potrebujejo bolj kakor kdaj sposobne generale hrabre in odločne vojake in spretno vodstvo vojne v Washingtonu. takoj se v Vodnikovo družbo včlanil Da ne ostaneš brez knjig kakor lani. rodu. ki sta jih ob vstopu Kitajske v vojno dala italijanski in nemški veleposlanik Pričakujejo se nove važne izjave politikov nankinške vlade na svečanih manifestacijah. ki bodo prihodnje dni v glavnem mestu ob navzočnosti dolomitskih zastopnikov Japonske, Italije in Nemčije. Kodanj. 10. jan. s Listi objavljajo z naj--večjim poudarkom vest o vojni napovedi Kitajske Ameriki in Angliji. Nszsjijssljivsst indijskih čet Bangkok, 9. jan s. Iz Ranguna se dozna-va, da je iz izjav angleških ujetnikov, ki so bili nedavno ujeti na področju Akiaba razvidno, da je angleško poveljništvo umaknilo iz prvih črt birmanske fronte vse in-.lijske čete, ker so nezanesljive in lahko Angliji bolj škodijo, kakor pa koristijo. Angleškim četam je tudi prepovedano nositi s seboj bele robce in kose blaga, katerih bi se lahko poslužili pri predaji Japoncem. Sprememba naredbe o zaplembi imovine upornikov Visoki komiaar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svojo naredbo z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 o zaplembi imovine upornikov ln ustanovitvi Zavoda za upravljam je in likvidacijo te imovine ln smatrajoč za umestno, da se raztegne pravici-, predlagati zaplembo, še na druge organe in oblastva: CL 1. Prvi odstavek člena 5. nareibe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 o zaplembi imovine upornikov se spreminja takole »Predlog za zaplembo morajo vojaška po-veljništva (kr. vojska, zbor kr. karabinjer-jev, kr. finančna straža, M. V. S. N.) in policijski organi, ki so ugotovili odgovornost oseb, zoper katere je treba postopati, ali neposredno, kolikor gre za mesto Ljubljano, zavod iz člena 10. te naredbe, za ostali del pokrajine pa. krajevno pristojni okrajni komisarji vložiti pri Visokem ko-misariatu.« čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 7. januarja 1943-XXI. Visoki komisar: Emllio Grazioli Zaplemba imsvine upornikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov. glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo jn dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokra-jni, in upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Hrjbernika Frica Jakobovega, bivajočega prej v Ljubljani, Medveščka Rudolfa Jožefovega, bivajočega prej v Ljubljani, Romavha Petra pok. Petra, bivajočega prej v Ljubljani, Kos Leopcldino, neznanega očeta, roj. v Idriji 6. novembra 1889 in bivajočo prej v Ljubljani, za upornike po čl. 2. št. 1. te naredbe in da je torej njihova imovina zapleni jiva, cdločU: Zaplenja se vsa premična m nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Hribernika Fr»ca živ. Jakoba in Terezije Demšar, roj. na Koroški BeU 17. julija 1913 in bivajočega prej v Ljubljani, Celovška cesta 50, upornika Medveščka Rudolfa Jožefovega, roj. v Gorici 21. februarja 1908 in bivajočega prej v Ljubljani. upornika R mavha Petra pok. Petra ir pok. Ivane Hafner, roj. v Admontu 20. ma ja 1898 in bivajočega prej v Ljubljani, Pod-limbarskega ulica št. 27, upornice Kos Leopoidine, neznanega očeta in Kos Josipine, roj v Idriji 6. novembra 1889 in bivajoče prej v Ljubljani, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljamski p-krajini. Pozivajo se po členu 7. jn v izogb kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dns 6. novembra 1942-Xxl št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in d Ižniki Hr bernika Frica. Medveščka Rudolfa, Romavha Petra in Kos Lecpoldine. naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Z3vodu za upravljanje, l.kvidacijo jn dodeljevanje imovine, zaplenjene upornik m v Ljubljanski pokrajin, Napoleonov trg 7/n, stvari, ki jih .majo in dolgove, katere imajo, s prepovedjo vrniti komur Koli drugemu stv3ri ali dolgo-vani znesek tudi le deloma plačati. Kazal za prestopke sfeteili Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisarijatu objavlja: Kr. Kvestura v LJubljani je od 1 do 15. decembra 1P42-XXT. za prekrške pre-hranbenih določb izrekla naslednje kazni: Zaradi povišanja cen: Preda*ič Ivan, no-sestnik. Strshomer 1, 1500 lir globe: Gliba Ivan. posestn;k Kostanjev'ca. 3000 lir globe; Višn.ievec Romnn trgovec. Vozarski pot. Ljubljana. 1500 lir globe. 10 dni za-tvoritve obrata: Knez Ivan. trgovec. Fran. kopaneka 24. 1500 lir globe: Kočevar Ivan. prodajalec, Slomškova 7. 2500 lir globe 15 dni zatvoritve obrata: Zupančič Frančiška. prodajalka Dolenjska 14. 500 l!r globe, 10 dni zatvoritve obrata; Podboršek Peter, trgovec. Celovška 34. 2000 lir globe. 15 dn: zatvoritve obra+a: Bahovec Pavel, trgovski zastormik tvrdke Š*rbeo Anton, šišenska 63. 500 lir globe; Š'n=ar Iv?r-a. gostilničar!«, Štefanova 1. 1500 lir g'obe, 10 dni zatvoritve obdata; M-rt'nč:č A vari-štin. klepar, Jadranska 1.7. 500 lir globe: Radamovič Ivan. skladiščnik nr: Gospodarski zvezi. Pcdlimbar^kega 40. 1000 Ur globe; Kovačič Justini, prodajalka- Židovska steza 6. 1000 lir glob10 dni zatvoritve obrata; Jezeršek Jositrna proda, jalka. Mandeličeva 7, 500 lir glob? !0 dn; zatvoritve obrata; inž. Ferlinc Pogian. ravnatelj Kmetij ~ke družbe. Skrsbčeva 6. 2000 lir globe 10 dni zatvoritve obrata' Mencinger Štefim trgovec. Smnntin-ka 10 1000 lir glob*5 10 dni zatvoritve obrata: Gvozdenovič Žarko prodajalec. Flcrkmska 40. 1000 lir globe. 10 dni zatvoritve obrata. Zaradi prodale mesa na prepovedan dan; Stanič Alojzij, mesar, Vodnikoya 169, 1000 lir g"obe. 10 dni zatvoritve obrata Zaradj nakopa govedine na prepovedan dan: Grr.belšek Franc, mesar. Sv. Petra c 76. 1000 lir globe. Zaradi tihotapljenja masti in mesa~Eker Ana, trgovka, Cesta dveh cesarjev 107, 1000 l'r globe. Zaradi tihotapljenja surovega masla: Stojan Ana, prodajalka, Galjevica 5, 500 lir globe. Zaradi tihotapljenja, mila in kavinega nadomestka: Jereb Ivana, posestnica. Rov-te 10 in Logar Ivana, gospodinja, Rovte, obe sta bili ovadeni sodni oblasti. Zaradi prodaje vina po nedovoljenih cenah: Saplja Vladimir, krčmar. Streliška 22, 2000 lir globe. 10 dni zatvoritve obrata; Krek Ivan, trgovec, Viktorja Emanuela III. 50. 1000 lir globe. Zaradi prodaje kozmetičnih sredstev na debelo brez dovoljenih cen: Grmšek Irena, trgovka, židovska 3, 3000 lir globe. Zaradi prodaje pel nkovca po nedovoljenih cenah ln vina po zvišanlh cenah: Ra-donič Pij, trgovec, Malenškova 5, 1500 lir globe, 15 dni zatvoritve obrata. Ker je izračunal večji dobiček, nego je predpisan: Florjane Josip, trgovec, Tcp-n ška 14, 1500 lir globe. Kc* je prodajala racionirano blago brez živilskih odrezkov: škerjanc Marija, obrt- niča. Zidarska 11 2000 lir globe, 12 ln zatvoritve obrata. Zaradi nepravilnega voden »a spiska o prih du in »zdajj blaga: Koželj Aloj.-: poslovod a zadruge obč'n:.k h uradnika. Krojaška 7. naznanjen sodni oblasti Zaradi nedovoljenega strojenja kože: Petelin Anten, strojar. Zg. Kašelj 38. na znanien sodni oblasti. Urad za kontrolo cen pri Visokem ko-misariatu x objavlja: Sresko nače'sivo v Ljubljani ie v 'mesecu novembru izreklo zaradi prekrškov prehrambenih določb m prepovedane spe-kulacije naslednje kazni: • zaradi tajnega nakupa in prodaje mesa: Hodnik Ivan z Vvnike. 100 l:r globe in zaplemba blaga; Strucelj Jakob iz Ljubljane. 100 lir globe: Kalar Ivana iz Ljubljane. 100 lir globe in zaplemba. blaga; zaradi tajnega zakola: Peršin Anton. Jezica, 1000 lir globe in zaplemba blaga; Preaelj Marija iz Kezarij, 1000 lir "lohe 7 dni zarora in zaplemba b!a?a: Božičnik Josip z .Težice. 500 lir globe; Kmetič M ho z Ježice. 500 lir globe; zaradi prepovedanega prevoza fižola: Dobovšek Frančiška iz Ljubiiane. 50 lir globe in zaplemba blaga: Smrekar Bož;dar iz Ljubljane, 100 lir globe in zaplemba blaga. Sresko načelstvo v Novem mestu je izreklo naslednje kazni: zaradi nabave oblačilnih predmetov brez točk; Barborič Karel, trsovec v Novem mestu. Ljubljanska 12 300 lir globe: zaradi prodaje oblačilnih predmetov brez to^b: Srečko Matej, trgovec iz Ljubljane, Strossmayerjeva. 8. 300 lir globe; zaradi neizstavljerega cenika: Puneer-čar Josip-'na, prodajalka, iz Gruče 6, občina Št. Jernej, 5.0 lir globe; zaradi navijanja pen: Pe^rič Zofija, gospodinja v Novem mestu. Pugljeva 5. 100 lir globe: Štamofel Frančiška, gospodinja. Potov vrh 8, občina Šmihel-Stopiče. 50 lir globe; zaradi mletja žita brez predpisanega dovoljenja in zaradi neredneea vodstva seznama o prejemu in oddaji blaga: Potočar Ivan, mlinar. Bučna vas 10. občina Prečna. 300 lir globe in zaplemba blaga; zaradi prevažanja žita brez mletvenega dovoljenja: Može Anton. kmet. Velika Bučna vas 25, občina Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga; Jaklič Franc, kmet Velika Bučna vas 6. občina prečna. 50 lir globe in zaplemba blaga; Lukman Mihael, kmet, VeL Bučna vas 18, občina Prečna, 50 lir gi be in zaplemba blaga; Nagel Fr„ železničar, Vel. Bučna vas 24, občina Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga; Ga-šperšič Josip, delavec, Birčna vas 33. občina Šmihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga; Zupančič Frančiška, gosppdinja, Bred 24, pbč;na Šmihel-Stopiče. 50 lir globe in zaplemba blaga; Hrovat Franc, kmet, Brod 5, občina Šmihel-Stopiče, 50 lir globe 'n zaplemba blaga. zaradi prepovedane nabave govejega mesa: Jevndkar Justina, gospodinja, Vrhovo Gospodarita Nova organizacija kmetijske proizvodnje v Italiji Ze lani smo poročali o kmetijskem obdelovalnem načrtu za leto 1942-43, ki je izdan za 33 najvažnejših kmetijskih pridelkov ln ki predvideva za vsako pokrajino loločeno obdelovalno kvoto. V središču celotnega sistema je obdelovanje zemlje po enotnem načrtu. Posamezni pokrajinski irefekti imajo kot izvrševalci sklepov ministrskega odbora razširjene kompetence za Izdajo podrobnih ukrepov, ki morajo biti prilagojeni krajevnim potrebam, vendar tako, da se ne prekorači okvir generalnega načrta. Kmetovalci ne urejajo več obdelovanja zemlje po svojih in individualnih pogledih z ozirom na lažje delo, ali večjo rentabilnost ali manjši riziko, temveč v okviru generalnega načrta, ki ga je postavil minister Parecchi in ga je odobril ministrski svet. Do gotove meje je dovoljena seveda elastičnost glede na proizvajalne možnosti in potrebe pokrajin. Pokrajinski prefekt lahko dovoli izjeme, ki pa ne smejo bistveno vplivati na celotni obdelovalni načrt, ki določa za vsako pokrajino obseg setve posameznih rastlin. V zvezi s tem generalnim načrtom je kmetijski minister v zadnjem času izdelal sistem tudi za uradno določitev kulturnih površin ln za ugotovitev pridelkov v vsaki občini Italije Ta sistem bo prinesel kmetovalcem bistveno olajšavo,* saj bodo odpadle vse dosedanje prijave. Kakor ugotavlja »Corriere della Sera«, je doslej pomanjkanje enotnega proizvajalnega načrta m sistema ugotavljanja pridelka imelo za posledico, da je moral italijanski kmet v teku leta izpolmtl veliko število raznih prijav ln dajati najrazličnejše statistične podatke. Pogosto se je dogajalo, da so razni uradni organi zaporedoma zahtevali iste podatke. Obilica podanih prijav pa je povzročila, da v uradih gradiva niso mogli v polni meri izkoristiti. Novi načrt predvideva uradno ugotovitev vseh potrebnih podatkov, tako da je kmetovalec odvezan dolžnosti sestavljanja števučulh pooatkov to formularjev. Uradni organi bodo na mestu samem Izvršili potrebne ugotovitve. Leto 1943. bo Izvršena v tej zvezi nekakšna inventura vseh kmetijskih obrstov v Italiji, ki jih je okrog 4 milijone, čim bo Izvršena ta inventura bo dana možnost, da se uradna ugotovitev bistveno poenostavi, saj bodo lahko izločili iz kontrole majhne kmetijske obrate (do 3 hektarjev), ki nimajo presežkov za trg in kjer pridelek le zadošča za prehrano kmetovalca samega in njegove družine. V to kategorijo bo prišla, kakor cenijo ena tretjina vseh obratov. Ugotovitev kulturnih površin ln pridelka se bo potem nanašala le na ostali dve tretjini obratov. S tem bo v poslovanju doseženo bistveno poenostavljenje. Ves sistem bo brez dvoma pripomogel k nadaljnjemu povečanju proizvc*nje ker bo kmetovalcu prinese! bistveno razbremenitev. Temu namenu služi tudi nova ureditev zakupnega razmerja v onih primerih, kjer se zakupnina plača v naravi. V letošnjem letu zakupniki kmetijskih posestev ne bodo zakupnine plačevali več v naravi, temveč v denarju na podlagi uradnih cen za žito. toda po odbitku državnih premij za povečanje pridelka in za pravočasno oddajo. tako da bodo te premije prišle izključno v korist onemu, ki zemljo obdeluje. Glede na znatno število zakunnikov zlasti v področjih, kier obstojajo veleposestva. bo nova ureditev velikega nomena. ker bo dala obdelovalcu zemlje izpodbudo za po-•ečanje proizvodnje. Gospodarske vesti — Italijansko franeoikl filmski spora-•■.. k Iz Milana poročajo, da je bi! te dm ned italijanskimi in francoskimi filmskimi družbami sklenjen sporazum o izvozu italijanskih filmov v Francijo v letošnjem letu. Po tem sporazumu bo Vsaka italijanska filmska prnizveinin" družba lahko do konca maja IzvorJla v Francijo 5 filmov. Od 1. januarja t. 1 do k- Polovico lanskega izpadka odpade na Zedinjene države. Zmede v Siriji Ankara, 10. jan. e. Sirski ministrski predsednik Barazij je demisioniral po mnenju sirskih političnih krogov zaradi Intrig degolističnega režima v Levanti v naraščajoči gospodarski krizi, katero so povzročila neznosna bremena prebivalstvu, zaradi sistema angleških vojaških rekvizicij. Ze pred časom je bil Barazij obdolžen, da noče pošiljati libanonski republiki pomoč v živilih, da bi se olajšal položaj Libanona. Končno ga je degolistični delegat general Catroux smatral za odgovornega, ker je splošno zaplenjenje živil premalo vrglo zaradi nezadostne strogosti s strani izvršilnih organov. V Libanonu so bili mobilizirani novi kontingenti orožn'štva, da bi se ojačila akcija konfisciranja živilskih potrebščin. Ankara, 8. jan. s. V Libanonu se prebivalstvo še vedno upira rekviziciiam, ki so jih odredile degolistične oblasti. Nastali so številni incidenti in aretiranih je bilo mnogo oseb. Neka odredba osrednjega odbora za rekvzicije deleča, ne upoštevajoč katastrofalen položaj države, ki naravnost trpi lakoto, da se morajo poljedelci, ki ne izročijo zahtevane količine živil, takoj aretirati. S to odredbo se je samo še povečalo nezadovoljstvo med kmeti ki nikakor ne morejo izročiti zahtevanih količin živil, ker so že popolnoma oplenjeni zaradi stalnih samovoljnih rekvizicij degolistov. INSERIRAJTE V „JUTRU" i j »JUTRO« St 8 »*y»v» Tords, 12. t 1943-XXI Umrl izumitelj Nikola Tesla V New Yorku je umrl znani iznajditelj ln Edisonov sodelavec Nikola Tesla, ki je ustvaril na področju elektrike 900 iznajdb In odkritij. Nikola Tesla se je rodil 10. julija 1856 v Smilianu pri Gcspiču v Liki. šolal se je Da realki v Rakovcu pr' Kariovcu, potem je šel na tehniko v Gradcu, cd tam P3- v nh struj ter v vprašanju prenosa električne nncči na daljavo, že leta 1888. je imel Tesla pred ameriškimi inženjerji predavanje o novem 9istemu motorjev za izmenič- Prago kjer je študiral matematiko, f ziko ' no strujo in transformatorjev. Prenos elek in mehaniko, študije je zaključil leta 1881. ter odpotoval v Budimpešto, kjer je sprejel namestitev pri ondotni telefonski družbi. Kmalu pa ga je povedla pot dol.e po sve_ tu. PriSel je v Pariz, kjer je bil takoj usiužten pri kontinenta ln Edisanovi dražbi, iz Par,za pa je odpotoval v Ameriko, naravnost v Edisonov laboratorij. .Njegovi uspehi na področju električne razsvetljave so bili namreč že tedaj tako velki, da so obra li nase pozornost Thomata A!ve Edisona. V Edisonovem laboratoriju je delal Tesla do leta 1863. Potem pa je ustanovil lastno družbo, v kateri je delal poskuse z izmeničnimi toki visoke napetosti. Deta 1Š91. je dovršil itroj, s katerim je lahko proizvajal de- 50 000 izmen v sekundi na primarni tuljavi. Kmalu nato je zaslovel po svojem transformatorju, svojem dinamu in svoji žarnici. Glavni pomen znanstvenega in tehničnega dela Nikole Tesle je v odkritju načina prozvajanja, svojstev in uporabe polifazr trične energije na daljavo s pomočjo električne struje je bil tedaj eden izmed osnovnih problemov elektrke. Izmenična struja se tedaj še ni mogla uporabljati, ker ni bilo rešeno vprašanje sinhronizma motorjev. Tesla je pokazal izhod iz te zadrege. S pomočjo principa rotacije magnetne osi je izdelal močno dovršen tip električnega stroja, ki je rešil težavni preblem z eno potezo. Centralna oskrba z električno energijo je zavzela z odkritjem v zadnjih 50 letih obseg, ki se poprej ni dal niti slutiti. Poli-fazna struja, kateri je odkril svojstva in način proizvodnje Nikola Tesla, je postala najbolj razširjena oblika električne energije, odkritje s&mo pa je postavilo Nikolo Teslo na eno prvih mest med utemeljitelji moderne elektrotehnike. Na tem področju je ustvaril Nikola Tesla dolgo, dolgo vrsto svojih izumov. Nadaljnja odkritja genialnega pokojnika se nanašajo na struje visoke napetosti m velike frekvence. S konstrukcijo prvih strojev za proizvodnjo električnih struj vi- Zimske uniforme nemške vojske Preizkusili so jih najprej v hladilni celici pri 46 stopinjah mraza in umetno povzročenem viharju 20 sekundnih metrov. V praksi pa so njeno uporabnost najprej preizkusili marca lanskega leta pri nekaterih vojaških oddelkih v vzhodni Kareliji, torej enem izmed najmrzlejših krajev na fronti. Po preizkušnji so modele 29. aprila pokazali Hitlerju in že maja se i> 7? čela masovna pro'zvcdnja. Konstruktorji so iznašli stroje, ki vrežejo istočasno na tueate uniform, tak- da s smotrno porazdelitvijo dela dnevno tisoči oblek zapuščajo delavnice. Kot zunanji vzorec za zimsko obleko nemških vojakov je služIla smučarska obleka Skandinavcev, ki jo v Nemčiji poznajo pod imenom »Anorak«. Kroj nudi vojakom v vsakent- borbenem položaju, zlasti tudi pri smučanju, prepotrebno prostost gibanja. Specialno obleko izdelujejo kot navadno vojno uniformo v sivem lahko pa se z nekaj prijemi, samo da jo obrnemo, spremeni v belo, tako da vojakom ni treba nositi snežnih srajc ali drugih belih rjuh. Vsaka uniforma ima kapuco, ki ščiti tilnik in vrat. Glavo varuje poseben ščitnik, nos in lica pa greje posebna maska s pokrivalom, na katerega se natika jeklena čelada. Čelado pokriva kapuca, ki ima, ko jo zadrgnejo, samo izrez za obraz. Kljub temu strelca ne ovira v razgledu niti pri streljanju. Oblačilo izpopolnjujejo rokavice in posebno dobro posrečeni snežni škornji, katerih dvojne golenlce z vdelanim časopisnim papirjem ali slamo dobro varuje toploto Pod gornjo obleko nosijo vojaki prešitim odejam podobne spodnje hlače in spodnji jopič, za kar so dobili vzgled na vzhodu samem. V ta namen je bila preurejena vsa industrija prešitih odej v Nemčiji. Material za polnjenje teh oblačil je bil zbran o priliki državne zbirke volnenih predmetov. Navedeno posebno' spodnje oblačilo nosijo vojaki pod za dve številki večjo uniformo, toda nad telesnim perilom. Mnogim se bo zdelo, da vojaki, ki imajo na sebi vso to uniformo, postanejo zaradi nje neokretni in manj sposobni za borbo. Zavaljenost je zlasti pri majhnih postavah precej očitna, vitki stas je izgubljen, okretnost in borbena sposobnost pa nista nič manjši, kar se je izkazalo zlasti v sedanji zimi. Z Gorenjskega V Kranju so imeli preteklo soboto in nedeljo zvečer v Domu stranke pester večer v prid zimski pomoči. Geslo je bilo »Tvoj najljubši napev«. Iz Celovca je prispel kvar_ tet organizacije KdF, ki je prepeval na željo posameznikov. Vstopnina je bila dve marki. Sledile bodo nadaljnje predstave KdF. Pevke, plesalke in art:stke bodo nastopne pri vojaškem obdarovanju. Predstave bodo imele naslov: »Pisani večer« »120 minut varietčja« in »Tri stare škatle t. V škof ji Loki so v decembru umrli: Alojz Košir, Fran Lužan, Bogomir štržinar, Fr. Pemar, Ljudmila Fojkarjeva, Francka Vol-gemutova, Leopold Hafner, Vencelj Oman in Martin Guzelj. V Selcah je umrl Janez Klemen čič. Delavska zavarovalnica, ki opravlja socialno zavarovanje za vso Gorenjsko, je imela letno sklepno zborovanje. Upravni ravnatelj Anton Tropper je poročal na splošno o političnem položaju in je pojasnil naredbo župnega vodje o novi ureditvi socialnega zavarovanja. Obraitovodja Spock je zagoto- KULTURNI PREGLED Slovenski MMMilski tiski Ob izidu Debeljakove izdaje Puškinovega »Bahčisarajskega vodometa« Zadišalo je po snegu, zavonjalo po kari ilu in v dal jn jem utripanju starodavne božične melodije, v soju jasličnih svečic sem listal počas' po drobni knjižici, ki je ležala na belem prtu še vsa sveža in čista, rahlo nasmejana in okrašena kakor brhka kmečka nevesta. Bil je sveti večer, večer m'ru in sprave. Zato pa sem opazil še bolj. da njen smeh-liaj ni bil tak kakor bi moral biti ali kakor sem si ga bil želel; bil je turobno resen ^kakor čas4, v katerih se je spočela ta lepa knjižna pcsoda nežno pisanih misli in okusnih podob, da bo nastopila svoje poslanstvo med narod, kakor sta ji to začrtala pesnik pa ilustrator. Drobna poslanka je ležala tu kot sklopni kamen slovenskega žlahtnega knjižnega primerka, ki je bil izdan ob koncu 1. 1942. Knjižoa ros ni vel ka, drobna je, zato pa polna topline ln lepih pesniških besed našega jezika in podobe. In kakor ji je dal pesnik dr. Tine Dcbeljak v zvoku naše besede dušo in srce, tako ji je dala ilustra-torka Bara Remčeva po svoje lepo grafično zasnovo in res okusno 1 ce. Knjiž ca je izdana kot bibliofilski primerek v malem številu 300 izvodov in če sem še pravilno obveščen, je šlo v prodajo le 250 primerkov. Vs* jzvodi — kakor to* mora b ti in kakor zahteva to žlahtna knjižna tradicija — so na svoji poslednji strani strojno QŠt«jv'lčeni. Izšla pa je v dveh različnih primerkih in sicer brez kake razlike v papjrju ali tisku. Prvi primerek je trdo vezan" p'at*iic° v sirovem platnu z rjavim ufr-k&ai drnbnc -"isbe po lastnoročnem portretu. 1; je gledal sam sebe pesnik A. S. Pušk'n. Drugi primerek knjižice ima belo-siv kartonast ovoj brez kakega potiska. Za okras in vabo pa služi obema primerkoma papirni ovitek, katerega naslovnik je prav sično izdelan linorez Bare Remčeve. Lepa knjiga in tiski Ko sem v božičnem razpoloženju listal po knjiž'ci, so se mi porajale prav lepe misli o naših in tujih žlahtnih književnih primerkih: novih jn starih. Zato naj ee prav ob tej priliki malce ustav-m in te KJUJCLTAIC - gAKA-AJCHfcC* ~ B. Remčeva: Naslovna podoba (linorez). soke napetosti v velikem slogu je Nikola Tesla v teoriji in tehniki pripravil polje za Marconijevo epohalno odkritje brezžičrffe telegrafije. j Tesla je dosegel mnogo patentov, ki se nanašajo na vse panoge elektrotehnike. Njegovi patenti obsegajo komutatorje za dinamo za električne žarn'ce, za regulatorje dinanic strojev, za elektromagnetne motorje z izmeničnimi strujami, za prenos električne =ile, za termomagnetni motor, za piro-elektromagnetični generator, za žarnice s pospešeno izmenično strujo visokih napetosti itd. itd. S Teslovim študijem, njegovimi rezultati in iznajdbami pa 3e ni samo obogatilo tehnično področje elektrike. Z njegovim delom je bilo znatno razširjeno in poglobljeno splošno teoretično znanje o elektriki sploh. Zaradi tega se blesti njegove ime v prvi vrsti med imeni mož, katerim dolgujeta znanost in tehnika zahvalo za svoje velike uspehe. Tesla je bil častn: doktor mnogih univerz med drugim pariške Sorbcne in univerze v Pragi. Leta 1939. je bil v Beogradu ustanovljen zaved Nikole Te^e in v zvezi s tem tudi posebna kolajna. Sadove svoje genialnosti je Nikola Tesla z zadoščenjem motril, saj je b'l do poznih let nenavadno čil, prožen in ustvarjalen. A marsikatero dognanje izumiteljskih sposobnosti tega »modernega čarovnika« bodo v pravi meri izkoristila šele pokolenja, ki pridejo za nami. vil v imenu uslužbencev, da bodo le-ti sodelovali pri socialnem skrbstvu in da bodo vsi obrati brezpogojno zvesti nalogam, ki jih je treba izvrševati. Huda avtomobilska nesreča. Na železniškem nadvozu na cesti pri Kranju se je zaletel nekj avto v ograjo, kjer je obtičal. Pri tem je odb:lo gospe SkvarčevI, ki je b la v avtomobilu, levo nogo, deklica Čebul: va pa je bila laže poškodovana. Gospa Skvarčeva je vrh tega padla z mosta na železniško progo. V brezupnem stanju so jo prepeljali na Golnik. O oddaji ovčje volne je objavil gorenjski tednik 6. t. m. daljše pojasnilo, kjer pravi: Rejci ovac z manj kakor 25 ž'val-ml, starimi 1 leto in več, morajo na leto oddati od vsake ovce poldrugi kilogram potne volne ali 1 kg na hrbtu oprane volne in sicer na uradno me^to za oddajo volne! Ostalo volno smejo sami predelati ali jo pa lahko proti plačilu oddajo kakšnemu obratu za predelavo. Prodaja ali izročitev za lastno uporabo razpoložljive volne je prepovedana v kakršni koli obliki. Rejci z več ko 25 živalmi, starimi eno leto in več, morajo oddati vso volno, torej tudj od ovac, ki so stare pod enim letom, vštevši jag-njeta. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. Na vzhodni fronti je v vojni bolnišnici podlegel za hudimi ranami Sepp Seidler, ki je bil podčastnik v planinskem polku ter odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. — V Trbovljah je umrla po kratki bolezni ga. Frida V o d u š k o-v a, vdova po pokojnem okrajnem šolskem nadzorniku. Bila Je iz ugledne trboveljske družine Mollovih. Pokopali so jo v soboto popoldne. — V Celju so umrli Jožefa-Ra-tajčeva, Anton Rebernak in Marija Napot- misli izpredem, preden preidem v grafično razčlembo tega ljubkega bibliof lskega dela. Gotovo bodo te misli zanimale marsikoga, ki mu je lepi t'sk pri srcu; mlačnežem pa naj bodo te misli podane v resno razumevanje za tisto nesebično ljubezen, ki jo brez dvoma zasluži naša lepa knjiga. Saj prav to drobno bibliofilsko delce, ki se je pojavilo kot poslednje v lanskem letu na slovenskem književnem trgu, nosi na sebi spet nov topel znak, ki nam zgovorno in jasno riše, da se kljub težkim časom vedno bolj približujemo onemu izbranemu okusu za lepo knjigo jn tisk, ki ga nosi na sebi že davno kot škrlatni pečat, viden daleč naokolu, ravAo — češka knjiga, žlahtna izvoljenka med izvoljen mi. In prav taka dela, kakršno je Debeljak-Remčeva knjižica, so razveseljivi bibliofilski pojavi med nami, saj nam kar nazorno dokazujejo, da je naš narod zrel za žlahtne knjižne sadove, ne samo v ozko zaključenem krogu, ampak da stopa narod, ki je drugače zaprt vase, prav krepko po stopinjah za češkim narodom, kateremu je plemenita knj žna tradicija že kar v krvi. Z radostjo moramo spremljati resno zanimanje slovenske javnosti za lepo knjigo. Saj je prav tu nov dokaz, da krog knjl-goljubov ni več tako czek, kakor je bil še pred nekaj desetletji, marveč je že precej širok in številen. Razveseljivo je tembolj, da ima ta nesebična ljubezen svoje koreA nine in koren nice tudi v najpreprostejši socialni plasti. Slovensko blbllofllstvo Imamo priliko opazovati, kako naglo rastejo cene knj žnim primerkom in redkim tiskom, posebno onim, iz naše preteklosti. — Kako je danes cenjena sta--rinska slovenska knjiga al' tisk. ki sta bila spočeta na naših tleh ali pa zasnovana za našo zemljo, se debro opaža ravno pri nekam vrjoglavih cenah knjižnih Opozorilo članom Pokrajinske delavske zveze t člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti v teku meseca januarja 1943 svoje članske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno. Člani iz Ljubljane in bližnje okolice naj odlajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka, oziroma naj posamezni člani, kjer m zaupnikov, prineso izkaznice med uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Člani iz pokrajine naj predložijo izkaznice Zvezi po občinskih sindikatih oziroma okrajnih zastopnikih PDZ v Črnomlju, Logatcu, Novem mestu in Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okraj, nih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošljejo v podaljšanje po pošti. Omejitev porabe električnega toka Ljubljana, 12. januarja Ker so hldrocentrale zamrznile, ljubljanska mestna elektrarna sama ne zmore večerne zimske obtežitve ter zato naroča vsem strankam do preklica, naj z motorji od 16.15 do 19. ure ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih električnih peči »n štedilnikov. Z vso resnostjo opominjamo vse odjemalce, naj čim najbolj varčujejo z električnim tokom ter vestno upoštevajo naročilo, ker bi drugače Ljubljana lahko ostala popolnoma brez elektrike. Javnim organom je ukazano, naj izvaja« nje naročila strogo nadzorujejo, ter bo vsak prestopek kaznovan. nik-Dobnikova, vsi iz Celja, dalje Roza Vovkova-Stantejeva s Teharja, Amalija Cestnikova iz Arje vasi, Franc Kolarič iz Prebolda, Jože Unetič od Sv. Križa, Marija Ramšakova iz Prebolda, Doroteja Matu-lova iz Levca, Gabrijela Vodopivčeva iz Toplic pri Zagorju in Francka Treplova-Hrastnlkova s Polzele. Poroke. V Celju so se poročili: Eduard Pohlin in Katarina Vlahova ter Alojz Ho-schek in Sofija Satlerjeva. V Mariboru sta se poročila železniški sprevodnik Jože Kra-šovic in Maria Juršičeva-Frohlihova, na Raki pri Krškem pa Ervin Tschinkel in Frida Wittine. Vojno poroko sta sklenila v Ptuju zdravnik pri oboroženem oddelku SS dr. Karel Kasper in dr. med., Gizela Kernova iz Monakovega. Nemški spodnjoštajorski koledar je bil izdan tudi za letošnje leto in vsebuje najrazličnejše članke o spodnještajerskih krajih in njihovem prebivalstvu. Pri podiranju lesa se je spet zgodila huda nesreča. 27!etna železničarjeva žena Marija štalcerjeva iz Slivnice je bila udarjena od veje padajočega drevesa. Udarec ji je pretresel možgane in so jo nezavestno pripeljali v mariborsko bolnišnico. — 49-letni Jože Munda iz Studencev pa se je ponesrečil pri delu v tovarni. 181etni Franc Jarc si je odsekal desni prst, ko je rezal meso. 151etni učiteljev sin Hildebrand Ro-sel iz mariborske okolice je po nesreči padel in se hudo poškodoval po glavi. Trinajst novih glasbenih društev je bilo ustanovljenih v zadnjem času v ptujskem okrožju. Izmed teh je priredilo prvi svoj koncert preteklo nedeljo godbeno društvo v Račjem. Nadaljnjih 12 glasbenih društev bo pokazalo prihodnjo nedeljo 17. t. m na svojih prireditvah, koliko le zmorejo v igranju vojaških pesmi, koračnic in ljudskih popevk. Ljudsko vseučilišče v Ptuju bo započelo z 22. januarjem v desetih krajevnih skupinah ptujskega okrožja predavanje o propasti Anglije in o vzponu Nemčije. Predaval bo Gustav Hildebrand. Nadalje bo v okviru ptujskega ljudskega vseučilišča dne 13. januarja predavanje o gradbeni sliki Spodnjega štajerskega. Predaval bo župni konservator Valter v. Semetkovsky. Dne 22. januarja pa bo predaval dr. Wessely o temeljih dednosti. Tečaj ta bodoče kmetovalce. 45 mlade-ničev iz mariborskega okrožja se je te dni zbralo k prvemu izbirnemu tečaju nove kmetijske šole za mariborsko okrožje v Slovenski Bistrici. Tečaj, v katerem so mladeniči poslušali predavanja, nakar so položili izpit, je trajal 4 dni. Poslednji dan so morali opraviti velik tek z ovirami, da so pokazali svoje športne sposobnosti. Večji del mladeničev je prišel s Pohorja, s samotnih kmetij. Izbranih je bilo 30 mladeničev, ki bodo od 15. januarja do 15. maja šolani v Jarenini za bodoči kmetoval-ski poklic. Sodnik Ivan Picek f Kakor smo kratko sporočili, je v Crnom-« lju umrl ugledni in splošno priljubljeni sodnik Ivan Picek. Rodil se je 7. avgusta 1899 v Ribnici. Kot odvetniški pripravnik je služil najprej v Ribnici In Ljubljani, nato pa je postal sodniški pripravnik. Leta 1932. je bil dodeljen za 8 mesecev okrajnemu sodišču v Črnomlju, nato pa k okrajnemu sodišču v Trebnjem. Nato je bil premeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je bil imenovan tudi za prišlava. Kasneje Je bil spet premeščen v Trebnje. Dne 4. novembra 1933 se je poročil z gdč. Ano Križmanovo iz Ribnice. Leta 1934. je bil končno postavljen za sodnika v Maren-bergu, odkoder je bil leta 1936. premeščen zopet v Črnomelj, kjer je služboval nepretrgano do svoje smrti. Njegovi zvesti tovariši in prijatelji so nam v počaščenje njegovega spomina pcslali naslednje vrstice: »Komaj je sneg dobro zapadel in oznanil z'mo, je nastopil mraz tudi v naš;h dušah. Za Novo leto smo premišljevali, kaj nam bo prineslo in že tretji dan nas je zadela težka in žalostna vest: Tebe, dragi Ivan. nj več med nami! Vse prerano si nas zapustil, dragi Janes — tako smo Te klicali Tvoji tovariši Saj s: bil vendar v najlepših letih, star komaj 43 let! Res si mnogo pretrpel v svoji dolgotrajni bolezni, toda prav v zadnjem času si bil na pogled zdrav jn zadovoljen. Naše upanje da boš morda le okreval, se je izjalovilo. Še prejšnjega dne tako smehljajoč in zadovoljen, drugi dan pa že neznano kje! Odšel si od nas tiho. brez slovesa, toda prepričani smo, da si nam hotel povedati: Drag' prijatelji, rad sem Vas imel in u??m, da tudi Vi mene. R-es je tako. dragi Janez'. Bil si nam najboljši tovariš in svctovalcc in ljubili smo Te, kakor je sploh mogoče ljubiti tako dobrega, odkritega, prisrčnega človeka jn prijatelja. Zdaj, ko si odšel d nas, se je izkazalo, kako cenjen in priljubljen si bil. Kaj naj Ti damo v slovo, dragi Janez? Zemljo, na kateri si živčl. de^l in trpel v svoji bolezni in na njej tudi umrl. Dragi Janez, b 1 sj sodnik in zdaj s stopil sam pred Velikega Sodnika. Pošten- si delal, pravičen in dober si bil in po^dnji sodba za te ne more biti drugačna. To naj bo v tolažbo Tvoji ubogi go-*pe An'. katero vsi sočustvujemo. — Tvoj; vdan' tovariši.« Radio Ljufeljan TOREK, 12. JANUARJA 1943-XXI" 7.30 Operetna glasba. 8. Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Napevi in romance. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.08 Poročila Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 14. Poročila v italijanščini. 14 10 Pisana glasba. 14.20 Godalni orkester vodi dirigent Angelo. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 1715 Klasični orkester vodi dirigent Manno. 19. »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19 30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20. Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Izbor napevov iz Lombardije, operete »Gospa iz Teb« — orkester in zbor vodi dirigent Gallino. 21.15 Koncert sopranlst-ke Ksenije Kušej. 21.35 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci — predavanje. 21.45 Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. 22.30 Pisana glasba. 22.45 Poročila v italijanščini. redkosti, če se le-te pojavijo tu pa tam na našem književnem trgu. Ni dvoma, da so te cene po večini prav po prekučevalcih precej pretirane in s'cer vedno na škodo prcdajalca iz prve roke; ampak kaže pa to vendarle visoko ravčn naroda, ki ceni stare priče naše preteklosti. Marsikdo izmed hladnih knjižnih mlačnežev Je že prišel danes do spoznanja, kaj se pravi »izbrana knjižna lepota«. Tuje ln domače blbllofllske cene Ni ml treba globoko posegati v tuje knjižne predele 'n navajati cene, kaj in koliko lauko doseže izbrana knjiga na knjižnem trgu, ko imam dovolj prilike '»pazo-vati prav občutne cene naših prvih skromne tiskanih pojavcv, da rečem nekakih b--blicflskh primf-kov »Prešeren-Copovih tiskov«, kakor so n. pr.: prvi tiski »Zhbe-liz«, Usek »Sonetnega venza«, »Gasei«, »Kersta«, Prešernove poezije s pravilnim bakrest hom itd. Ker pa vem, da je prav tu bistvo zanimanja za marsikoga, naj navedem za primerjavo nekaj cen tujih ln domačih zanimivih primerkov. Tako nam sporoča obzornik ljubiteljev umetnosti »Weltkunst« o zanimivi knjižni dražbi, ki je bila v začetku septembra 1942. leta v Luzernu pri znani Fischerjevi galeriji. Dražba je prinesla nekaj presenetljivih, res vrtoglavih cen. Tako je bila izdražena me«J drugm nemška Biblija (Nilrnberg, Kober-ger 1483) — dva foliozvezka — za ceno 7400 šv. frankov. Za 15.000 Sv. frankov pa je šel »Breviarium Fratrum Praedicato-rum« (15. stoletja). Prevod »Faustac, ki }e izšel v Parizu leta 1828., okrašen z Dela-croixovimi litografijami, je bil prodan za lepo ceno 1260 šv. frankov. Seveda, višek dražbe in zanimanja pa je doseglo 19 zvezkov Rousseaujevega dela v marokinu. Izdanega • v letih 1793—1800 v Parizu. Ta zbirka je b'la prodana za prav občutno ce- no 31.000 fiv. frankov. (Za naše razumevanje prav te cene naj navedem, da si lahko dobil pred vojno za to ogromno vsoto — približno 403.000 d n — že veliko, lepo m solidno zgrajeno vilo z obsežnim vrtom na Mirju.) Tudi pri nas se že dobe ljubitelji, ki radi plačajo na primer za izvod prvega tiska. Prešernovega »Sonetnega venza« (iz leta 1834) 1000 do 1500 lir, ali pa za »Zhbel ze« (1830—1832) zadovoljivo ceno 100 do 150 lir, seveda pa morajo biti izvodi res dobro ln lepo ohranjeni. Pa tudi Blasnikov »Faksimile« Prešernovega rokopisa za »Poezije« se stopnjuje že od 300 lir dalje, kakor je pač prmerek ohranjen. Izvod se pa podraži, če ima poleg še različne dodatke, ki spadajo pač v ta okvir, še bolj se stopnjujejo v cenj »Poezije dr. Franceta Prešerna« (1847) ta to vsak dan bolj, saj s« dobe že ljubitelji, ki radj plačajo za ltp izvod kar 500 lir. Seveda, če je pa primerek z akrest hom »Pr micovi Julji«, petem dobi tak redek Izvod že svojega »posebnega« ljubitelja, zato — dovolite! — naj tu ceno rajši zamolčim. Te ta take misli sem predel okoli knjižice, ki sta nam jo poslala na knjižni trg v bibliofilski nakladi pesnik Tine Debeljak in slikarica Bara Remčeva. Skoraj vsaka slovenska knjiga, ki izide v ljubiteljski naklau di, nosi v sebi že svojo vrednost in se bo ta vrednost stopnjevala vedno bolj v vpo-praševanju, nato pa v ceni, posebno pa Se knjiga, kakrSna je opisana, k' hrani v sebi kar dvojno kulturno prslanstvo: slovensko besedo ta podobo. (Konec v četrtkovi Številki.) E JUSTIN, slikar-grafik. Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar! »JUTRO« it 8 Tonfc, 12. L m»-XXX m b Jht n * Predsednik Agencije Štefani v Berlinu. Predsednik Agencije Štefani senator Man-lio Morgagni se mudi te dni v Berlinu, kjer se pogaja z novinarskimi agencijami zaradi nove sistematizacije tiskovne propagande v Italiji in Nemčiji. Senator je bil sprejet od predstavnikov nemškega ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za propagando ter se je sestal skoraj z vsemi dopisniki italijanskih listov v nemški prestolnici. Obenem je bilo urejeno vse potrebno za preureditev službe Agencije Štefani v Berlinu. Vodstvo tega urada je prevzel dr. AJdo Montagni. * Fapeževa jubilejna znamka. V Vatikanu bodo v kratkem izročili v promet jubilejno znamko papeževega škofovstva. Znamka predstavlja posvetitev Evgenija Paccelija za škofa po papežu Benediktu XV. Risbo za znamko je izvršil profesor Mezzana. Jubilejna znamka je velika 30 X 40 mm ter je natisnjena v dveh barvah. Prodajali jo bodo po 20 in 80 stotink, po 1 liro, 1.25 in po 5 lir. > * Zadnja pot poslanika Ambrosettija. V sredo so pokopali v Haagu dr. Gina Ambrosettija, italijanskega odpravnika poslov v tem mestu. Kakor znano, se je dr. Am-brosetti smrtno ponesrečil na vožnji z avtomobilom. Pogrebnih svečanosti so se udeležili predstavniki nemških okupacijskih oblasti kakor tudi zastopniki narolno-sccial: stične stranke. Zunanjega ministra grofa Ciar.a je zatstopal p.a pogrebu minister Ccsmelli. * Rezultati stenografskega kongresa. Minister za narodno prosveto Bottai je te dni sprejel komisijo zalnjega kongresa za stenografijo v Rimu. Komisija, ki jo sestavljajo profesorji Boldrini, Mohrhoff, Mo. scaro, Parise in Tirone, so poročali ministru o sklepih, ki jih je sprejel kongres za stenografijo na lanski junijski skupščini v Rimu. * Kolajna za vojaškega kaplana. Vojaški kaplan don Lidio Passeri iz Casaibut-tana je bil odlikovan za junaško izvrševanje službe na bojišču z bronasto kolajno. Passeri pripada 3. polku savejske konjenice ter se je ponovno odlikoval na ruskem bojišču. Preden je odrinil na vojaško službovanje, je izvrševal dušobrižuiški pcklic v Viadani pri Cremoni * Radijski prenosi za italijanske delavce v Nemčiji. Nemške radiopostaje so te dni prenašale dve zanimivi radiofonski trans-misiji s televizijo za italijanske delavce. Pri obeh prenosih je pela znana sopranist-ka Margherita Carosio italijanske pesmi. * Stalno gledališče v Rimu. V rimskem gledališču Querinu izvršujejo že delj časa obnovitvena dela. Gledališče bodo spremenili v stalno ustanovo katero bo vodil Ser-gio Tofano. Otvoritvena predstava bo Gol-denijeva komedija »Nova hiša«. Ker je Tofano znan v umetniških krogih Rima kot prvovrsten strokovnjak, pričakujejo, da se bo gledališče pod njegovim vodstvom odlično razmahnilo. * Tito Schipa poje v »VVertherju«. V Triestu so uprizorili te dni opero »Wer-ther« s tenoristom Titom Schipo v naslovni vlogi. Dirigiral je mo. Franco Capuana. * Velikodušen dar revežem. Z Vrniike nam sporoča župan g. Ignacij Hren: Dne 5. t_ m. je obhajala tukajšnja rojakinja veleugledna ga. Ana Lenarčičeva, rojena Kotnikova svojo 801etnico. Blaga gospa se je ob tej priliki spomnila vrhniških revežev in izročila občini znesek 10.000 lir, da jih razdeli med najbednejše občane. Za velikodušen dar se blagi gospej v imenu občine najpri-srčneje zahvaljujem z željo, da ji Bog da zdravja in ji nakloni življenje do najvišjih človeških meja. * Življenjski praznik g. Miroslava Pup- j pisa. Naš dolgoletni naročnik g. Miroslav Puppis. sodavičar v Gorenjem Logatcu, je praznoval 9. t. m. 601etnico rojstva. Poteka iz zelo stare in znane trgovske hiše Ka-roia Puppisa iz Logatca. Leta 1923. se je oženil z gospo Ivanko Marinko iz prav tako stare in znane Marinkove hiše iz Kale v Gornjem Logatcu. Isto leto je postal župan gornjelogaške občine in ji je -bil na čelu vse do 1938. leta. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest otrok, ki jim je lepo pripravil pot v življenje. Je priznan in čislan lovec, gasilec, gospodarstvenik. Predvsem pa je splošno znan '^c': značajen mož. dobrega srca in široko odprte roke. Dasi z mnogoštevilno družino, vendarle podpira mnogo njih, ki se ob raznih prilikah zatečejo k njemu. Revež ne zapusti praga gostoljubne hiše, ne da bi prejel svoj dar. Zelirno v imenu številnih prijateljev. da ostane g. Miroslav Pupp:'s še dolgo ohrajen svoji družini in svojemu lepemu kraju. * Stare freske. V Marijini cerkvi v Mon-falconu, ki je bila sezidana leta 1840.-41. na ostankih v 14. stoletju zgrajene cerkve, so pred dnevi odkrili dragocene freske, ki izvirajo od beneškega slikarja De Sanctisa. Freske bodo v celoti restavrirali. * Avantgardist je rešil starki življenje. V Veneziji se je 721etna Rosa Piasenti, ki je zelo slabovidna, vračala iz trgovine z živili. Ko je prispela do Misericordije, je padla v vodo in bi bila gotovo utonila, da ni opazil njene nezgode 171etni avantgardist Giovanni Ballarin. Mladenič se je vrgel oblečen za starko v vodo in jo srečno spravil na suho. * Finančni stražnik je rešil možu življenje. Pietro Chelotti, finančni stražnik v Genovi, je te dni imel službo ob nabrežju, kjer je zaslišal obupne klice na pomoč. Kmalu nato je zagledal v vodi moža, ki se je otepal mokrote ter je bil v nevarnosti, da utone. S pogumnim skokom v vodo se je Chelottiju posrečilo, da je rešil potap-ijaječega se moža. Pri tem so mu pomagali tudi drugi vojaki. V rešencu so ugotovili 351etnega Angela Sala, ki so mu najprej nudili zdravniško pomoč, nato pa so ga odpeljali na dom. * Pcžar v zgodovinskem arhivu. V zgodovinskem arhivu v Salamanci je nastal ogenj, povzročen po napravi za ogrevanje. Gasilcem se je sicer posrečilo ogenj pogasiti, arhiv pa je kljub temu skoraj popolnoma zgorel. To je za Salamanco velika izguba. * Pozor na vlaku! 361etni Cesare Paio-lillo iz Gaetana se je pripeljal te dni v Turin. Ko je hotel stopiti iz vagona na postajo, je nekdo zaloputnil vrata, med katerimi je imel potnik položeno roko. Vrata so Paiolillu zmečkala več prstov na desni roki. * Smrt v kotlu. 221etni delavec Armando Dieci Iz Piacenze je bil na delu v sirarni S. Nazzaro. Po nesreči je padel v kotel z vrelo tekočino in se oparil do smrti. * Ponarejen denar. V Ventimigliji sta dve elegantni gospe stopili v restavracijo, naročili kosilo ter hoteli plačati račun, ki je znašal 40 lir, s 4 ponarejenimi bankovci po 10 lir. Lastnik obrata je denar sprejel in ga spravil, šele pozneje pa je odkril, da je vnovčil falzificiran denar. Prijavil je sleparijo policiji. * S kostanjem se je zadušila. 6 letna Marija Rosa Lazzarini iz Savone je jedla kostanj. Pri tem ji je kos kostanja zdrknil v sapnik in deklica se je navzlic takojšnji zdravniški pomoči zadušila. * Otroci povzročili požar. 5 letni Franco Piccini se je igral z dvema drugima tovarišema v Alessandriji. Hotel je zakuriti ogenj in prižigal je vžigalico. Pri tem je nastal požar, ki je napravil 14.000 lir škode v lesnem skladišču bratov Bovio. Gasilci so ogenj z naporom udušili. * Poskusni nasadi s kavo na Madžarskem. V Haiduszoboszloyu na Madžarskem bodo za poskus zasadili kavovec. Profesor Tuszon je prepričan, da je to ozemlje primerno za uspevanje kavnih nasadov, ker ima ugodno podnebje. * Žalosten konec otroka. Kmet Giuseppe Dornetti v Crederi Rubbiand je naročil, da se mora očistiti vodnjak Za napajanje živine v hlevu. Pri očiščevalnih delih se je zatekel v hlev še ne dveletni kmetov sinček Angel, ki se je približal vodnjaku ter v trenutku odsotnosti svojcev padel v vodo. Mati je iskala otroka po hiši, slednjič pa ga je našla mrtvegta v vodi * Napad na žensko v Parizu. V Parizu sta dva doslej neidentificirana terorista ustrelila ženo nekega protikomunističnega legionarja, ki je pripadal Dorriotovi ljudski stranki. Pred umorom je nesrečna žrtev večkrat prejela grozilna pisma. * Kuga v jaffi in Tel Avivu. Iz Smirne poročajo, da je izbruhnila v Jaffi ln Tel Avivu kuga. Oblastva so storila potrebne ukrepe, da se kuga omeji in zatre. * Vročina v Argentini. Iz Buenos Airesa poročajo, da so te dni namenrili v senci 38 stopinj vročine, v nekaterih krajih je dosegla toplota celo 40, 42 in 45 stopinj. * Osamljena pokrajina. V Španiji Imajo to zimo tako velike snežne žamete, da je pokrajina Aran že 14 dni ločena od ostalih krajev. Vse zveze z aranskim ozemljem so pretrgane in ni mogoče tja dospeti niti s francoske strani. * Vročinski val v Južni Ameriki. Iz Buenos Airesa poročajo, da je vso Južno Ameriko zajel hud vročinski val. V severnih Ne odlašajte! Kot četrti roman »Dobre knjige« bo izšel sredi tega meseca z naslovom »Nemirno srce« Fraccarolijev mojstrski prikaz razgibanega življenja slavnega skladatelja Bellinlja. Prvi trije romani DK so ie vsi razprodani. Zagotovite si nadaljnje odlične in napete romane naše zbirke s tem, da se brez odlašanja naročite na »Dobro knjigo«, ker tiskamo vsakega romana le malo izvodov več, kakor je priglašenih naročnikov, ko gre knjiga v tisk. Ce še niste naročeni na »Dobro knjigo«, se zato brez odlašanja prijavite upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni ali pa inkasantom teh listov! argentinskih pokrajinah je dosegel toplomer rekordno višino 44 stopinj. Tudi iz južne Brazilije poročajo, da je zaradi dolgotrajne suše 50 odstotkov žitnega pridelka uničenega. * 20.000 mladoletnih vdov v Indiji. V Indiji, kjer se sklepajo bodoči zakoni že v najnežnejših otroških letih, so našteli v zadnjem času 20.000 vdov, ki še niso prekoračile 15. leta starosti. u— Novi grobovi. Po kratkem trpljenju je v visoki starosti 80 let za vedno zatisnil svoje oči služitelj Finančne direkcije v pokoju g. Karel Ravnikar. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po daljši težki bolezni je preminila ga. Ivi ca Klemenčiče-va. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je za vedno zapustil svojce bivši urarski mojster g. Janez Bardorfer. Pokopali so ga včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — V Semiču je v nedeljo umrl šolski upravitelj g. Albin Razpotnik. Pogreb bo v torek popoldne iz Semiča na pokopališče k Sv. Duhu. Pokojnim bomo ohranili blag spomin, njihovem svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Včeraj zjutraj —18.8° C! Mraz 9e Se stopnjuje, kar je v ostalem bilo pričakovati spričo jasnega vremena zadnjih dni. Ko smo v nedeljo zjutraj namerili —16.8, smo vedeli, da bo to le začasni rekord letošnje zime. Ze zgodaj je posijalo sonce in nedelja je taila krasna, vendar mraz ni preveč popustil. Čez dan je bilo —2.2° C. Vendar mraz ni zadrževal Ljubljančanov, da ne bi izkoristili lepega praznika. Hiteli so na izlete, mladina pa je neugnano rajala na drsališčih in samkališčih. Kjerkoli je pripravno pobočje, povsod je bdi zlasti popoldne vesel živ žav. Nebo je bilo ves dan čisto, brez oblačka. Ko pa je krvavo rdeča obla tonila na zapad, je začel spet pritiskati mraz in zvečer se je vsakdo najbolje počutil v domačem zavetju. Ponoči je sicer legla megla, toda nad njo so se na jasnem nebu bliščale mežikajoče zvezde. V ponedeljskam jutru je šlo Ljubljančanom še hujše za nohte kakor v nedeljo. Kar škripalo je pod nogami, na oknih je bilo spet polno ledenih rož, volovje je še bolj pomrznilo kakor prejšnje dni. Imeli smo namreč —18.8° C mraza. To se pravi, da gre letošnja zima docela po stopinjah lanske zime. Okoličani, zlasti perice z Bizovika, so prišli premraženi v mesto in pripovedujejo, da je zunaj Ljubljane mraz še vse občutnejši kakor v mestu. —u Vodnikova pratika za leto 1943. je izšla. Na zalogi ima Vodnikova družba samo še pripovedno knjigo Janka Kača »Na no-vinah«. Ker se še vedno oglašajo v družbeni pisarni člani, kd bi imeli radi letošnje knjige, je družba pripravljena ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1943., ako se javi najmanj pet sto članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januarja t. L in plača M članarino 17 lir. Prijave sprejemajo: družbena pisarna, Puccinijeva ul. 5 (poslopje Narodne tiskarne), knjigarna Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. 3 in knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica 6. u— V blag spomin na pok. gospo Jožico Novakovo darujejo 100 lir rodbine Domic-ljeve na Rakeku. u— Prvi solistični pianistični koncert v letošnji sezoni bo priholnji ponedeljek, dne 18. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Nastopil bo eden največjih sodobnih pianistov, Gino Gorim, ki uživa sloves umetnika — pianista po vsej Evropi. Natančni spored In nn porto Itaflano: tra-bareo di materiale belile« per PAfrlea Settentrio-nale — V nekem italijanskem prlstanlSCo: natovarjanje vojnega materiala za Scwt— Afrika bomo javili. Danes pa ž$ opozarjamo na klavirski koncert priznanega umetnika. Začetek bo točno ob poj 7. uri zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Za društvo slepih so darovali 200 lir uslužbenci tvrdke »Majda« v počaščen je spomina njihovega Šefa g. Pavla Cesnika. u— Nesreče. Na poledenelih tleh je padel in si zlomil levo nogo 301etni rudar Janez Selak iz Kočevja. Konj je udaril v čeljust in mu jo zdrobil 711etnega posestnika Fr. Serjaka iz Pijave gorice. V levico se je vsekal 341etni mesarski pomočnik Andrej Se-devčič Iz Ljubljane. Ista nesreča je doletela 361etno ženo delavca Marijo Janežičevo iz Ljubljane. Pri rezanju krme je 401etna žena posestnika Franja Kočevarjeva iz Velikih Lašč vtaknila levico v slamoreznico, ki ji je odtrgala roko v zapestju. Ponsrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici Nova mladinska knjiga Svatba MIŠKE MIKI Pravkar Je laUa r zalotbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Plrnatovlml ilu-_stracjjamL Zgodba • prelepi "kitajski kraljlčnl bi o pogumnem kraljeviča Omarju, Id je Ml ubil srno gozdne vile In se Je zato moral kruto pokoriti, Je tako zanimivo ta prisrčno napisana, da Jo bodo naši otroci brali s največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, Id Je usoda miške Miki, ajegovl boji tn Uspehi, spletke ln dogodivščine na kitajskem dvora pred tisoč ln tisoč leti — to Je to cel roman » obliki pravljice. Okusno opremljena r polplatno vezana knjiga Je selo poceni ln staae samo 10 lir G> O. O O CVO.CVO GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 12. jan., zaprto. Sreda, 13. jan., ob 17.30: Oče. Red Sreda. Četrtek, 14. jan., ob 17.30: Primer dr. Hir- na. Red Četrtek. Petek, 15. jan., ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 16. jan., ob 17.30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 17. jan. ob 14.: Ples v Trnovem. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.: Oče naš. Znižane cene od 15 lir navzdol. A. Strindberg: »Oče«. Drama v treh dejanjih. Osebe ritmojster — P, Kovtč, njegova žena Lavra — Gabrijelčičeva, Bcrta, njuna hči — Simčičeva, dr. Oestermark — Košič, pastor — Gorinšek, dojilja — Kraljeva, Nojd — Potokar. Režiser: Jože Ko-vič, scenograf: inž. arh. E. Franz. OPERA Torek. 12 jan.. zaorto Sreda, 13. jan., ob 17. uri: La Boheine. Red A. Četrtek, 14. jan., ob 17.: Thais. Red B. Petek, 15. jan., ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 16. jan., ob 17.: Beg iz seraja. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17. jan., ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane ceije od 15 lir navzdol. Ob 16. uri: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Premiera Mozartove opere »Beg iz seraja« bo v soboto 16. t. m. za red Premierski. V tem delu, v katerem se družita resni in komični elementi v zgodbo ugrabitve dveh jetnic in jetnika iz pašinega seraja, bodo nastopili: Selim-paša — An-žlovar, Konstanca — Ivančičeva, Blonda, njena spletična — Pola jnorjeva, Belmcnte — Lipušček, Pedrillo — Banovec. Osmin, čuvaj seraja — Betetto. Muzikalno vodstvo je v rokah dirigenta Antona Neffata, režija in scena sta C. Debevca, zborovodja: R. Simoniti. Drobm a as veti Kravato polikati ni tako lahko. kd:or bi si človek mislil. Izrežite si iz koščka lepenke točno obliko kravate in £a potisnite vanjo, potlej pa jo polikajte! Med je priče! vreti? Kitro ga raztopite v vodi, zavri te, posnemite z njega peno ter ga napolnite v glinasto ali leseno posodo, ki ste jo prej dobro prekuhale. Potem pa posodo skrbno zaprite. Na mezgi se je pokazala plesen? Očistimo jo in jo pustimo vreti deset minut, med kuhanjem pa ji dodamo vrečico iz gaze, kamor smo zavezale nekaj razkosanega lesnega oglja, razen tega pa damo na kilogram marmelade 1 g salicila. Ksj so nam pokazale razstave? France Mihelič in Tine Kos (Salon Jake Oražna) Slikar F. Mihelič je zajel v našem so dcbnem slikarstvu one strani življenja, k' se s svojo ljudsko socialno snovnostjo približujejo predvsem literarno - ilustrativni tendenci, vendar jih je doumela v svetu slikarskega m risarskega podajanja M;heli-čeva krepka in izvirna umetniška naravi Umetnik je posegel v slikovite in simbolične običaje našega naroda, izluščil je iz mračne teme usodnega okolja nekaj bliskovitih prikazni, ki naj vseb;nsiko. idejno in formalno osvetljujejo pomembnost obliko ve.nega predmeta. To so rezki in jedki tipi »Kurenta«. »Preteka« k; je morda najboljša razstavljena kompozicija, po tudi kmeek-motivi »Gostilne« in »Ptujske gore«. Slikal je v tej skupini svoj;h pripovednih, živo zajetih in sugestivno prikazanih prizorov zadeli čustveno jedro onih plati življenja, ki jih je oblikovala drugod umetniška fantazija vel Stih realistov od Petra Brenghela de Henrvja Daumierja Jn modernih rurali-listov (n. pr. Hegedušrič) Bolj t< •nsikf,' sli kairsko razpoloženje nasproti risarskemu pojmovanju kontrastov gorenjih del preveva MiheKčeve pejsaže. gozdna zatišja in ceste s srebrnimi topoli ob straneh, dela. ki so po zasnovi kolorita in finem krajinskem občutju sorodna Co-rctu (»Topoli« »Počitek«. »Cigani«) Opozarjamo tudi na »Portret T. S.« in na risbe. Kipar Tine Kos ki redikeje razstavlja, je zbral lepa in v celoti zelo značilna dela prav iz zadnjega časa svojega kparjenja. Kvalitetno najboljše kompozicije -o v lesu. kjer je postal Kosov način dekorativnega poenostavljenja forme z reliefnimi in fron- ta lnimi poudarki in linearnim konstruiranjem dovolj primeren nač'n etkspresivne stili zacije (»-Pastirček«, »Sejalec«, »Dekle s cvetom«). Rahla in zamišljena otožnost veje iz Kosovih dečkov in deklic, razpoloženj e, ki se druži v glinasta drobni plastiki z ljudsko prinrtivistično koncepcijo žanrske-ga motiva (n. pr. »Božična skupina«. »Mati z otrokom«, »Pastirček s palico«). Študiji »Kopalke« (marmor) in »Spomin« (javor) se morda pripravljata na rešitev problema v monumentailni velikosti. Živahnejšo in sočnejšo obdelavo bi nemara dopuščal tudi material štirih glinastih portretov. Sta-bill.no tektoniko in mailce romantični okvir K oso ve narave so orisala številna razstavljena dela na pester in poučen način, prikazala so karakteristični pled marljive delavnosti na višini zadovoljivega uspeha. Tako Mihelič kakor Kos varujeta etapo doslej doseženih umetniških pridobitev v zatišju objektivne presoje in zbranosti. f. Š-c. ZAPISKI Iz hrvatskega slovstva V pravkar izišlem zvezku obzornika »L7-taiia che serive« je objavljen članek Luiigija S al vin i j a »Letteratura croata«. V njem poroča razgledani slavist in prevajalec o najnovejših pojavih v hrvatskem slovstvu. Poročilo se tiče prejrnje sezone, o kateri pravi pisec, da je potekla mirno in spokojno, brez hrupa kak-h novih literarnih odkritij ali presenetljivih novosti. Z druge strani pa je delo za izgraditev nove države izčrpavalo sile mnogih književnikov, ki so bčili postavljeni na odgovorna upravna in politična mesta, vendar pa Muze le-teh niso hotele ostati dolgo brez dela in tako se pojavljajo z novimi knjigami Tin Ujevič, Dra- gutin Tadijariovič, 'Mile Budiak in drugi pesniki od nosno pisatelji. Stara pisateljska garda, se prav5, tisti, ki so se rodili v prejšnjem stoletju, je še vedno dejalna. Tako je treba iz njenih vrst omeniti predvsem slovečega dramatika Milana Bcgoviea, ki je izdal knjigo svojih :m-presij iz J tali je (»Put po Italiji«). Največjo pozornost pa vendarle vzbujajo mlajšr književnik'. Salvini omenja na prvem mestu Olinka Delorka, ki je znan kot italianist in tenkočuten pesnik klasiičnega okusa. Del-orko je objavil prozno knjigo z naslovom »Zgode poremečene sreč«. V teh sestavkih kaže pisec bolj svoje lirične in psiholo^čne nagbe in težnje, kakor na izrazito pripovedno hotenje. Tu so objavljeni tudi nekateri njegovi eseji. Korenit pripovednik je. Vjekoslav Ka.Ieb, ki je najprej vzbudil pozornost z novePstično zbirko »Na kamenju«, v kateri obravnava življenje in ljudi iz dalmatinskega Zagorja, sedaj pa je izdal novo zbirko nove! z naslovom »Izvan stvari«. Zbirka je po Srlvinijevi sodbi dokaz pisateljevega poglabljanja in dozorevanja, obenem pa se v nji kaže prikupna humoristič-na žilica, ki spominja na Slavka Kclarja (in humoristi so med hrvatskimi pisatelji redka prikazen). — Mila Miho-liev-č Stipeevič, pisateljica knjige »Za svijetlom«, nadaljuje tam, kjer je izorala brazde Lida Kojutič s svojo obsežno epopejo »S naših polja«. Novele M:holjevicevc opisujejo 7 resnično psi-holoiko prodornostjo kmečke tipe m figure. Tem novelistom se pridružuje še Marko čovič s svojo knjigo »Žito zeve«. Covič je med najmlajšimi hrvatskimi pisatelji (sedaj urejuje »Hrvatsko revijo«) m njegove proze razodevajo nostalgijo za ravninami rodne Bačke. V poeziji zaznamuje največj' uspeh Frane Alfrevič znan tudi po nekaterih esejih o Ua''J.'. slovstvenih pojav h TziH je i zbirko »More daleki gradovi«. Id jo Sad-vinr označuje za resnično pomembno pesniško stvaritev ne samo glede na pesnikov razvoj, marveč na sploh v celotnem okviru sodobne hrvatske poezije. Poleg morja je Alfireviča navdihnila predvsem Bosna, ki jii je posvečen najboljši ded te pesniške knjige. — Med nadaljnjimi pojavi Lirične literature omenja Salvkv zbirko Vinka Kosa »Kipar«, v kAteri se ljubezen do zemlje in krajine druži z mističnim čustvovanjem, dosezajočim religiozne akcente. V tem okviru je vredna posebne omembe tudi pesniška zbirka duhovnika Serafina Mičiča »Aureoflec. V ostalem pa omenja Sad vina kot posebno tehtni donos literarne tetine drugo knjigo »Hrvatske anciidopecfije* m Andreisovo ob-širno »Povijest glazbe« ter vrsto prevodov iz italijanske literaturo. Kaj je izšlo pri nas v zadnjem času? Med knjigami, ki so se pojavile v zadnjih dneh na slovenskem knjižnem trgu, omenjamo prvi del Dickensove obsežne povesti »Dorritova najmlajša« v prevodu Mirka Javornika (Ljudska knjigarna), Joža Vov-ka povest »Naš Buček« in Joža Krivca zbirko »Dom med goricami« (obe v »Slo-venčevi knjižnici«), debel zvezek »Razprav znanosti in umetnosti v Ljubljani in življe-njepisna knjižnica »Misijonar Jernej Morgan« iz peresa dr. Fr. Kotnika. O navedenih knjigah nameravamo Se priobčiti podrobnejše prikaze. Knjiga o boljševizmu. Pri Sansoniju je izšla četrta, izpopolnjena izdaja knjige Guide Manacorda »II bolseevismo«. Krit'-ka označuje ta spis za fundam en talno delo o ideologiji in zgodovina boljševizma Pisec osvetljuje ta pojav z vseh strani tako glede njegovih odnosov nasp.ot; dr- žavi in družbi, kakor glede verstva, gospodarstva in nravnosti. Za razliko od drugih spisov te vrste je Manacordovo delo zgrajeno izrazito na virih in vsebuje; vse polno dokumentarnega gradiva iz prve roke. tako da je knjiga izčrpen vir informacij o gibanju, ki skuša s svojimi destruktivnimi silami porušiti dosedanjo civilizacijo krščanskega sveta. Nov prevod »Divine Commedie«. Kakor poročajo iz Aten, je dovršil prof. Constan-tino Kerofilas nov prevod Dantejeve »Divt-ne commedie« v grščino. Knjiga je že natisnjena. Sergio Solmi je izdal pri Le Monnleru knjigo svojih esejev in štulij iz francoske literature »La salute di MontaLgne e altri scritti di letteretura francese.« V SMiameaiu Vergilija. v italijanskem, kulturnem svetu je še vedno veliko zanimanja-za delo rimskega pesnika Vergilija; ki si ga je b'l Dsnte izbral za svojega vzornika in voditelja po imaginarnem »F^-klu«. O tem zanimanju pričajo rasne neve izdaje Vergilijevh del in študija o poetu, čigar posamezni verz' so dajali zlasti starim human stom snov za cele traktate. V zbirki i-Poeti di Roma« je sedaj izšla v latinsko-italijamk5 izdaji največja ocenitev mantuanskega rojoka »Aeneis« (L'Eneide). Italijanski preved je ~z peresa 1. 1933 umrlega G:useppa Albinija, ki je bil eden naj-temelj!te;'ših spcznavalcev Vergilija in tankočuten prevajalec njegovih nelahkih stihov. Konjunktura debelih knjig. Mondadori-jevi znani zb:rki »Omnibus« je sedaj Sar-zanti pridružil pedebno zbirko z naslovom »II Milione«. Vsak zvezek te zbrke bo obsegal najmanj 1000 strani, a izhajali bodo v nji sam0 prevod1 novih del. kot prva knvifra je iz*e! roman Slgr d Undsetove : Hi 'si m\ Lrvi-cr. ,v> !:•:; . y lene O h gieri je b'lo pri nas že mnogo na-■ ranega, tako izp:d peresa strokovnjakov, .akor tudi laikov Ker pa je stvar še ycdno ,""<.'ua'na. smo naprosili zdravstvenega nad-■rnika v poko.u g- dr. Zi.vka Lapajneta. u t.j ;z svoje bogate zdravniške prakse iz-tcče tu d on svojo tehta, besedo. G. nadzornik se je rade vetje in ljubezn vo odzval naši prršnV; n nam dal na razpolago svoje zapiska, iz katerih predava o tem predmetu na denti tični šoli- Sa d .ij; slovanske kulture, je dejal gosp č:. Lap?jne, je velike važnosti, da prina-£?.[o naj dnevn ki in drugo časop sje obili-c člankov o najnovejših izsledkih in priči : bi Ivah na zdravstvenem polju, predvsem . i t razloga, ker se talci ses-avki splošno čl- i ta i o in p o-, tarejo tako najhitreje duševna j la3t vsega naroda. Napredek hig ene je tesno v zvezi z novim? pr-dobitvamj medi-c':ie Kakor vse vede, je tudi ta v stalnem razvoju. Fra v v zadnji dobi zaznamuje medicinska veda izreden napredek v pobijanju nevarnih in Cesto smrtn h bolezni, ki jih povzročalo kok; (zrnate bakterije), in sicei s p močjo Zdravil iz skupine sulfonamirtov Kmalu bomo obvladovali težka obolenja, kakršna so: ušen, sepsa (ognojenje krvi zlasti po porodih) ter kapavjca, ki je bila doslej le težko ozdravljiva. Razen tega je gotovo vsakomur znauo iz zgedov ne, da je vsaka večja vojna prinesla s seboj epidenrje raznih kužnih obo-lern: kelere, tifusa koz, črne kuge pe-gavea itd., ki so pokončale več ljudi kakor naj^roz' vitejše vrojne. Danes tega n-; več, čeprav živimo v doslej največji vojn: na svetu. To dokazuje, da higiena obvladuje vse omenjene bolezni in da je na svojem zmagoslavnem pohodu. Iz izbran:h noglavij o napredku higienske vede, ki nam jih je dal na razpolago predavatelj, povzemamo za naše čitatebe najvažnejše in najzanimivejše odstavke. % T.tPifli^i^a <4»-S «45» Higiena sama na sebi je v bistvu enr-'-na veda, bavi se s povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo med človeškim redom, bodisi da izvirajo iz prirode (dedne bolezni), iz prehrane (n. pr. avitaminoze), iz osebnih vzrokov (osebna h:g5ena) javnih vzrokov (javna higiena: pcmanjkanje ali defekti vode in kanalizacije, malarija, kužne bolezni, paraziti itd., nečistoča tal in zraka). Jasno je, da prehajaja ti porazdelki h-giene drug v drugega in je n. pr. osebna higiena nemogoča v kraju, kjer so le kapnice, ki poleti usahnejo istotako pa je tudi nemogoča ako človek čepi dan in noč v svoii sobi, dasi je zunaj najčistejši zrak. Vendar so t' pododdelki higiene, n. pr. mestna, vaška, obrtna higiena itd., potrebni ker se 2 nji-m poglabljamo v tvarino in ustvarjs no nove predpogoje za zdravo življenje vsega naroda. Socialna higiena .preiskuje vzroke oo-lezni, ki nastanejo pri posairrčnih slogih zaradi niih ckolja, kulturno človeštvo opušča čimdalje bolj življenje v naravi, ki v bistvu najbolj ustreza našemu zdravju. Pa tudi življenje v naravi brez higene nj primemo. Tako n. pr. poljedelec živi še najbolj zdravo življenje: cd dojenčka do pozne starosti je ves dan na zraku, soncu in vetru. Vzlic temu pa je pri poljedelcu dovolj tuberkuloze, gnojenj in drugih bolezni. Zanj je prtrebna posebna h:giena: h!giena vasi. Da ne govorimo o drugih slojih, ki so ae močno oddaljili od narave: o meščanih in o delavcem sloju. Vsi ti so posebno ogroženi od raznih belezni. Za njih zdravljenje, predvsem pa za njih preprečenje skrbi nauk k' ga imenujemo socialna higiena. Socialna higiena je tedaj higiena posameznih slojev kulturnega človeštva. Vsak narod se toji 'z več neobhodno potrebnih slojev. Zadostovalo bo, ako se prmudimo prf treh: pri kmetu (vaška higiena), meščanu (mestna higiena) in delavcu ( ndu-strijska higiena). " Videli bomo da je mogoče, da ostanejo zdravi in krepki, ako se pri njih izvršujejo čim pcpolneje vsi prfu-pisi higienskih naukov. Krnet, ki nima pravilne hrane, oboli za av:tamin;zo (v Sloveniji predvsem za ra-h tido). Slovenski kmet nima pravilnega doma, odtod kožne bolezni, odtod tuberkuloza. Ponekod irna samo kapnice ali kdle namestu vodovoda. Gnojnica se preteka po dvoriščih in cestah. roj: muh zbadajo dojenčka in živino v hlevu. Meščan se običajno močno oddalji od narave in zaradi tega degenerra (propade). Vzrok temu je h:g|enska ne:zobrazba. Cesto stanuje v kleti in mokrotnih stanovanjih, kar ima za posledico: revmat.zem Pog;sto se ga leti tuberkuloza( degenera-cija od umazanega zraka). Otroci se igrajo po cesti in ž've v umazanem mestnem zraku. pclnein prahu saj in mikrobov. Večkrat se pojavlja rak, ne samo na koži, črevesu, maternici, ampak celo na pljuč h. Skratka: brž ko mestna higiena ni na vrhuncu, nastopajo degenerativna obolenja (izrod) me. ščanev. Temu ne odpomorejo nikake sta-tist'ke starostne dobe ali umrljivosti. V našem mestu je izredno malo revmatičnih in tuberkuloznih, rakovih in živčnih obolenj, ker imamo na razpolago obilico cenene p tne vode, nimamo mnogo prahu 'n saj, ker so ceste po večini tlakovane, vsi tovarniški dimi in plini pa v posebni četrti izven mesta. Dalje 'mamo veliko brezplačno otroško -'grišče na soncu in najčistejšem zraku, gozdno š:lo za slabotne otroke, priložnost — ki se je lahko posluži vsak meščan -- nedeljskih izletov v naravo z ultra-vijoličastim žarenjem itd. Isto, kar za meščana, velja za industr'jskega delavca. Tudi on mora imeti brezhiben stan, prehrano n priliko, da se udejstvuje v naravi, ako hočemo, da'ves slej ne prepade. Slovenci živimo v izredno zdravem pod-nebiu. Vendar še dandanes higiena ni na višku. Vse to je posledica pomanjkljive crganizaeje, ki ima svoj globoki izvor v pomanjkljivi h gienski izobrazbi javnih upravnikov. Celo nekateri zakoni, n. pr. gradbeni zakon za mesta ni dovolj higsen-ski (dovoljuie kletne prostore za stanovanja, obrate, krčme itd., t. j. pospešuje razvoj tuberkuloze). Zaradi tega obstoji potreba, da se ozremo na higienske odredbe drug h kulturnih narodov in cd nj h posnamemo vse koristno. Ako ima kmet premalo plodne zemlje, n!ma predpogojev za zdravje rodbine, niti za nje cbotoj. Ako kmet nima higienskega doma, naj mu pomaga posebna zakonodaja, da si zgradi h giensko brezhiben dom. hleve, gnojišča -:td. Ak- vid'mo, da boleha meščan za raznimi degeneraeijami, dvignimo mestno higieno v vseh pogledih. Skrbimo z vsem sredstvi propagande In s prirejanjem cenen h iz'ctcv za to. da pride meščan vsaj enkrat na teden v» naravo, ki je in ostane vrelec zdravja Vsega tega nikakor nI težko doseči, je samo stvar organizacije. Kakor ,:nano je Slovenec zelo napreden. Pred 40 leti je malokdo imel kolo. danes jih je pri vsaki Iv bi celo po več. Prav tako je razen na Blokah b lo smučanje velika senzacija v začetku tega stoletja, danes je to najbolj priljubljen šport. Do za-črtka tekočega stoie-ja je bilo le malo Slovencev. na vrhu prekrasnega Triglava, danes obeta Tr glav bežjo pot. ako preskrbimo za vzpen ačo do visoke planote pod vrhom. Večina Slovencev ?e danes nima pri-l'ke, da bi se naučila plavati, kajakaš je med SI:vene še danes bela vrana. In vendar spadata ta dva športa med najzdra-.vejša:'utrjujeta naše telo, pljuča, srce, živčevje, kožo in vse organe. Ta dva športa je treba s pomočjo pravilne organ zacije tako posplošiti, kakor se je posplošilo Kolesarjenje in smučanje in kakor se bo po vojni brez dvoma posplošilo jadranje po zraku. Vse to spada v mestno in industrijsko Irg eno. Iz okolnosti, da revmatizem, tuberkuloza rak in še več drug h bolezni ne nastopajo pri ljudeh, ki se udejstvujejo v naravi n. "pr* pri g.rzdnih delavcih, športnikih :td„ po pravici sklepamo. da je ž:vljenje naravi prava obramba proti tem boleznim ki jih po pravici imenujemo: degenerativne (izrodne). Jasn<~ je, da mora biti smoter vsake državne uprave, da je nje m.rod čim najbolje zdrav in odporen, tako da mu ne odrečeta niti telo niti živčevje v primeru nevarnosti za državo, n. pr. cb elementarnih katastrofah vojnah itd. Seveda mora biti narod tudi ploden — kajti ljudstva brez naraščaja spadajo med tiste, k jih bodo drugi naredi izrinili in prerasli Med Slovenci sem opazil najlepše razvite dečke med poklicnmi gozdnimi delavci Ako bi se tedaj pri nas vpeljala po zgled' drug h kulturnih držav — služba obveznega dela, naj bi se za najbolj ogroženi naraščaj uvedla služba gozdnega delavca drugi naj bi bili zaposleni na kmetijah. Kakor znano, s0 zlasti Japonci vernj posne-movalc® vseh dobr h evropskih izsledkov Ali naj Slovenci čakamo, da nas vsega tega nauče drugi? O tuberkulozi se je mnogo razpravljalo v strokovnem in dnevnem časopisju. Pred. logi so jasni in lahko izvršljivi. V zvezi s tuberkulozo je bilo govora o turistiki Pla ninec je zavarovan proti tbc-izrodu. Radi tega je posebne važnosti, da se razpmv-lja o "organizaciji planinstva. Smoter take organizacije je jasen: treba je vsakomur, tudi najbolj ubožnemu omo goč ti da napravi vsako lepo nedeljo in praznik ;zlet v planine. Kakor ima dan danes skero vsak mlad č (mladenka) kole tako naj bi imel v bodoče vsakdo nahrbtnik in drugo turistovsko opremo. Predvsem je treba planinskih zavetišč ki naj bodo topla (velika peč s klopmi, od te peči kurjava spalne); cene na skupnem ležišču morajo h i ti nizke — za ubožne naj plača domača obč na. Seveda ne sme biti vstopnine, saj ne gie le za užitek, marveč predvsem za rdravje. Odlični dijak- naj bi dr bivali od občin pouk in celotno plezalsko opremo, s pomočjo katere bi premagovali slovenske vršace. Se bo nadaljevalo. KAJ VEM? IKAJ ZNAM? ArnaMo Frasearcli: NEM SRNO SRCE (Belllni) Jssk London: JEBRY Z OTOKOV Jcbs P. Jasobsen: BORBA Z BOGOVI Ti trije romani mednarodno znanih piscev bodo izšli v tekočem četrtletju v naši zbirki »Dobri knjigi« prvi sredi tega meseca. drugi sredi februarja in tretji sredi marca. »NEMIRNO SRCE« je delo priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccaro-iija. ki nam v njem podaje napeti življenjski roman slavnega skladatelja Vincenza Bellinija. »JERRV Z OTOKOV« nas popelje ped spretnim vodstvom Jacka Londona, mojstrskega obdelovalca eksotičnih pripovednih snovi, v neznane pokrajine tihomor- skih otočij. »BORBA Z BOGOVI« je izšla izpod peresa najboljšega danskega pripovednika Jensa Jacobsena, ki nas vodi v dobo. ko sta se na področju Egejskeea morja pred 3000 leti začeli razvijati prva civilizacija in kultura v Evropi. Dobrodušnost »Drži ee era, dekle, to ti pravim! Takšnih dandanes ni več. Le poglej, kako se vede k vsakemu v naši rodbini. Očetu nosi viržinke, da jih je veselje kaditi. Z menoj je kakor maslo, mama sem, mama tam, v-e sa zan:ma. v?e ve. pr ivsem znq svetovati in teta Tončka ne dovoli zle besede zoper njega, odkar ji je prinesel čudežno mazilo proti trganju v križu. Samo ti si taka k njemu ...« * »Ampak, mama, jaz vse to priznavam. Gospod inženir je zelo dober človek, toda ima takšno plešo, in tisti njegov trebuh .. .« »Molči, neumnica, takšni so najboljši. Neumna leta imajo že za seboj in znajo ceniti ženske. Inženir! Lahko bi si vzel sebi enako damo, toda zaljubil se je vprav v hčerko obrtnika ...« »Ravno zato, mama ..'.« »To se vidi, da si neumna gos. Na koga pa čakaš? Pet in dvajset let ti je že; vsaka druga bi si obliznila vseh deset. Tak šarmanten in dobrodušen gospod! Dekle, ti imaš več sreče ko pameti. Samo radovedna sem, ali bodo sprejeli tudi teto v družbo za to podjetje, ki bo nosilo bogate dobičke. Jejnaene, to bo besed v sosedstvu, ko pride vse to na dan!—« Besed je bilo res več kakpr preveč ko so sosedje brali v časopisju, da je znani ženitni slepar sinženjr« F. Izvabil temu in temu obrtniku dvajset tisočakov. Tovarištvo Veliko podjetje je sprejemalo nove moči, a vsi so 'morali delati sprejemni izpit, h kateremu jih je bilo pripuščenih okrog dvajset. V čakalnici sta se pred izpitom seznanila in dogovorila dva kandidata. gospod Miha in gospoeMčna Dora, da bosta j sedela drug zraven drugega in si poma-j gala, kolikor bosta mogla. In potem sta i res skupaj sedela. Gosoodu Mihi je manj-j kal kos stenograma, ki mu ga je gospo-j dična Dora rade volje dopolnila, on pa je spet opozoril na napako v knjigovodstvu. Miha je bil sprejet, Dora pa ne. Nalogo iz knjigove>dstva je namreč napravila slabo. Nikakor ni mogla razumeti tega, da je bil njen tovar'š. ki ii je popravil kniigo-vodsko napako, sprejet. Berta, prijateljica gospodične Dore, jc sicer izrazila mnenje, da ji je gospod Miha, boječ se konkurence preveč sposobne tovarišice nalašč povedal napačen rezultat. Toda goseodična Dora je to ogorčeno zavrnila. Tako grdi ljudje vendarle niso. Molčečnost »To je izredna ženska. Malokdaj sem srečal takšno. Inteligentna, vesela, izvrstna plesalka in lepotico — pravim ti, dovršena lepota!« »Katera?« »Tamle tista v molri obleki z belo kožu-hovino.« Janko je pogledal damo, ki se je ravno obrnila. Ni hotel verjeti svojim očem. Ona, ki se je za njeno naklonjenost nekoč trudil I in jo tudi losegel — no, kaj bi govorili... Ampak počakaj, jaz ti bom podkuril! »To je vendar Vanda!« Prepričani smo, da bo tudi ta druga trojica romanov DK naletela med ljubitelji dobre ln plemenite knjige na enako topel sprejem, kakor so ga bili deležni prvi trije romani. Ti so že vsi razprodani, kar je najboljši dokaz, kako zelo se je »Dobra knjiga« priljubila že v tem kratkem času. Ce si hočete zagotoviti, da boste zanesljivo prejeli gornje tri napete in zanimive romane, se nemudoma naročite na »Dobro knjigo«, če niste že njen naročnik. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za one. ki so naročniki »Jutra« ali »Slovenskega Naroda«. 8 lir za broširano. 18 lir pa za boljše opremljeno in v platno vezano knj?go. Za ostale naročnike je mesečna naročnina 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo Naročnike sprejemajo uprava naših listov v Narodni tiskarni, njena podružnica v Novem mestu ter '"nkasanti, ki pobirajo naročnino za naše liste. čednosti s.Ti jo poznaš?« »Seveda. Kaikor svoje čevlje.« »To je imenitno. Pripoveduj mi o nji! Zdi se mi, da je iz dobre rodbine ln gotovo prav dostojna.« »Hehč!« »No, oprosti! To ni mogoče! Takšno dekle, prisegel bi na njo! Kaj pa veš o njej?« »Jaz? Nič. Saj vendar nisem rekel niti besedice!« (Sarkastičen smehljaj). »Prav zato, ker nisi nič rekel. Ampak tvoj nasmeh govori cele knjige. To dekle me zares zanima, ampak če bi kaj izvedel ... saj ves, ne bi rad... Povej mi torej ...« »Ampak zagotavljam ti, da ne morem nič slabega reči o njej...« (Nesramen smehljaj). »Lepo je sicer, da si tako diskreten, ampak, to mi tudi za".ostuje. Prav lepo sva se sporazumela, in zdelo se mi je. kakor da se tudi ona zanima... Hm, žkoda!': V fadraiti Izz as^rje štirim Nemcem se je posrečilo prevoziti z majhno jadrnico do'go pot od Buenos Ai-resa do Evrope navzlic vojni in silnim viharjem. Vožnja je trajala 68 dni. Lastnik jadrnice Dirk Meybohm, doma iz Bremena, je po poslovnih opravkih že leta 1923. potoval v Argentino. Leta 1936. se je udeležil olimpijske tekme v vožnji po morju in zasedel drugo mesto z jalrnico »Roland von Bremen*. Jadrnica je plula drugi dan po odhodu iz Buenos Airesa mimo potop';iene nemške križarke »Graf Spee«, ki še nekoliko moli iz morja. 2e na prvih 300 miljah vožnje so videli pogumni nemški mornarji štiri parnike, ki se pa njih posadke za jadrnico niso zmenile." Pozneje so srečali neko ameriško tovorno ladjo, ki je imela najbrže letala na krovu in ki je vozila proti jadrnici. Treba se ji je bilo hitro izogniti. Nekega Ine so opazili nemški mornarji v morju blizu 100 kitov. Malo je manjkalo, da eden ni zamalinil z repom po jadrnici, ki bi jo bil seveda razbil. 67 dne so opazili v jugovzhodni smeri luči. Bila je Orotava na Tenerifi. Naslednjega jutra so zagledali strme pečine tega otoka. V Santa Cruzu so tam živeči Nemci navdušeno sprejeli pogumne mornarje. Jadrnica je imela za seboj 6160 morskih milj, kar je p3Č tem večji uspeh, ker jih je bilo treba prevoziti v vojnem času, ko je vožnja po morju* zelo nevarna. 16 Kako se Je imenoval grški bog sonca? 17- Kako se imenuje brodar i* »Tisoč t ene noči«, ki je doživel največ pusto- vščin? f 18. Kaj sta zenit in nadir? * 19. Ena za tesarje. Čt Jveika koža Človeška koža je zelo gosto in zanimivo razpredena. Na vsakem kvadratnem centimetru je povprečno pet dlak, dve toplotni žarišči, 12 žarišč mraza, 15 maščobnih por. 25 točk pritiska, 100 potnih por, 200 bolečinskih točk, 1 m ožilja. 4 m živčnega tkiva, 5000 čutnih telesc ln ekrog 6,000.000 celic. Ce bi hoteli izračunati za vso površino človeške kože veljavne Številke, bi morali gornje pomnožiti okrog z 20.000 in prišli bi do skoraj fantastičnih številk. V vsej človeški koži je 120 miljard celic. 20.000 žilic in 2,000.030 potnih por. Da se iz (okroglega) drevesnega debla izteše bruno (greda) največje relativne nosilnosti, se premer razdeli na tri enake dele in se v deliščih narišeta pravokotnici v nasprotnih smereh, s čimer dobimo oglišč* bruna, kakor vidimo to na sliki. _ V kolikšnem, razmerju sta dolžina in širina brunovega prereza? 20. Sestavljenka Posamezne dele. ki jih vidimo tu narisane, je treba izrezati in sestaviti iz njih sliko, ki n-ss bo spomnila na znano pravljico. Rečitve nalog 9. t. m.: 11. Pri igri s kartami, ki se imenuje »rumray«, ima »mrtev« igralec še vedno odločilen vpliv na petek igre. 12. Madžarska denarna enota je peng5. 13. Intarzije so umetniški vložki lesa (ali tudi kovin, slonovine in bisernice) v les druge barve. * 14. štirje sklsdni krogi se sečejo. Vsa črtkana ploskev skupaj je 2krat tolikšna kakor vsak narisani krog. Do tega rezultata pridete lahko z naslednjim sklepanjem: • 1. Vsa črtkana ploskev skupaj je vsota treh zunanjih lunic in treh leč. 2. Primerjajoč zunanjo (črtkano) lunico s skladno lunico notranjega kroga, ki jc v sredi predeljena z lečo, vidimo, da je iunica enaka vsoti dveh sekiric tn ene leče. ali da je vsota treh lunic enaka vsoti šestih sekiric in treh leč. 3. Vsa črtkana ploskev je torej enaka vsoti šestih sekiric in šestih leč. 4. Notranji krog kaže, da je vsota treh sekiric in treh leč enaka ploščini kroga. 5. Torej je vsa črtkana ploskev enaka dvakratni ploščini enega kroga. * 15. Križanka. Vodoravno: 3. Triglav, 6. okvir, 7. red, 9 Ala; 11. oda; 13. kolovoz; 15. lani; 16. Ikar; 17. voz; 18. Ada; 22. vrl; 24. oba; 25. naredbe; 26. on; 27. (AKuminij). Navpično: 1. prod; 2. para; 4. Gvido; 5. li- 8. Enka; 10. Liza; 11. oliva; 12. avizo; 14. on; 18. Arno; 19. dlan; 20. roba; 21. Abel; 23. pero._ Severni medvedi ia tc^lcta Samo laiki si lahko mislijo, da severni melvedi ne poznajo tn vobče ne prenesejo toplote, ker živijo stalno v krajih večnega snega in ledu. To naziranje pa je pogrešno, mladi medveuiči so prav tako navezani na toploto kakor mladiči drugih sesalcev. Brez toplote bi sploh ne mogli ostati ž.vi. Samica svoje mladiče zato pokriva s šapami in jih greje s svojim dihom. Brlogi severnih medvedov so poleg tega vse prej nego hladni, čeprav se skrivajo v debelih plasteh snega. Možgani rast© najhitreje Ko izpolni otrok sedmo leto so njegovi možgani že povsem izoblikovani, po velikosti in strukturi enaki možganom odraslega človeka, seveda če se je otrok razvijal normalno. Dočlm potrebuje torej ostalo človeško telo za popoln razvoj najmanj 29 let, ali pa še več, se razvijejo možgani v šestih letih. Stmpena ptica Znanost še pred ne lavnim ni poznaln ptic, ki bi bile strupene. Sedaj se s to lastnostjo lahko »ponaša« ptica, ki jo domačini imenujejo že dolgo in upravičeno »mrtvaško ptico«. Svoje ime je dobila zato, ker izločuje s svojimi izbljuvki snov, ki učinkuje strupeno. Ptica lovi svoje žrtve na ta nar čin. da jih z udarcem kljuna zastrupi. Mrtvaška ptica pa je v ostalem zelo redka žival živi v maloštevilnih primerih samo na Novi Gvineji. Po svoj zunanjost in velikosti je podobna kosom. Razvaline iit omejitve Paluradni turJci list »Ulus« objavlja po-nce.ia svojega glavnega uredn ka Emserja. ki se je udeležiti popotne turneje turških novinarjev sirom po Angliji m Ameriki. Pod zaglavjem »Razpoloženje v Anglija« pravi Emser. da je obiskal Veliko Br rani jo že leta 1940 od tedaj p>a se je v tej deželi izvršil velik preobrat Pred dvema letoma je bilo an^esko ljud-sitvo prepričano, da vojna ni resna zadeva. Zdaj pa je nasprotno uverjeno. da vojna v polnem obsegu ograža tudi britanski otok Ljudje kažejo veliko pobitost zlasti zaradi nemških bombnih napadov, ki so povzročali velika opustosenja Vsepovsod na Angleškem lahko vidiš kupe razvalin, spommja-joče na razdejame v Pe«npej h Londonska City je še danes ogromen kup ruševin v katerem stežka najdeš nepoškodovano poslopje. Tudi Canterburry. ki so ga obskall tur- ški novinarji, pnča o hudih urah. ki jih jo moral doživeti. Vendar je katedrala ostal« cela Veliko je tudi razdejanje v Liver-poolu. Uničen je del dokov ter važne industrijske četrti. Elektrarne, vodovodi kakor tudi telefonsko omrežje so po&ta-li zaradi nemških napadov iz zraka bo>lj ali manj nerabni. Na koncu se bavi Emser še s zadevami prehrane Anglije m pripom nja da sti pred dvema letoma n hče na Angleškem ni predstavljal. da se bo morala ta -dežela tako omejiti. Poročulo poudarja da se to pot dogaja prvič v zgodovina Anglije, da ta država čuti posledice vojne na svojem telesu t takšni meri Izvajanja turškega novinarja so napravila na javnost ve'ik vtis posebno zaradi tega ker skuša a"'ka propaganda Turke prepričati, da ne trpita n» Anglija ne Ameriika zaradi omejitev v sedanji vojni Br^tsiie zanimivosti Skrivnostna zaboja. V nekem muzeju v Firenzi sta dva zaboja, katerih vsebina je neznana. Muzeju jih je zapustil nek sodni svetnik, ki je v oporeki napisal. d3 se zaboja do 16. novembra leta 2101. ne smeta oelpreti. Ko je pred časom v muzeju izbruhnil ogenj, so postali na zaboje pozorni. Zaradi varnosti so predlagali, naj zaboja od-pro in pregledajo vsebina Predlogu pa se je uprla večina muzejskih ravnateljev, tako da bosta še 160 let sta^ v muzeju, prelen bodo zvedeli za niuro vsebino. Velike p«p!ave v Ameriki. Iz Stock-holma poročajo, da Imajo v Pensilvaniji velike poplave. Nekaj rek je prestopilo bregove in poplavilo človeške naselbine z važnimi tvornicami. Na stotine hiš in cest je pod vodo. Pogrešajo tudi več ljudi, ki so natbrže utonili. Kaznovan predsednik trgovskega sodišča. V Troyesu je bil obsojen predsednik ondotnega trgovskega sodišča zaradi podpiranja protzakcrite trgovine z racioni-ranimi živili. Mož je z nečednimi manipulacijami pridobil dva milijona frankov. Prevejan gost. V neko gostilno v Bielli je prišel mlajši moški in si naročil obilno juž'no. Ko je nato prišla gostilničarka z računom, je fant dejal, da ne more plačati, ker nima denarja. Gostilničarka mu je zagrozila, da bo poklicala policijo, fant pa jo je rotil, naj tega nikar ne stori, ker si bo sicer iztaknil oko. Kljub mladeničevi grožnji je gostilničarka šla proti vratom, da pokliče stražnika. V tem pa je mladi prevejanec segel z roko k očem ln si iz-taknil oko. da je padlo na mizo. Gostilničarka se je tako prestrašila, da se je onesvestila. v tem pa jo Je fant že popihal. Ko je prišla k sebi, ga nI bilo več v lokalu. Izkazalo se Je, da je Imel prevejanec stekleno oko. Poldrago leto Ječe rs posfraSen umor sina. Pred kazenskim senatom se je morala zagovarjati kmetica Marija Markoe iz Klskorpada, ki je v navalu besnosti svojemu sinu zaradi neposlušnosti z britvijo prerezala vrat. potem pa se je hotela sa- ma obesiti. Poskus samomora se ji ni posrečil, ker se je jermen odtrgal in je ostala pri življenju. Njenega sina so prepeljali w bolnišnico, kjer je po večmesečnem zdravljenju okreval. Sod šče je Marijo Markoso- vo "obsodilo na poldrugo leto težke ječe. Reorganizacija nizozemske policije. » veljavnostjo od 1. marca letos je za nizozemsko policijo predvidena nova organiiia-cija. Zakonska odre Iba določa samo centi al-no. državno policijo, ki bo nadomestila krajevne policijske oblasti. Vodja policije bo generalni tajnik za pravosodje in mu bo prt-deljen generalni ravnatelj. V glavnih pokrajinskih mestih bodo imenovani policijski predsedniki. Centrala kriminalne policije bo v Haagu. Vihar v Biskajskem zalivu. V Biskajskem zalivu je te dni razsajal silovit vihar, ki je onemogočal sleherno plovbo. Divjala je tako močna burja, da je več ladij obtičalo med čermi. Neka ribiška ladja na motcrri pogon je bila vržena ob nabrežje, kjer se je razbila. Starost živali Najvišjo starost med živalmi ne dočakajo sloni, kakor bi človek mislil, temveč ščuka Pri ščukah je bila že ugotovljena starost 250 let. Med pticami dočakajo najvišjo starost gosi in sove. Prve do 80, druge pa do 70 let Med sesalci imata starostno prvenstvo slon in kit. ki živita do 200 let, osel 100 do 106, konj 40 do 60. goved 20 do 2$, ovca 20, pes 18, mačka pa 22 let. ' Največji šopek Največ ii šopek kar so jih kdaj prodale cvetličarje, je bil narejen v 15. poletju. Na^ noč-i ga je neki indijski knez in ga položil na 4oveč- Budhin oltair v CeyIonu. V šopku je bil'- 6 480.300 svežih rož. Velika množica vtfnarjev je btfa zaposlena pri tem, in lahko » roisil:mo. kako dqigo in skrbno so nivriaiH dc ati. dš so povezali v lep šopek fakn ogromno števjilo rož. ŠPORT XV. In pol poti V csgsfiieteeoi prvenstvu Italije vadi sedaj Tsa&sto pred livSTStcm, nevarna pa sta tssSi' Jnventus In AinSvosiana Prva skupina klubov, ki tekmuje za naslove v skupni nogometni konkurenci po vsej Italiji — in sicer najboljša ia divizije A — je preteklo nedeljo končala prvo polovico poti do konca prvenstvene kampanje. Petnajst zaporednih nedelj je bilo treba igrati brez odmora, od nedelje do nedelje je bilo treba hiteti od igrišča do igrišča, ne glede na to, da vojna in njene težave niso prav nič manjše pri nogometu kakor za c stale športnike in so morale posamezne enajatorice tu al iifeacn seči po skrajnih rezer. vah ali pa nastopati tuli v ozračju, ki je komaj pospeševalo športne manifestacije. Toda italijanski nogometaši so ohranili vso trdno voljo in če kdo, so prav oni najbolj zgovorno dokazali, da se vojna in šport med seboj ne izključujeta; res je celo, da mladina v športu tudi takrat črpa nove talente in duševne sile, ki so ji v tako usodnih časih še bolj potrebne kakor kdafj kodi poprej. Zadnja jesenska prvenstvena neieJJa v diviziji A vsaj na papirju ni obetala velikih senzacij, toda nogomet bi ne bil nogomet, če bi se v njem vse zaključevalo tako, kaker kdo računa za kavarniško — ali tudi uredniško — mizo. V splošnem je že to prišlo bolj alt manj nepričakovano, da je moral vodilni Livarno prav na ta zadnji turnir že drugič odstopiti svoje zavidljivo mesto na vrhu tabele drugoplasiranemu Torinu, čeprav samo zarali slabšega koiičnika v golih. Pred otvoritvijo povratnega dela tekmovanja spet kaže tako, da so Livornu spet začele pojemati moči in bo »moštvo dra£ih mož« iz Torina dokončno prevzelo pobudo in nastopilo zmagovito pot do nasledstva po letošnji Romi. V ostalem pa sta v tej ožjd kombinaciji še dva kluba (Juven-tus in Ambrosiana), ki imata z 20 odn. 19 točkami na 3. in 4. mestu tudi še odprte vse možnosti za dosego enakega cilja Vsi naslednji, ki so zaostali za več kakor 5 točk za vodeč im parom, po stari skušnji za take račune ne pridejo več v peštev. Prva zmaga Tsiestfae In kaj je bilo še presenetljivega zadnjo nedeljo? Najmanj toliko kakor vsako prejšnjo, z razliko pač, da lahko danes v tej zvezi na prvem mestu omenimo našo sosedo Triestino, M je šla na težko pot v Rim in se vrnila od tod s prvima dvema točkama naenkrat. Dogodek je prišel tembolj kakor iz jasnega), ker je Ista Roma — ki je obenem tudi še vseh časti vreini državni prvak — pred tednom dni dobila igro v Ge-.nevi in so nekateri mislili, da je zdaj le prišla do sape in bo Triestince raztrgala na drobne kose. Nepričakovano veselje je daJje pripravila svojim pristašem skromna Vi-cenza, ki je v tekmi brez gola rešila pol izkupičlca v težki tekmi s torinskim Juven-tusom. Enako telja tudi za Atlanto, ki je tudi to ne le! jo knjižila obe piM, to pot na račun nestanovitnega Lazia. Med izidi tega kola zavzema posebno mesto končni rezultat genovske tekme, v kateri so gostje iz Bol ogne porazili domačo Ligurio z nenavadnim 7-1 in si kar za dve mesti popravili položaj v tabeli. Vodilni Ldvorno je moral na vroča, tla v Milan; bitka je ostala neodločena, toda že ta polovični neuspeh je zadostoval, da je zaostal za Torinom, ki je — po načrtu — spravil ves izkupiček na domačem igrišču v dvoboju z Barijem. Za Ramo so si to nedeljo izposodili Genovo še Ftarentinci in posledica je, da je ta mnogo obetajoča ekipa odletela v kratkih 14 dnevih kar za pet mest proti repu tabele. Suhe podobne številke iz XV. kola v diviziji A povedo še tole: v Bergamu: Atlanta-Lazio 2:0, v Genovi: Bologna-Liguria 7:1, v Torinu: Torino-Bari 3:0, v Benetkah: Ambrosiana-Venezia 2:0, v Milanu: Milana-Livorno 1:1, v Vicenzi: Vicenza-Juventus 0:0, v Firenc!: Florentina-Genova 8:2 ln v Birmi: Triestina-Roma 2:1. Stanje točk po končanem jesenskem delu tekmovanja pa je naslednje: 1)—2) Torino ln Ldvorno 21, 3) Juventus 20, 4) Ambrosiana 19, 5)—8) Bologna, La-zio, Fiorentlna, Atalanta 16, 9)—10)Genova in Milano 15, 11)—12) Roma in Bari 12, 13)—14) LAguria in Triestina, 15) Venezia 9, Vicenza 8 točk. (Roma in Liguria sta odigrala eno tekmo manj.) Spezia drži svoje mesto Dvoboj, ki je bil v ospredju zanimanja, in sicer me! Napolijem in Brescio, se je končal s tesno zmago domačinov, ki so se tako spet poVzpeli na četrto mesto v tabeli Zagrizena borba za najboljše mesto med Spezio ln Pro Patrio to pot ni prinesla nobene spremembe, kajti zmagali sta obe moštva z enakim izidom, in sicer prva in igrišču v Alessandrii, druga pa doma proti Rimljanom iz kluba Mater. Pet moštev iste divizije koraka zdaj krepkeje, najšibkejši pa sta Peseara in Siena, ki pa sta odigrali vsak eno tekmo manj v celoti. Izidi XV. prvenstvene nedelje se glasijo takole; Cremonese-Udlnese 1:0, Savona-S ena 8:1, Palermo-Pescara 1:0, Pisa-Fanfulla 2:0, Pro Patria-Mater 3:0, Novara-Padova 2:0, Spezia-Alessandria 3:0, Modena-Anconitana 1:1, Napoli-Brescfa 2:1. * Iz divizije C beležimo — kakor običajno — samo izide lz najbližje soseščine, katere klubi igrajo v okrožju A. Evo nekaterih rezultatov: Treviso-Gorizla 0:0 (drugi remis v vsej sezoni in nobenega poraza), Fiumana-Re-parto Distretfco (Trieste) 1:0, Ponziana-Monfalcone 2:0. s— Trije hokejski izidi iz Nemčije. V tekmah za državno prvenstvo v hokeju na ledu so bili v soboto in nedeljo zabeleženi tile izidi: Rot-Weiss (Berliji) -NSTG Praga 7:0, Riessersce-TSV Niirnberg 9 :1, KAC-Olo-mouc 6:0. PaberSd Iz avtosstn&iUznta V Švici pripravljajo načrte za zgraditev nove cestne mreže, ld naj bi vezala vsa glavna švicarska središča. Te nove prometa^ žile naj bi bile široke po 12 metrov in razdeljene v štiri ločene odseke. Po pripravljenih načrtih naj bi bile dograjene tri glavne ceste in še nekaj pomožnih v skupni dolžini 170 km. * Švicarski urad, ki nadzoruje razdelitev in uporabo gumija, se je znašel zaradi pomanjkanja blaga pred velikimi težavami. V Švici je resda še precej pnevmatik pri f Vsem sorodnikom, prijateljm in znancem naznanjamo pretresljivo vest, da nas je naša zlata mamica, oziroma hčerka, sestra in svakinja, gospa danes po daljši, težki bolezni, previdena • sv. zakramenti, za vedno zapustila. K večnemu počitku spremimo nepozabno pokojnico v torek, dne 12. januarja 1943 ob 15. (3.) uri popoldne z 2al, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Ohranite našo ljubo, nesrečno Ivico v lepem spominu! Rakek, St. Vid, Beograd, Padova, dne 10. januarja 1943. VUKICA, hčerka; JOSIPINA, mati; JOšKO, brat; ALBINA TRAVEN, IDA NAUMOVIC, NADA ZUCCATO, sestre. — Rodbine: KLEMENCIC, TRAVEN, NAUMOVIC, ZUCCATO i luetTninifh, toda Xljirti tam bo treba obratovanje motornih vozil v dogledni bodočnosti še bolj omejiti. Z druge strani povzroča tudi izdelovanje sintetičnega gumija precejšnje težave, ker pač primanjkuje surovin. Največ si švicarske oblasti, ki imajo nalogo skrbeti za preskrbo gumija, obetajo od predelave že uporabljenih pnevmatik. * Krom, ki sta ga Amerika ln Anglija pred vojno dobivali iz bivše Jugoslavije ln Filipinskih otokov, je začel pohajati in zdaj se zavezniška naroda hudo prizadevata, da bi to dragoceno rudo dobivala iz Turčije, ki jo je leta 1940. izvozila okrog 118.000 ton, vso v glavnem za vojno industrijo. Kakor znano, je glavne količine te rude Turčija že oddala Nemčiji v zameno za orožje in druge vojaške dobave. • Od 15. novembra t L dalje Je tudi v Severni Ameriki, kakor že prej v Angliji, uvedena posebna državna kontrola nad vsem avtomobilskim prometom. V Ameriki je ta naredba zadela okrog 5 milijonov avtomobilov in 150.000 avtobusov. • Del velikih delavnic pri podjetju Alcoa v Severni Ameriki so morali zapreti, v drugih pa uvesti zelo skrčeno delo, iz razloga, ker primanjkuje ročnih delavcev. Tovarne so proizvajale aluminij. • Na nekaj nad 42.000 ton se je lani zmanjšala celotna proizvodnja cina v Boliviji, toda ta številka Je še precej nižja kakor je bila prejšnja leta, kljub temu, da so Združene države Ameriške na vse načine podpirale in vzpodbujale pridelovanje te kovine, ki jo tamkaj tako krvavo potrebujejo. • Južnoameriški tisk se zmerom bolj polni samih pritožb zaradi obupnega položaja, ki vlada v južnoamerišk:h državah glede dobave gumija. Ce poj de tako dalje, bo vsa Južna Amerika že prihodnje leto brez vsakega gumija. * Strokovnjaki v Turčiji marljivo proučujejo vprašanje pridobivanja petroleja v domačih krajih in so pri raziskovanjih prišli do zaključka, da se bo dalo iz okroglo 300 najdišč pridobiti do 300.000 ton petroleja lastnega proizvoda. • Eden izmed Rooseveltovih sinov, ld mu je ime Elliot in 'služi v ameriški vojski kot podpolkovnik, opravlja svojo službo kot opazovalec v letalski eskadrili, o kateri pa ne povedo, ali in kje je bila že poslana v borba V Franciji Je bilo konec julija t. 1- uničenih 25.000 motornih vozil vseh vrst, ki so bila stare konstrukcije In tudi do skrajnosti izrabljena. » Nov poskusni zavod za preizkušanje petroleja, ki je opremljen z najmodernejšimi napravami, je začel pred kratkim obratovati v Buenos Airesu. • Veliko pomanjkanje ročnih delavcev postaja v Severni Ameriki zmerom težavnejše vprašanje in zadnji čas so res začeli tamkaj razmišljati o tem, da bi nastale vrzeli izpolnili z ročnimi delavci iz ženskih vrst. V teku prihodnjega leta upajo doseči vsaj toliko, da bodo sestavili sezname žensk, ki bi' jih lahko uporabili za težko ročno delo. * Hrvatska vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira prizadevanje, da bi se pospešilo delo za ugotovitev najdišč bakra, ki jih je na ozemlju NDH zelo mnogo, toda za enkrat še niso raziskana aH pa izkazujejo malo rude. • V Braziliji so hoteli ustanoviti lastno industrijo aluminija, vendar so marali pozneje vse take načrte opustiti, ker primanjkuje doma bauksita, od drugod pa ga ne morejo uvažati. HALI Kupim fl^F najem Kdor «&• sluZbo plača m vsako oesedc i, _jo, ta dri. ln prov. takso —.60. za da- ! tanie naslova »11 «fro L 2.—. Najmanjši lanos ca te oglase Je L 7.—. — Za ženltve to dopisovanja Je »lačatl aa vsako besedo L 1._, za vse druge oglase L —.60 ra besedo. ra drž. ln pror. takso —.60. za dajanj* naslova »11 ilfro L 3.—. Najmanjši Iznos c» te oglase Je 1» 10.— Kuhinjsko tehtnico :n mesoreznlco (liajS-riK&ikO) tup. Cibaiek, K.Jez;jsl1i uf. 1911.. desn-i. Trnovo. 578-7 Službo dobi Iščem služkinjo za vsa hišni dela za takoj. Plača 250 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 381-1 Fanta za trgovino in gospodarske poele sprejme takoj A. SUSNIK, želez-mna Ljubljana. Zaločska cesta 21. 585-1 Kuharico samostojno, poiteno in pridno iščemo zt takoj. Plača 300 lir. Javiti se dopoldan v Igriški ulici St. 2/1. desno- 530-1 Dobro kuharico pridno m pošteno z dnijžimi izpričevali, katera bo imela dobro hrano in plačo Išče za takoj Antonija Sibenik, Rožna dolina c X.. št. 2 »Vila AdriJut. 581-1 Ključavničarje« mehanike in kleparje takoj sprejmemo. Gasoge-no Merkur, Puharjeva 7. 594-1 Dobrosrčno dekle sprejmem k otroku. Naslov v poslovalnici »Jutra«. 596 1 Avtomehaničnega vaienca in več avtomehanikov in ključavničarjev sprejmemo takoj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 590-44 Pouim Starejšega gospoda l£če gospa, ki bi Jo učil italjanščmo in nemščino. Naslov v ogl. odd. Jutra. 577-4 ! Drsalke in sanke i športne in ene ročne tovorne, ugodno proda »Metalia«. Cesta »Ariei le Rea 16 (Pri Levu). 469-6 Gospa! v Ali ste ie poskusila čistiti madeže na oblekab s »či-stimadežem«? laz sem przv zadovolina. PorVusite tudi Vi, bo pa tudi Vaš g. soprog zadovoljen, ker bo imel z malimi stroški vedno Čeano obleko, »čistimiidez« dobite v vseh droeeritah in trgovinah. Glavna zaloga: oPetronafta«, Blei^eisova c. št. 35a. I-175-M-6 j Kupimo bicikle j biclkl gume, gramofone I in gramofonske pločče; ■ pla£amo z.e!o dobro. Gasogeno Merkur. Puhar. . jeva 6. 595-11 Veliko železno peč in napravo za ogrevanje auto š pe prodam. Oaj-ed pri Herkules, Selenbur-gova 4, dvorišče. 5S7-6 Peči, razne velikosti in oblike ter razne dele kurilnih naprav ugodno nudi »Meta-!:"a«, Cesta Arielle Rea 16 (Pri Levu). 470-6 Drva in premog s! prihranite (SO*/«), če naročite predpečico za Va^o lončeno peč. Gasogeno Merkur. Puhar! sva št. 6. 591 3 Ugodna naložba kapitala ie priložnostni nakup parcel v oaibližii periferni Liubliane. blizu cestne ie leznice. v izmeri 240 do 760 kv. m. — Vsa pojasnili daje Pristavec Framo, real. pisarna. Ljubljana. Cesta Arielle Rea št. 3. 19 20 Garažo suho vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 575-17 Izgubljeno Izgubil se je šop ključev (5 komadov). Poštenega najditelja prosim. da J'h odda proti nagrad: v česalnem salonu G j ud Aleksander na Kongresnem trgu 6. 589 28 Našla se je krušna karta, na iaoe Marija Tome. Dobi se Jo v Rožni dolini cesta ni, št 14 . 527 28 Gramofone, gramofonske plošče. b:ci-fcle. bicikl gume kup mo in p'ačaxo zelo dobro. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 592-7 Peči in štedilnike različne velikosti se razproda za zeio nizko ceno. Gnsog?no Merkur, Puhn-rlev!, 6 6 Enosobno stanovanje event. dva zamenjam za dvosobno komfortno v smeri Bežigrad;—Sška» Ponudbe pod »S. B.« na ogl. udd. Jutra. 584-2U Lir 50 do 80 tisoč damo posoj ila proti dobri vknjižbi tistemu, ki irra trisobno komfortno stanovanje v mestu LJubijani. Obrnite se na R.-jdo'f Zore. Ljubljana, Gledališka 12 . 588 21 liuspodje. pozor! Klobučarna »Pajk« Vam strokovno oenaži. preob-likg in prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novib klobukov Se priporoča Rudolf ^ajk Sv Petra c št 38, Miklošičeva e. 12. Nasproti hotela On on J-158 M-30 Prostovolj. dražba del premičnin pisarne odv. drj a Benkovič Iva se vrli prih. petek 15. t. m. pop. ob 3. uri v Ljubljani, Beethovnova 14, palača D«-nav, mzrz. levo (mize, omare. stelaže, lestenci, svetilke, opalograf, stoli itd.). O.ded torek, sredo in it-trtek pop. od 3. do 4. Zaradi preselitve pisarne t vilo Puharjeva 14 ob Kl?si-čni gimnaziji za Figovcem. 566-32 Opremljeno sobo iščem s pcseonim vlao- : dom. Ponudbo na ogl. odd Jutra p'd »Jezica«. ! 573-23n I Prodani Mizarsko orodje kompletno, za več mizarjev z delavnico v najem prodam zaradi od-potovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orodjec. 579-6 Prava kača boa. Luksuzni kačji plašč, letni", nov za vitko osebo in dobro ohranjen gramofon prodam. Ogled popoldne od 14 dalje: Sander, Novi trg 5'III. levo 5S6 13 Moške suknje za srednjo postavo ter kratek suknj ič popolnoma nov ugodno prodam. V-ttoria Err.anuela 48. pritličje, desno. 598 13 Spoznati želim prikupno in dobrosrčno gospodično do 30 let, z nekaj premoženja al staino službo zaradi že-nitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«. 575-25 Gospa vdova znsčajna, 48 let, brez otrok, z lastnim stanovanjem želi resnega zna. nja z inteligentom. Ponudbe pod »Značajen prijatelj« na ogl. odd. Jutra. 59S 25 Suhe gobe in sveže pomaranče prodaj« Gospodarska zveza v svo-:era skladišču na Blei^veiso- vi cesti št. 29. 464-35 Vloge in prošnje v italijanščini, prepise, informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo za vse iskrene izraze sočutja in počaščenja ob boleči izgubi naše ljube mame, gospe ld je tako kmalu sledila našemu nepozabnemu očetu v lepše življenje. Sveta maša zadušnica za ljubo pokojnico bo darovana v četrtek, dne 14. januarja ob %8. uri v stolnicL LJubljana, dne 7. Januarja 1943. SAMČEVI Umrl nam je 10. januarja naš zlati atek, mož, brat, stric in svak Albin Razpotnik šolski upravitelj Pogreb bo v torek, dne 12. t. m. popoldne iz Semiča k Sv. Duhu. Priporočamo ga v tiho molitev. Semič, Ljubljana, 11. januarja 1943. Neutolažljiva ŽENA, HČERKE, SESTRA, BRAT — in ostalo sorodstvo m Po kratkem trpljenju nas Je v 80. letu starosti za vedno zapustO naš ljubljeni dobri oče, stari oče, tast in stric, gospod are m služitelj Finančne direkcije v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 12. t. m. ob 16. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v petek 15. t. m. ob 7. uri pri Sv. Jakobu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1943. Žalujoče družine: RAVNIKAR, ŠIRCA, DEŽ3IAN, KODRAN 623 F. CL Wodehouset PODI IfvmorisUSen »O, izvrstno.« Ta odgovor je utegnil marsikaj pomeniti. In kakor da to ne bi zadostovalo, je bil še posebej podčrtal: ^Prijatelja sva, da malo takih!« Zato so je Klara izbegljivo otresla očetovskega blebetanja dvornika Sleddona ter s stisnjenimi ustnicami in trdim pogledom stopila materi pred obličje. Ko je gospa Lippet zvedela, za kaj gre, se je brezpogojno postavila na stran tete Izabele. »Ta pisateljica je to, kar imenujemo tenkočutno žensko, Klara. Ona ve, kaj pravi« »Tudi jaz tako mislim.« »Morala je mnogo pretrpeti,« je gospa Lipett nadaljevala. »To si pač lahko sama misliš. Kako bi drugače toliko vedela o življenju, če ne bi imela bridkih izkušenj?« »Torej menite, mamica, da naj ga še preskušam?« je tesnobno vprašala Klara. »Le preskušaj ga, čedalje bolj,« je s papeško nezmotljivostjo odgovorila gospa LIppett. »Boljšega sredstva ni. Pomisli, dragica, da je tvoj Clarence pomorščak, in da je treba mornarje krepko držati za vajete. Takšen je svšt, ki ti ga dam.« Klara se je poslovila od matere in se s omnibuaom vrnila domov. Nikjer drugje ne moreš tako izvrstno zbrati svojih misli kakor na strehi londonskega omnibusa. Ko jo je težko vozilo okrog štirih odložilo na vogalu Burberry Roada, je bil njen sklep storjen, da morajo biti poslej vse šahovske poteze trde kakor kaljeno jeklo. Nekaj trenutkov nato je stopila v kuhinjo in videla, da Hash postopa po vrtu vile »Mon Repos«. »Ohej!« mu je zaklicala in nalašč dala svojemu glasu svobodoljuben poudarek. »Kod si hodila toliko časa?« je vprašal Hash in se približal. »Pri materi sem bila,« je odgovorilo dekle. »Ali je gospod Twist še v hiši?« »Kaj pa imaš s tem gospodom Twistom?« je vprašal Hash. »Samo tole sem mu hotela dati... nekaj, kar sem mu davi obljubila.« Pokazala je ovoj vijoličaste barve in vijoličastega duha, in Hash je vrgel oči po njem, takisto, kakor da bi držala kačo na dlani. »V tem nekaj tiči!« je vzkliknil nato. »Seveda tiči,« je Klara odvrnila. »Da ni tako, mu ga ne bi dajala!« Hashevi prsti so jeli živčno trgati ovoj. »Kaj si mu pisala?« ^ »Nikar naj te ne skrbi.« »V tem prekletem ovoju je še nekaj drugega razen pisma,« je dejal. »Zdi se mi, da čutim, kako nekaj škriplje, če ga stisnem s prsti.« »Majhno darilce^ ki sem mu ga obljubila,« je izbegljivo odgovorilo dekle. Nezaslišan sum je pognal Hashu Todhunterju kri v obraz. Stvar se mu je zdela nemogoča, a vendar, vendar... Raztrgal je ovoj in našel svoj sum potrjen. Med prsti je držal pramen predivasto plavih las. »Kdo ti je dovolil odpirati tuja pisma?« je z namernim ogorčenjem vprašala Klara. Pogledala je Hashu v obraz. Sladko upanje v njenih očeh se je umaknilo grenkemu razočaranju. Ta obraz je bil lesen in brez izraza kakor obraz lipovega malika. »Veseli me,« je zdajci hripavo izpregovoril. »Bil sem v skrbeli, a zdaj nisem več. Vznemirjalo me je, ker sem videl, da se ne ujemava, a zdaj, ko vidim, da mečeš oči po drugem fantu, mi je vse eno. Twist je tamle v kuhinji,« je nadaljeval neobičajno prijazno; »sam mu ponesem tvoje pismo in mu povem, da sem ga pomotoma odprl.« Dostojanstvenost njegovega vedenja je bila neoporečna, toda so trenutki, ko žensko žali, če si spodoben proti nji. »Menda mu ne misliš zaviti vratu?« je vprašala s poslednjo iskrico upanja. »Jaz?« je odvrnil Hash, ki je bil zdaj podoben svetemu Boštjanu v Louvru. »Jaz? Kaj bi mu ga zavijal, siromaku? Saj pravim, da me veseli. Prej sem se razburjal, a zdaj se ne več... Razumeš ?« In preden se je utegnilo prestrašeno dekle ove-deti, da se okrog nje podira svet, je Hash Todhun-ter, gizdavo držeč usodno pisemce med desnim palcem in kazalcem, z dolgimi koraki krenil v kuhinjo vile »Mon Repos«. Na oko je bil miren in krotak kakor grlica. Komaj pa je stopil v kuhinjo, se je njegovo ve- denje presenetljivo izpremenilo. Ko je Chimp Tv^ist vzdignil glavo iznad pasijanse je zagledal preči seboj obraz, tako čuden, da se mu je zdelo, kakor bi mel dva žarometa namesto oči. Pod tema žarometoma so bila usta, ki so zlobno kazala zobe. In kakor da to ne bi zadostovalo, ?e je usipal izza teh zob nerazumljiv šepet, pomešan z besedami, ki jih ne moremo ponoviti. Prvo, kar je razločil, je bilo: »Roke kvišku, tako ti Boga!« Gospod Twist je poskočil in kakor jegulja smuknil na ono stran mize. »Tak kaj vam pa je, gospod Hash ?« je vprašal v silnem razburjenju. »Precej vam povem, kaj mi je!« je nadaljeval bivši kuhar na »Araminti« ter dodal ploho medmetov, ki se jih noben pisatelj ne bi upal zapisati. »Spravite se izza te preklete mize'... Pokažite, da ste mož, in vzdignite roke.« Gospod Twist se očitno ni bil voljan ravnati po tem nasvetu. »Glavo vam odtrgam,« je začel Hash razodevati svoje namene. »Najprej vam zavijem vrat, in potem ...« A Chimp se ni utegnil zanimati za Hasheve nakane, ampak je s spretnim skokom v stran ušel nasprotniku, ki se je pripravljal, da ga napade v bofc. »Sem pojdite, takoj!« je kriknil Hash, raztcgoteA nad izjalovi jen jem svojega poskusa. Eolj in boli m je zavedal, da je vogelni kamen njegove nesreče iis neprestopna zapreka uresničenju njegovega ideala kuhinjska miza. ki ju loči. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant «— Za Narodno^tiskarno i d. kot tiskarnarja: Jjj^an Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani