Aktualno Slovenija • Izpit za voditelja čolna na morju ne veja za celinske vode O Strani 2 in 3 V središču Ptuj • Vandali četrtič nad dvigali; popravilo bo drago O Stran 5 Ptuj, torek, 4. aprila 2017 letnik LXX • št. 27 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Spodnje Podravje • Katastrofalno stanje cest www.tednik.si IStajerskitednik I . Stajerskitednik Črna kronika Podravje • Na Ptujskem letos v naravi zgorelo že 18 hektarjev O Stran 3 Politika Ptuj • Šolski center tudi v prihodnje brez direktorja O Stran 4 Kronika Slovenija • Ptičja gripa še kosi; perutnina mora biti zaprta O Stran 24 Šport Nogomet • V Kidričevem nova sol na Olimpijine rane O Strani 12 in 13 Vožnja po grbinasti in luknjasti cesti Regionalne in glavne ceste, ki so v pristojnosti države, so v zelo slabem stanju. Pravi razlog, zakaj je tako, ve le peščica ljudi. Ali država za dejavnost vzdrževanja in investicij na državnem cestnem omrežju res namenja premalo denarja ali pa so dela opravljena površno, nestrokovno in zato od njih tudi dejansko ni pravega učinka. Pomanjkljiv je tudi nadzor nad izvajanjem dejavnosti. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik V središču • RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Umazano energijo zelo drago plačujemo O Strani 4 in 5 Središče ob Dravi • Osnovna šola posluje precejM po domače O Strani 6 in 7 Markovci * Kje so stopnice za 13.000 evrov? NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - priročen HLADILNI NAHRBTNIK. Več v notranjosti časopisa O Strani 6 in 7 www.tednik.si ŠtajerskiTEDNIK RADIOPTUJ B9,8'9B,Z'IO+,3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 11. aprila 2017 Spodnje Podravje • O stanju državne cestne infrastrukture Komentiramo: vožnja po grbinasti in luknjasti Regionalne in glavne ceste, ki so v pristojnosti države, so v zelo slabem stanju. Pravi razlog, zakaj je tako, ve le peščica ljudi. Ali država in investicij na državnem cestnem omrežju res namenja premalo denarja ali pa so dela opravljena površno, nestrokovno in zato od njih učinka. Pomanjkljiv je tudi nadzor nad izvajanjem dejavnosti. Kot prvo. Lastniki in vodstva podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo ter vzdrževanjem cest, so v prijateljskih odnosih z uslužbenci, ki so v Ljubljani na visokih položajih in odločajo o razdeljevanju denarja za potrebe cestne infrastrukture. Po drugi strani je vprašljiva kakovost izvedbe del, ki daje vtis, da se delo nalašč opravi slabo in pomanjkljivo, s čimer si izvajalec zagotavlja delo tudi za v prihodnje - da bo popravljal tisto, kar je poprej opra- vil slabo in bo za to vnovič prejel plačilo. Tretja cokla tega sistema je nadzor nad porabo denarja, za katerega lahko imamo vtis (nadzor), kakor da sploh ne obstaja. Tudi nadzorniki so si v odnosih blizu s tistimi, ki denar delijo, in tistimi, ki ga trošijo (izvajalci). Če želijo, da imajo delo, enostavno pač morajo mižati in podpisovati situacije, ki sploh niso bile izvedene. Kot na številnih drugih področjih (npr. zdravstvu) so tudi v tem primeru v najslab- šem položaju uporabniki. Zakaj? Ker so davkoplačevalci Republike Slovenije in za vse to, kar bi jim država morala omogočiti, pa jim ne, plačujejo celo vrsto davkov, tudi cestnino. In nazadnje se vozijo po cestah, ki so luknja-ve in grbinaste, za udeležence v prometu nevarne, za vozila pa škodljive. Resda je letošnja januarska zmrzal na cestah naredila precej škode. Ko se je otoplilo, so ceste na vseh koncih in krajih dobese- dno razcvetele. A ta enomesečni mraz nikakor ni glavni krivec za takšno stanje cest. Bolj bi krivdo veljalo pripisati vsaj 20-letnemu zavestnemu pomanjkljivemu vzdrževanju, nevlaganju v cestno infrastrukturo in slabi izvedbi del. Vsak dan se po regionalni cesti iz Markovcev vozim na delo na Ptuj. To cesto poznam kot lastni žep. Regionalka od Zavrča do Ptuja je zagotovo ena najslabših na tem območju. Oba mosto- va, na Borlu ter med Bukovci in Markovci, sta v izjemno slabem stanju. To potrjujejo uradni podatki. Vsaj dve leti je bila cesta na več odsekih grbinasta, vseh lukenj in udarnih jam pa boljše, da niti ne štejem. Ali pa to, da so jarki in bankine vzdrževani tako, da po njih ne raste samo trava, temveč tudi drevesa in grmičevje. Prepusti so zaraščeni, za vodo, ki bi morala odtekati, ni prostora. Če bi kosili redno, se drevesa in grmovje ne bi mogli razrasti, ker bi bilke že takoj pokosili. Naslednja cvetka je trava, ki raste izpod pločnikov - iz za-muljenih odtokov za meteorne vode. Ne govorim o katerikoli cesti, temveč cesti, ki jo dnevno prevozi več tisoč vozil. Na števnem mestu v Stojncih (Zavrč-Spu-hlja) je bilo leta 2015 zabeleženih dobrih 4.000 vozil dnevno, v Borovcih (Gorišnica-Spuhlja) skoraj 8.000 vozil dnevno, na Ormoški cesti na Ptuju (Ptuj- Pogled na »vzdrževanost« obcestnih jarkov (cesta Ptuj-Borl, september 2014) Zaraščen jarek Namesto pokošene trave drevesa in visoka gosta zarast Eden izmed številnih prizorov, kako prepustni so prepusti. Slovenija • Izpit za voditelja čolna na morju ne velja (nujno) tudi na celinskih vodah „Tako, kot če ti izpit, ki si ga naredil v mestu, ne bi Povsem jasno je, da oseba, ki upravlja čoln, mora imeti opravljen izpit za voditelja. A čeprav zakonodaja že vrsto let na tem področju ni spremenjena, številni ne vedo, da opravljen izpit velja. Ker se bliža navtična sezona, smo preverili, kakšne globe lahko doletijo kršitelje, obenem pa ugotovili, da je treba biti previden tudi pri registraciji plovil, saj ni vseeno, ali se ta Tečaj za pripravo na izpit za voditelja čolna izvajajo različni ponudniki, po navadi traja tri dni in obsega 16 šolskih ur. Potekajo po programu Uprave RS za pomorstvo, izpit pa obsega pet predmetov: pravila o izogibanju trčenja na morju, pomorske predpise, osnove navigacije, osnove motoroznanstva, mornarska dela in veščine. A očitno to pridobljeno znanje ni dovolj, da bi se lahko uporabljalo tudi za celinske vode. Izpita namreč nista v celoti kompatibilna. Za celinske vode sta predpisana drugačna predmeta kot za izpit za voditelja čolna na morju. Za celinske vode je treba ob zgoraj naštetih predmetih (če se izpit dela dodatno) opraviti še dva predmeta, in sicer Pravila o plovbi po celinskih vodah in Drugi predpisi o plovbi po celinskih vodah. „Uprava RS za pomorstvo nato kandidatu izda novo potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, ki mu velja za plovbo po morju in plovbo po celinskih vodah," so pojasnili na Ministrstvu za infrastruktu- ro in dodali, da pa je na Upravi RS za pomorstvo možno narediti izpit, ki pa velja tako za morje kot celinske vode. A marsikdo še zmeraj ne ve, da mu izpit, ki je veljaven na morju, na celinskih vodah sploh ne velja. Problem je pred- Začenja se navtična sezona, z njo pa tudi obdobje opravljanja izpitov za voditelje čolnov. vsem s tistimi, ki so izpit opravljali leta nazaj, ko je ta bil še enoten. A na njihovo srečo se očitno nadzori opravljajo precej redko, število ugotovljenih kršitev pa je izjemno majhno, zanemarljivo. Na morju jih opravlja pristaniški nadzornik, na celinskih vodah pa inšpektor za plovbo po celinskih vodah. V lanskem letu so bile na morju izrečene le štiri sankcije, na celinskih vodah pa niti ena. Globe so določene odvisno od vrste kršitve, in sicer v skladu s Pomorskim zakonikom znašajo med 2.100 do 5.000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, 40 ali 160 do 500 evrov pa za posameznika. V skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah pa je globa od 417 do 4.172 evrov za pravno osebo ali posameznika in 125 evrov za posameznika. Registracija plovila; začenja se navtična sezona Tudi registracija plovila je odvisna od tega, kje se to kasneje uporablja. Za plovbo po morju ali celinskih vodah se registracija opravi na Upravi RS za pomorstvo oziroma pri upravni enoti, če se uporablja samo za plovbo po celinskih vodah. Veljavnost dokumenta v drugih državah je odvisna od predpisov, ki veljajo v drugih državah, a kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, načeloma med državami velja sporazum o priznavanju listin. Ker se bliža začetek navtič-ne sezone, bo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v aprilu, maju in juniju 2017 izvajala preglede čolnov tudi izven sedeža Uprave. Med drugim tudi na Ptuju, 5. in 10. aprila ter 10. in 24. maja. Do- Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Miiošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. aprila 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 cesti za dejavnost vzdrževanja tudi dejansko ni pravega Spuhlja) pa blizu 15.000 vozil v enem dnevu. Za ta promet (okrog 15.000 vozil) lahko predpostavimo, da ga gre dobra polovica iz Spuhlje proti Ormožu in Središču ob Dravi, slaba polovica proti Zavrču. Obe regionalki, proti Ormožu in Zavrču, sta v slabem stanju. V hiši ob križišču, skozi katerega dejansko teče ves ta promet, se je nedavno s stropa zrušil omet. Kaj so cestarji po tem dogodku storili? Postavili prometno signalizacijo z opozorili, da je cesta nevarna in grbina-sta. Sedaj, ko je zima popustila, so se lotili obnove cestišča. Grbine so odstranili, pa tudi nekaj asfalta. In naredili kaj? Na cesto položili samo nekaj novih krpic asfalta. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da so ta dela bila izvedena v sklopu koncesijske pogodbe, njihova Foto: Črtomir Goznik ...... Foto: Črtomir Goznik Na odseku skozi Spuhljo in Ormoško cesto na Ptuju je regionalna cesta prometno zelo obremenjena. vrednost je dobrih 29.000 evrov. Kot pišemo posebej v članku (v okvirju), DRSI za prihodnje obdobje za to cesto vendarle napoveduje nekaj izboljšav. V komentarju sem orisala stanje na cesti, ki jo prevozim vsakodnevno. Ko me pot odnese na teren v druge kraje, levo desno ali severno od Ptuja, ni situacija na cestah nič drugačna. Pa tudi v samem Ptuju ne, kjer je v katastrofalnem stanju za DRSI, ki je upravljavec državnih regionalnih in glavnih cest za letos in prihodnje leto na regionalni cesti Ptuj-Zavrč napoveduje za štiri milijone evrov investicij. Obnovili bodo blizu pet kilometrov cestišča (Ormoška cesta, Spuhlja, Markovci, Borl), zgradili dve krožišči v Markovcih in križišče za Zabovce. Obnovo ceste so razdrobili na manjše projekte, za vsak posamezni odsek bodo posebej izbirali izvajalca. Mar ne bi bilo bolj racionalno, da bi se dela oddala v paketu ali pa vsaj razdelila po večjih segmentih? veljal na vasi!" za plovbo po morju na celinskih vodah (v večini primerov) ne uporabljajo na morju ali celinskih vodah. datne informacije so na voljo na telefonski številki 040 211 286, na elektronskem naslovu gospodar@ranca-ptuj.com in na spletni strani www.ranca-ptuj.com. Ob pregledu čolnov je treba predložiti tudi potrdilo o zava- rovanju odgovornosti lastnika ali uporabnika čolna. Brodarsko društvo Ranca Ptuj pa v začetku aprila organizira tudi tečaje za voditelja čolna: dodatni izpit za celinske vode, izpit za morje ali za oboje skupaj. Dženana Kmetec Izpit za upravljanje čolna na morju; kdo ga lahko opravlja, kje vse velja? Oseba, ki upravlja čoln na morju (razen čolna z motorjem do 7.35 kW in do 7 m dolžine ali vodni skuter, za katere mora imeti najmanj preizkus znanja za upravljanje s čolnom), mora imeti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Čoln dolžine do 12 metrov (z izpitom) lahko upravljajo osebe, stare najmanj 16 let, za gliser ali čoln dolžine nad 12 metrov pa več kot 18 let. „Izpitni program določa teoretični in praktični del izpita, ki traja največ trideset minut. Teoretični del se opravlja ustno in obsega preverjanje znanja iz vseh predmetov izpitnega programa. Praktični del izpita pa obsega pri predmetu pravila o izogibanju trčenja na morju preverjanje znanja iz izogibanja trčenja pri prehitevanju, križanju in nasprotnih kurzih, pri predmetu osnove navigacije določanje položaja čolna, navtične karte, njihovo branje in uporabo, določanje kurza plovbe, merjenje oddaljenosti ter vrste vrvi in njihovo uporabo z vozli," pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Cena izpita je okrog 100 do 150 evrov, k čemur je treba prišteti še upravno takso, ki pa se razlikuje od tega, ali gre za izpit za oboje (morje in celinske vode) ali ne. razliko od podeželja tudi večina lokalnih občinskih cest. Torej, v katerokoli smer v okolici Ptuja se bomo odpravili, povsod nas bodo pozdravile luknjave, grbi-naste, zaraščene, slabo očiščene ali pomanjkljivo opremljene ceste, brez pločnikov, kaj šele kolesarskih stez. Ne nazadnje se poraja še vprašanje, koliko so poškodovane in pomanjkljivo opremljene ceste tudi varne ceste. Mojca Zemljarič Dela na cesti Spuhlja-Zavrč 2017-2018 • 560 metrov v Markovcih, gradnja dvehkrožišč z obnovo vozišča, pogodbena vrednost 943.000 evrov, sofinancer Občina Markovci (171.000 evrov), izvajalec Cestno podjetje Ptuj, projekt se izvaja; • 170 metrov od križišča pri gostilni Majda do Salona pohištva Šmigoc, preplastitev po celotni širini, ocenjena vrednost 110.000 evrov, javni razpis za izbiro izvajalca v prvi, izvedba del v drugi polovici tega leta; • 370 metrov od nekdanje gostilne Casablanca pri transformatorju do gostilne Majda, obnova vozišča, ocenjena vrednost 250.000 evrov, predvidena izvedba v drugi polovici tega leta; • 250 metrov pri Matekvem križu, ureditev križišča, obnova vozišča, ocenjena vrednost 340.000 evrov, javni razpis za izbiro izvajalca v prvi, izvedba del v drugi polovici tega leta; • 2.000 metrov na Borlu, preplastitev, ocenjena vrednost 1,1 milijona evrov, javni razpis za izbiro izvajalca v prvi, izvedba del v drugi polovici tega leta; • 1.500 metrov Ormoška cesta in Spuhlja, obnova, ocenjena vrednost 1,4 milijona evrov, letos odkupi zemljišč, izvedba del prihodnje leto. Vir: DRSI Slovenija, Podravje • Po vsej državi velika požarna ogroženost Samo na Ptujskem letos v naravi zgorelo že 18 ha, lani v celem letu 22 Gasilci po vsej državi imajo polne roke dela zaradi požarov v naravi. Slednji se zaradi suhega vremena vrstijo tudi na širšem Ptujskem; doslej jih je bilo že 31. Uprava za zaščito in reševanje je medtem za celo državo razglasila veliko požarno ogroženost: poleg kurjenja je prepovedano tudi požiganje in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ter snovi, ki lahko povzročijo požar. V spomladanskih dneh se začne sezona del na vrtu, ljudje odpadke zažigajo in tako se začne tudi sezona požarov v naravi. Situacijo pa letos otežuje še spomladanska suša. Zaradi suhega vremena, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, je povsod po Sloveniji velika nevarnost požarov v naravnem okolju, opozarjajo na Agenciji za okolje (Arso). Kot so še sporočili, vremenski obeti ne kažejo obilnejših padavin, ki bi omilile situacijo, le v začetku prihodnje- ga tedna bi v posameznih krajih lahko zabeležili kakšno ploho ali nevihto, zato lahko pričakujemo, da se bosta izsušenost tal in sušni stres še povečevala. Medtem imajo gasilci polne roke dela s požari v naravi povsod po državi. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) vsakodnevno poroča o izbruhu manjših požarov v naravi, pa tudi večjih travniških požarih ali ognju, ki je zajel grmovje. Samo letos so po podatkih uprave zaradi požara na prostem po Regijski center za obveščanje Ptuj: Število požarov v naravi 2016 2017 Požari na travniških površinah 39 22 Požari na obdelanih površinah 15 Požari na gozdnih in grmovnih površinah 13 4 Požari na smetiščih, odlagališčih 3 Vir: URSZR, ReCO Ptuj, na dan 29. marec 2017 vsej državi gasilci intervenirali kar 1.137-krat, lani v celotnem letu 2.401-krat. V samo treh mesecih je zgorelo že okoli 453 ha površin, od tega 148 ha travniških površin, lani v celem letu okoli 970 ha. Število požarov v naravi pa še posebej izstopa na območju osrednje in vzhodne Slovenije. Polne roke dela imajo tudi ptujski gasilci. Zaradi požarov v naravi so letos intervenirali 31-krat, doslej je zgorelo okoli 18 ha, lani v celem letu le štirje hektarji več. »Menim, da je najpogostejši vzrok večjega števila požarov v naravnem okolju spomladansko čiščenje kmetijskih površin ter kurjenje in požiganje naravnih materialov, seveda v povezavi s suhim in toplejšim Požari v naravi oziroma na prostem po posameznih vrstah v ha 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Požari na gozdnih in 117,75 294,10 366,52 102,91 76,62 189,39 642,45 90,16 grmovnih površinah Požari na obdelanih površinah 4,76 34,93 12,12 10,95 4,49 62,91 14,53 3,19 Požari na travniških , 180,6/ površinah 615,97 772,24 114,16 65,62 195,64 129,88 148,23 Požari na smetiščih, odlagališčih 1,00 0,00 0,06 Drugi požari v naravi 10591 oziroma na prostem ' 274,34 272,72 221,34 203,55 271,32 182,42 211,19 Skupaj 410,09 1.219,34 1.423,59 449,41 350,28 719,26 969,27 452,77 Vir: URSZR, na dan 1. april 2017 vremenom, vetrom ...,« je sporočil vodja ptujske izpostave UR-SZR Drago Murko. Kurjenje prepovedano, nad kurjači bdijo inšpektorji in policisti Statistika kriči po skrajni previdnosti pri kurjenju v naravi. Uprava RS za zaščito in reševanje je od sobote dalje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. V času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastruktur-nih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija pa bosta v času velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor, so še dodali. Monika Levanič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 4. aprila 2017 Slovenija • Pogovor z Aljošo Slameršakom Umazano energijo zelo drago plačuj Več kot 5.300 ljudi je že podpisalo javni poziv predsedniku vlade Miru Cerarju Osvobodimo se interesov fosilnih goriv. Prepričani so, da ena največjih okoljskih, socialnih in ekonomskih groženj našega časa, zato pravijo: »Zahtevamo, da vlada poravna svoje podnebne dolgove!« spremembah smo se pogovarjali z Aljošo Slameršakom. Po podatkih Statističnega urada RS je predlani delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji znašal le 21,96 %, dr- žava pa še vedno podpira rabo fosilnih goriv. Člani več kot 70 okoljevarstvenih, mladinskih, študentskih in sindikalnih organizacij ter organizacij, ki Tudi okoljevarstveniki neenotni Slovenija okoli 18 % vse elektrike pridobi iz hidroelektrarn (HE), mnenja o tem, kako»zelena«je ta energija, pa so deljena. Aljoša Slameršak je priznal, da burna razprava poteka tudi znotraj okoljevarstvenih gibanj: »Razumem okoljevarstvenike, ki so proti HE, in jih popolnoma podpiram v tem, da se HE na Muri ne zgradi. Vendar pa: če smo povsem proti HE, vetrnicam ali sončnim celicam, nam dejansko nič ne ostane. Žal moramo sklepati kompromise, denimo male HE, pri katerih glavni tok reke ostane nemoten. Jezi me, da so nekateri povsem iracionalni in dejansko ne znajo podati rešitve, ampak vidijo samo vsak svoje področje.« Poudaril je, da tako čiste energije, da ne bi imela nikakršnih posledic za okolje, ni: »Zato je treba narediti analizo, katera energija je boljša od druge. Lahko se odločimo, da nam je za podnebne spremembe vseeno in prepovemo HE, ampak v tem primeru bo čez nekaj desetletij veliko živalskih vrst v rekah zaradi globalnega segrevanja vseeno izumrlo... Popolnih odgovorov in rešitev nimamo, vendar menim, da je treba predvsem omejiti globalno segrevanje, saj bo to imelo najrazsežnejše posledice za ljudi in ekosisteme. To pa seveda ne pomeni, da lahko nonšalantno uničimo vse reke in povsod postavimo vetrnice!« delujejo na področju javnega zdravja in človekovih pravic, so zato spisali javni poziv in se tako pridružili globalnemu gibanju Break Free, ki zahteva konec obdobja fosilnih goriv. Zadani cilj, 4.600 podpisov (ki bi simbolizirali prav toliko GWh energije, ki jih v Sloveniji letno proizvedemo iz premoga), so presegli in prejšnji teden v Ljubljani pripravili Podnebni shod oz., kot so sami dejali, »budnico vladi«. Poudarili so, da je še pred nekaj leti kazalo, da lahko Slovenija na področju podnebnih politik postane ena najnaprednejših držav. Danes, le nekaj mesecev po ratifikaciji Pariškega sporazuma, pa država išče javni denar za pokrivanje izgub Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in za gradnjo novega bloka Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL), s čimer bi državljani (tudi proti svoji volji) subvencionirali premog -energetski vir, ki ruši podnebno ravnovesje in krha zdravje. »Poskus subvencioniranj TEŠ in TE-TOL je le še zadnji znak, da fosilna industrija, z njo pa veliki energetski igralci, krojijo slovensko energetsko politiko in nas ohranjajo odvisne od fosilnih goriv,« so povedali. Suše in poplave bodo vse hujše Peticijo je podprl tudi strokovnjak podnebnih znanosti in okoljske ekonomije mag. Aljoša Slameršak iz Spuhlje. »Pred dnevi je vlada sprejela sklep, po katerem bodo 200 milijonov evrov investirali v nov blok plinske elektrarne v TE-TOL. To pomeni, da bomo še naprej investirali v energijo, ki onesnažuje zrak in je škodljiva za zdravje ljudi, posledica izgorevanja fosilnih goriv pa so tudi podnebne spremembe. Edini način, da segrevanje ozračja ustavimo, je, da preidemo na obnovljive vire energije,« je povedal Slameršak. Poudaril je, da bi bilo to tudi skladno z zavezami, ki jih je država sprejela na mednarodni ravni: »Pred dvema letoma se je Slovenija na Pariški podnebni konferenci zavezala, da bo globalno segrevanje omejila na največ dve stopinji Celzija. Da bi to dosegla, bi morala toplo-gredne izpuste naglo zniževati in do leta 2050 z izpusti skoraj prenehati. V resnici pa ima država takšno strategijo, da bo izpuste v določenih sektorjih, predvsem v prometu, celo zviševala. Do leta 2030 naj bi se izpusti v prometu povečali za vsaj 18 %, skupni izpusti pa naj bi se zmanjševali za manj kot 1 % letno, kar nikakor ne vodi do zadanih ciljev ...« V zadnjem stoletju se je temperatura podnebja v povprečju dvignila za stopinjo, pri nas pa celo za dve stopinji Celzija. Po trenutnih projekcijah kli-matologov naj bi se ozračje v Sloveniji segrevalo za več kot 0,4 stopinje Celzija na desetletje. Slameršak je opozoril: »Pri nas bo segrevanje intenzivnejše od globalnega povprečja. To bo prineslo ogromno negativnih posledic - tako za okolje, gospodarstvo in kmetijstvo kot za zdravje ljudi. Že zdaj je suš vedno več in čedalje hujše bodo. Do t. i. »stoletnih voda« zdaj pride že vsakih nekaj let, a bo poplav še več. Debelina in trajanje snežne odeje se bosta še zmanjševala, čeprav morajo že sedaj vsaki dve leti Zlato lisico na Pohorju zaradi pomanjkanja snega odpovedati .« 470.000 smrti Drug problem izgorevanja fosilnih goriv je onesnaževanje. »Pri izgorevanju nastajajo trdni delci. Lani novembra so v Parizu morali za cel teden ustaviti promet, ker je bila koncentracija onesnažil tako povečana, da so bili ljudje življenjsko ogroženi. V Evropi letno zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre več kot 470.000 ljudi, tudi v naših večjih mestih pa postajajo opozorila zaradi onesnaženosti Aljoša Slameršak (prvi z leve), mag. pil na protestnem shodu v Ljubljani. Ptuj • Osem kandidatov, premalo podpore Šolski center tudi v prihodnje brez direktorja Od prvega januarja naprej, ko je novo delovno mesto nastopil dolgoletni direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, je ta zavod brez direktorja. Funkcijo vršilke dolžnosti sicer opravlja Darja Harb, ki pa si tako kot vseh preostalih sedem kandidatov za to mesto tudi na ponovljenem, drugem razpisu ni uspela zagotoviti dovolj glasov za izvolitev in imenovanje. Ponovno so bili glasovi članov sveta zavoda močno razpršeni. »Mogoče je celo tako bolje, saj bo sedaj o izbiri novega direktorja odločal svet zavoda v novi sestavi, ki začne svoj mandat naslednji mesec. Mi se pač nismo uspeli uskladiti okrog tega, kateri izmed kandidatov je za to delovno mesto najprimernejši. Sama sem že po prvem neuspešnem razpisu predlagala, da bi bilo bolje počakati in nov razpis prepustiti novemu svetu zavoda, a so takrat ostali člani to idejo preglasovali in odločili, da se razpis ponovi nemudoma. Izkazalo se je, da od tega ni bilo nobene koristi. Sama menim, da to, da nikogar nismo izvolili, ne pomeni nobene večje škode, saj gospa Harbova zavod kot vršilka dolžnosti trenutno vodi povsem korektno, dogovarja se s predstavniki ministrstva za ureditev finančne situacije, sanacijo objekta ... Če se mene vpraša, bi počakala z novim razpisom do septembra in ga izvedla šele takrat, ko bo šolsko leto končano. V vmesnem času pa bi zaposlenim na Šolskem centru predlagala, da se čim več pogovarjajo in razrešijo več kot očitna nesoglasja, mogoče celo izberejo enega kandidata in ga nato podprejo. Tako kot je to potekalo doslej dvakrat v razpisnem postopku, ne bomo prišli nikamor,« je po večurni četrtkovi seji sveta zavoda Šolskega centra Ptuj dejala predsednica Silva Fartek. Tako njej kot ostalim članom sveta zavoda se aprila izteče mandat, to je bila njihova zadnja seja. Naslednjo bo Farte-kova sklicala čez nekaj tednov in novoimenovanim članom sveta zavoda predala delo. Čeprav je večina sedanjih članov želela imeti besedo pri imenovanju novega direktorja Šolskega centra Ptuj preden zaključijo delo, pa se v svojih mnenjih niti slučajno niso uspeli poenotiti. Da je tako, dokazujejo tudi izjemno razpršeni glasovi članov. Kar nekaj kandidatov je prejelo med 2 in 4 glasove. Po besedah Fartekove je v prvem krogu naj- direktorja Šolskega centra Ptuj odprl številna očitno nerešena vprašanja okrog odnosov znotraj kolektiva. To se je dalo razbrati tako iz anonimk, ki so v času postopka kandidature krožile po spletu, pa tudi iz zapleta na eni izmed sej sveta zavoda okrog snemanja lastnih izjav. Razprtije, ki so se dogaja- le v zadnjih mesecih, so očitno en razlog več, da na to delovno mesto ni bil imenovan noben kandidat, saj so se ustvarili različni tabori, nobeden izmed več glasov prejel Marjan Bezjak, v drugem pa Darja Harb. A 12 glasov, od skupno 22 članov, ni dobil nihče, zato bo razpis ponovljen. Kdaj, je odvisno od novega sveta zavoda in tega, kdo bo v njem. Končna izbira pa bo seštevek vsega tega in dejstva, kakšno bo videnje članov sveta zavoda v zvezi s kandidati, ki se bodo prijavili na tretji razpis. Tokrat se jih je za to delovno mesto prijavilo kar devet, a je eden (po naših informacijah je to Dejan Dokl) tik pred zdajci od kandidature odstopil. Kandidati, ki so se v četrtek predstavljali, pa so: Rajko Fajt, Marjan Bezjak, Darja Harb, Milan Gabrovec, Irena Šalamun Mikolič, Dominik Bombek, Sebastijan Pungračič in Andrej Božin. Med zaposlenimi na ŠC Ptuj (očitno) precej nezadovoljstva Je pa tokratni izbor novega Nobeden izmed prijavljenih kandidatov si ni uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje. Foto: CG torek • 4. aprila 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 emo so podnebne spremembe O peticiji in podnebnih zraka zimska stalnica,« je povedal strokovnjak. Poudaril je, da gre pri investiranju javnega denarja v pridobivanje energije iz fosilnih goriv za prevlado zasebnih finančnih nad javnim interesom: »Veliko politikov žal bolj zastopa posamezne interesne skupine kot javno Zahteve podpisnikov peticije - Javni denar le za javno dobro: s finančno podporo države je treba zagotoviti pravočasen, odgovoren in pravičen prehod s fosilnih goriv na sistem učinkovite rabe obnovljivih virov energije. - Načrt opustitve premoga: pripraviti je treba načrt za pravočasno opuščanje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj ter v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana. - Energetika od ljudi za ljudi: z odpravo obstoječih omejitev je treba spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije. - Trajnostna mobilnost: vzpostaviti je treba infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri. dobro. Vlade odgovornost prelagajo ena na drugo, očitno pa obstaja zelo močan lobi za fosilno energijo.« Peticijo za zmanjševanje rabe fosilnih goriv so pobudniki predstavili že na seji Odbora za infrastrukturo, okolje njih pa, kot kaže, ni bil dovolj močan, da bi uspel v svoji nameri. Zgovorno je tudi dejstvo, da je kar nekaj kandidatov, ki so se prijavili na razpis, zaposlenih v ptujskem Šolskem centru: Fajt, Harbova, Šalamun Mikoličeva in Bezjak. Da se bodo uspeli dogovoriti in v tretji krog poslati enega samega kandidata, ki bo imel več možnosti za imenovanje, pa je po mnenju poznavalcev dogajanja zelo malo verjetno. Ocena dela ravnateljev sprožila vročo debato Preden so se kandidati predstavljali, pa so člani sveta zavoda na dnevnem redu imeli še eno vročo točko: ocenjevanje uspešnosti dela ravnateljev v letu 2016. Čeprav je Farteko-va poudarjala, da se ocena ne vrednoti finančno, so nekateri člani sveta zavoda vztrajali, da vendar morajo biti te realne. Pri tej točki so ravnatelje vseh šol, ki delujejo v sklopu ŠC Ptuj - Bojan Lampret, Darja Harb, Robert Harb, Marjan Horvat in Rajko Fajt - prosili, da zapustijo sejo. Takrat pa se je okrog predvidenih dodeljenih točk za uspešnost dela vnela vroča razprava. Kar nekaj članov sveta zavoda je namreč delilo mnenje, in prostor, a na razumevanje niso naleteli. Slameršak je dejal: »Soočili smo se s popolno ignoranco, nobenega dialoga ni bilo. Ministrstvo za okolje in prostor se ukvarja predvsem z infrastrukturo in poenostavitvijo okoljskih postopkov za gradnjo novih industrijskih obratov, zato ne pričakujemo veliko. Naš glavni cilj je, da podnebno in okoljevarstveno agendo sploh postavimo na dnevni red politike. Ali nam bo to uspelo v mandatu te vlade, ne vem, vsekakor pa smo s to akcijo vsaj pri državljanih in medijih dosegli kar velik odmev. Zgolj zato, ker je ta vlada okolju pač neprijazna, se ne bomo predali.« Eva Milošič Slovenija, Podravje • 22 zdravstvenih zavodov poslovalo negativno Ministrstvo za krivdno razrešitev direktorjev Ministrstvo za zdravje bo od svetov javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo, da krivdno razrešijo odgovorne osebe, če zavod posluje z izgubo, razen če je ta nastala zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je rekorder med javnimi zdravstvenimi zavodi, ki so lani poslovali negativno. Največja bolnišnica v državi je lansko leto zaključila s 25,4 milijona evrov primanjkljaja. Svet zavoda je zahteval pripravo ukrepov za stabilizacijo poslovanja. Hkrati je svet na predlog ministrstva za zdravje od vodstva zahteval, da naroči notranjo revizijo izkazov pri zunanjem izvajalcu. »Na osnovi tega pričakujem dodatna pojasnila glede vzrokov tako visokega presežka odhodkov nad prihodki. Na osnovi tega si bom oblikovala stališče do dela sedanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana,« so besede ministrice zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje, ki ga je o izgubah javnih zdravstvenih zavodov postavila Jelka Godec (SDS). Izguba v letu 2016: 40,5 milijona evrov Poročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je namreč pokazalo, da je 22 javnih zdravstvenih zavodov lani poslovalo negativno in ustvarilo 40,5 milijona evrov izgube. Od tega je negativno poslovalo 13 bolnišnic. Višina nepokrite izgube se je povečala za 33,81 milijona evrov, vrednost neporavnanih obveznosti vseh javnih zdravstvenih zavodov je konec leta 2016 dosegla 116,98 milijona evrov. Povečevale so se zlasti starejše neporavnane obveznosti. Celotni prihodki bolnišnic so po informacijah ministrstva za zdravje lani znašali 1,34 milijarde evrov in so v primerjavi letom poprej narasli za 56,9 milijona evrov oz. za 4,43 odstotka, pri čemer so se prihodki povišali v vseh 26 bolnišnicah. Celotni odhodki bolnišnic so v letu 2016 znašali 1,37 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 90,2 milijona evrov oziroma nominalno za 7,03 odstotka. Ministrstvo je navedlo, da če bi uspeli zagotoviti petodsto-tni dvig cen zdravstvenih storitev, kot protiukrep administrativnemu zniževanju od leta 2009, namesto samo 2,12 odstotka, javni zdravstveni zavodi ne bi imeli kumulativne izgube in bi lahko celo nekoliko izboljšali svojo likvidnost ter s tem obveznosti do dobaviteljev. S tem bi izničili objektivne vzroke za doseganje presežkov odhodkov in bi lažje reševali subjektivno odgovornost poslovodstev. (sta) Foto: arhiv pobudnikov peticije klimatologije in mag. okoljske ekonomije, je kot eden od govorcev nasto- da ni prav, da se ravnateljem nameni 5 % za uspešnost pri zagotavljanju materialnih pogojev, saj da ti niso bili zagotovljeni dovolj dobro. Eden izmed predstavnikov dijakov je celo dejal, da če nimajo v šoli mila na stranišču in če jih je celo zimo v učilnicah zeblo, ne vidi razloga, da bi ravnatelje nagrajeval za uspešnost pri zagotavljanju materialnih pogojev. S tem se je strinjalo tudi kar nekaj drugih članov sveta zavoda, ki so dejali, da takšne anomalije terjajo poglobljeno debato celotnega vodstva Šolskega centra. Izpostavljeno je bilo, da se kolegij ravnateljev sestaja redno in da bi o tem morali razpravljati, zato so člani sveta z veliko večino odločili, da se jim 5 % pri ocenjevanju uspešnosti odšteje. Ena izmed članic je dejala, da naj bo to tudi razmislek ravnateljem v smeri, kaj lahko storijo, da se pogoji, s tem pa tudi zadovoljstvo dijakov in zaposlenih izboljšajo. Fartekova je sicer še izpostavila, da svet zavoda nima navodila ministrstva, po katerih kriterijih naj se uspešnost ravnateljev ocenjuje ter da so jih pred nekaj leti na zavodu izdelali sami. Ob potrditvi delovne uspešnosti - vsem so po dolgi razpravi dodelili 95 % - so sprejeli sklep, da od ministrstva zahtevajo jasnejše kriterije za ocenjevanje. Dženana Kmetec Ptuj • Dvigali v podhodu spet pokvarjeni Vandali četrtič nad dvigali; popravilo bo drago Zaradi vandalizma sta dvigali v podhodu pri Borovem na Osojnikovi cesti na Ptuju že nekaj tednov v okvari. Tokrat so se vandali dvigal lotili četrtič v manj kot dveh letih, kar delujeta. Še dvakrat sta bili nedelujoči zaradi različnih okvar (LCD-zaslon, pokvarjeni tipki za priklic ...). Tudi zato na ptujski občini še intenzivneje razmišljajo o ureditvi klančin v podhodu, kar so številni občani predlagali že ob njegovem odprtju. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, sta obe dvigali pri Borovem v okvari zaradi van-dalizma. Zaradi velike škode na pogonskih mehanizmih ni bilo možno takojšnje popravilo, prečkanje oseb z zmanjšano mobilnostjo pa je tako že več tednov nemogoče. »Popravilo je naročeno, material v dobavi in poškodbe bodo odpravljene v najkrajšem možnem času,« so pojasnili na ptujski občini, kjer se trudijo stvari urediti čim prej. A ker gre za zahtevno popravilo, so bili odvisni od drugih izvajalcev, ki naj bi nastalo škodo sanirali v roku nekaj dni in tako ponovno omogočili uporabo dvigala tistim, ki jim je namenjeno v prvi vrsti: invalidom in spremljevalcem otrok v vozičkih. Kot je pojasnil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, so njihovi zaposleni dvigali fizično zaprli z OSB-plošča-mi in ju na ta način zavarovali. A to ni prvič, da dvigali ne delujeta. V manjši okvari sta bili dvakrat, popravila pa so se takrat izvedla iz garancijskih del. S podjetjem Lift dvig, d. o. o., ima občina pogodbo sklenjeno za obdobje dveh let, in sicer do 25. 9. 2017. Predmet pogodbe pa je vzdrževanje in servisiranje hidravličnih osebnih dvigal v podhodu. Zaradi vandalizma sta bili dvigali poškodovani štirikrat, stroške popravil pa krije ptujska občina. Nova vrednost dvigal je znašala 39.000 evrov, v letu 2016 je divjanje posameznikov občinski proračun stalo 1.038 evrov, predračunska vrednost za zdajšnje popravilo pa znaša 2.702 evra. Ob vsem tem je treba izpostaviti tudi nekulturo posameznikov, ki očitno predvsem v Trenutno so dvigali zavarovali tako, da so ju zaprli s ploščami. nočnem času v dvigalih celo urinirajo. Vse to je razlog več, da se razmišlja o postavitvi nadzornih kamer in strožjih nadzorih redarjev, policije ... Kot kaže, je namreč podhod postala ena izmed točk, na kateri se zbirajo vandali, zato zahteva posebno pozornost. Zakaj ni klančin, če je izvedba možna?! Še ena pomanjkljivost podhoda, ki je bila izpostavljena že pred njegovim odprtjem in se ob okvari dvigal zmeraj znova aktualizira, so neizvede-ne klančine. Te bi omogočile prehod v primeru nedelova-nja dvigala, obenem pa olajšale prečkanje kolesarjem, ki jim je uporaba dvigala, tudi ko to deluje, prepovedana. Že pred časom so na ptujski občini potrdili, da je podhod izveden na način, da je klančine ob Osoj-nikovi in Čučkovi cesti možno izvesti, a da za to nimajo sredstev. »Izgradnja dodatnih klan-čin je opcijsko možna. S tem bi omogočili izboljšanje uporabe podhoda za skupine uporabnikov z zmanjšano mobilnostjo,« pa so tokrat odgovorili na vprašanje, ali končno razmišljajo tudi o ureditvi klančin. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 4. aprila 2Q17 Središče ob Dravi • Osnovna šola posluje precej po domače Bi lahko bila cena vrtca nižja? Notranje revizijsko poročilo celotnega postopka potrditve ekonomske cene vrtca Navihanček je odkrilo kup nepravilnosti. Revizorji med Dravi (po okriljem katere deluje tudi vrtec) zahteva, da pripravi ceno v skladu z veljavno metodologijo in z natančnim razkritjem vseh stroškov, vrtcu. Odpirajo pa tudi vprašanje, ali bi z optimizacijo oddelkov lahko vrtec oblikoval manj oddelkov in s tem znižal ceno programa. Revizorji Skupne notranje revizijske službe Skupne občinske uprave v Spodnjem Podravju so vzeli pod nadzor celoten postopek potrditve ekonomske cene vrtca Navihanček, ki deluje pri Osnovni šoli Središče ob Dravi. Kot kaže, vodstvo zavoda posluje precej po domače. Re- vizorji namreč ugotavljajo kup nepravilnosti. Eno od bolj problematičnih področij je oblikovanje cene programov v vrtcu za prvo in drugo starostno skupino. Kot navajajo, k predlogu cenikov za vrtec za šolsko leto 2016/2017, ki ga je vodstvo na občino naslovilo sredi junija Foto: osebni arhiv Kako na ugotovitve o nepravilnostih odgovarja ravnateljica Glede ugotovljenih nepravilnosti smo ravnateljico OŠ Središče ob Dravi Jasno Munda zaprosili za pojasnil, a je skopo odgovorila: »Občina Središče ob Dravi je imela notranjo revizijo za preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol Občine Središče ob Dravi, in sicer pri postopku potrditve ekonomske cene vrtca v občini. Notranja revizijska služba je podala revidirancu - občini - nekaj predlogov in priporočil, ki jih je občina že oz. jih še bo upoštevala ter uskladila z OŠ Središče ob Dravi. OŠ Središče ob Dravi je že doslej in bo tudi v prihodnje delala v skladu z navodili in smernicami, ki jih je dobila oz. jih bo dobila od Občine Središče ob Dravi.« lani, ni bil priložen finančni načrt vrtca, iz katerega bi izhajal izračun za oblikovanje ekonomske cene vrtca. Vodstvo OŠ tako ni razkrilo, od kod so povzeti podatki, ki so predstavljali osnovo za spremembo cene posameznega programa. V dopisu se je sicer razkrilo, da so pri načrtovanju stroškov dela upoštevani povišani stroški zaradi spremembe plačne lestvice od 1. 9. 2016, višji stroški dela zaradi napredovanj ter strošek dela zaradi nadomeščanja bolniške odsotnosti, vendar pa ni razkrito, v kakšni višini in ali se ujema s finančnim načrtom OŠ. Na mestu je tudi vprašanje, ali bi vrtec z optimizacijo oddelkov lahko oblikoval manj oddelkov in s tem znižal ceno programa: »Pri izračunu ekonomske cene vrtca Navihanček se je uporabila planirana kapaciteta 80 otrok v vrtcu. LDN (letni delovni načrt) je določil, da bo v vrtec vključenih 67 otrok in ne 80, kot se je uporabilo pri izračunu cene. Obstaja tveganje, da število oddelkov ni oblikovano optimalno.« V ceno vključena tudi tržna dejavnost Revizorji zato občino pozivajo, naj ponovno pregleda organiziranost oddelkov in potrebnost strokovnega kadra v vrtcu glede na dejansko stanje vključenih otrok v vrtec, upoštevajoč normative za oblikovanje oddelkov vrtca in strokovnega kadra. Prav tako priporočajo, da naj občina preveri kadrovski načrt vrtca v primerjavi s sistemizacijo delovnih mest v vrtcu, izloči iz cene tržno dejavnost za kuhanje kosil (SNRS opozarja, da je kuhanje kosil za zaposlene v šoli tržna dejavnost in strošek dela kuharice za izvajanje tržne dejavnosti se ne sme vključevati v ekonomsko ceno vrtca) ter potrdi izračun cene v skladu z veljavno metodologijo. Nadalje še svetujejo, naj občina v prihodnje OŠ pozove k uskladitvi ekonomske cene po metodologiji enkrat letno, občino pa še pozivajo, naj od OŠ zahteva, da pripravi cene v skladu z veljavno metodologijo Markovci • Nadzorni odbor v letu 2015 ugotovil nekaj nepravilnosti Stopnice v vrednosti dobrih 13.000 evrov plačane, a nikoli vg Občina Markovci je v letu 2015 nabavila stopnice, za katere je odštela 13.500 evrov, vendar jih še niso postavili, je ugotovil nadzorni odbor občine. Nadzorni odbor občine je v lanskem letu pregledal realizacijo proračuna na več postavkah. Svoje delo na sredini občinski seji je na kratko povzel prvi občinski nadzornik Janez Liponik, ki je poročal o treh nepravilnostih. Svetnike je najbolj zbodla v oči ugotovitev nadzornega odbora glede stopnic na jezeru; slednje so bile v vrednosti 13.500 evrov plačane, a nikoli vgrajene. Kje so te stopnice?! »Po mojih zapiskih sodeč je bil predlog glede izgradnje stopnic podan v letu 2014 in neuvrščen za proračun 2015. Takrat ste rekli, da Dravske elektrarne Maribor (DEM) ne dovolijo njihove izgradnje, saj je zadrževanje na kroni jezera prepovedano. Naslednje leto, septembra 2015, smo na seji občinskega sveta potrdili rebalans, v katerem je bilo 14.000 evrov namenjenih za izgradnjo teh stopnic. Dejali ste, da ste se z DEM pogovorili, da stopnice bodo, ampak so postavili specifičen pogoj - kakšen je ta bil, nam do danes še niste povedali. Aprila 2016 smo obravnavali zaključni račun za leto 2015, iz katerega je bilo razvidno, da so bila sredstva za stopnice porabljena in je bila postavka realizirana. Ko smo vas o tem povprašali, ste dejali, da je prišlo do napake - da sredstva niso bila porabljena, in čakajo, da se pridobijo potrebna soglasja. V gradivu za današnjo sejo smo prejeli poročilo nadzornega odbora za leto 2015. Tam je jasno navedeno, da je izvajalec stopnice izdelal, bile so tudi plačane. Glede na to, da stopnic v naravnem okolju ni in zgodba o izgradnji stopnic sodeč po poročilu NO ne zdrži niti na papirju zaradi nepridobljenih soglasij in dovoljenj, vas prosim, da nam pojasnite, kje te stopnice so,« je razpravo odprla svetnica Maja Zemljarič. Župan Milan Gabrovec je hitel pojasnjevati, da so v dobri veri pravočasne pridobitve vseh potrebnih soglasij naročili izdelavo stopnic, vendar se je zapletlo: » Med tem časom so se sfere znotraj DEM spremenile in zahtevalo se je vedno več soglasij, tudi izdelava projekta, kar prej ni bilo potrebno, zato se je to zavleklo. Ker pa smo bili prepričani, da bomo z DEM dosegli dogovor - ker so najemniki in ne lastniki zemljišč -, smo stopnice dali narediti in jih tudi plačali. Nismo pa jih mogli vgraditi in še danes jih ne moremo. Stopnice čakajo in bodo postavljene takoj, ko bomo dosegli dogovor.« Marjanu Megliču se je porodilo vprašanje, kaj se bo zgodilo s stopnicami, če dogovor z DEM Društva lena pri dostavi dokumentov Kot je še razvidno iz poročila nadzornega odbora, je ta med drugim vzel pod drobnogled tudi društva, kjer sicer po pregledu odzivnega poročila in dodatne dokumentacije ni imel pripomb, vendar jim je kar nekaj težav delala pridobitev zahtevane dokumentacije društev. Že v nadzoru 2014 so sicer ugotavljali, da društva ne dajejo poročil o namenski porabi sredstev in prilog, kot so npr. plačani računi. Štiri občine v skupno pripravo dokumentov za povezovalno cesto Markovski občinski svet je na sredini občinski seji med drugim dal zeleno luč k pripravi Regionalnega prostorskega načrta (RPN) za območje povezovalne ceste med Mednarodnim mejnim prehodom Zavrč in hitro cesto Haj-dina-Ormož. Kot je pri tem pojasnil župan Milan Gabro-vec, gre za sklenitev dogovora o sodelovanju za pripravo omenjenega akta občin Markovci, Zavrč, Gorišnica in MO Ptuj, s katerim se določi pripravljavca RPN, opredelijo medsebojna razmerja med občinami in delitev stroškov. Po njegovih besedah imajo naštete občine skupni interes, saj bi z izgradnjo navezovalne ceste promet, ki danes poteka skozi območje naštetih občin, preusmerili na omenjeno hitro cesto. Izdelava omenjenega dokumenta je ocenjena na okoli 97.000 evrov, od tega delež marko-vske občine znaša 35 % oz. 33.950 evrov. Kdaj bo sicer do same izgradnje težko pričakovane ceste prišlo, je po besedah župana težko napovedati. FOTO: ML »Verjamem, da je bil namen dober in da bo nekoč prišlo do montiranja stopnic. Vendar občinska uprava in župan, kako ste k temu pristopili, je pa katastrofalno,« je bil kritičen svetnik Franc Ro-žanc. vendarle ne bo dosežen. »Gotovo bo prišlo do dogovora. DEM ne dajo soglasja, ker se čaka na sklenitev dogovora o namembnosti krone jezera, ki je v fazi zadnjega usklajevanja,« je v bran stopila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Natolcevanje ali kritika na mestu? Olje na ogenj je prilil svetnik Franc Rožanc: »Kljub temu moram nekaj reči glede tega kiksa, če ga tako imenujem. Namreč torek • 4. aprila 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 drugim občino pozivajo, naj od OS Središče ob ki se upoštevajo pri izračunu cene programov v in z natančnim razkritjem vseh stroškov, ki se upoštevajo pri izračunu cene programov v vrtcu. Dvom o pravilno oblikovani ceni v skladu z metodologijo pa podpira še ena ugotovitev revizorjev; kot navajajo, je OŠ v finančnem načrtu 2016 planirala presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 13.800 evrov. Nejasen finančni načrt brez natančnega razkritja stroškov ločeno za vrtec in šolo Glavnina očitkov se nanaša predvsem na nepravilnosti zaradi nepreglednosti določenih aktov, ki so pomembni za oblikovanje cene. Tako je v končnem poročilu razvidno, da letni program dela VIZ OŠ Središče ob Dravi za leto 2016 ni ločeno prikazan za šolo in vrtec, kar pomeni večje tveganje pri tran-sparentnosti programa dela. Po oceni revizorjev je netranspa-renten tudi finančni načrt (FN) VIZ OŠ za leto 2016, saj iz obrazložitve slednjega ni razvidno, kakšen je plan porabe sredstev v vrtcu Navihanček in v šoli. »OŠ bi morala imeti sprejeta sodila za razmejitev stroškov med šolo in vrtcem in na podlagi razmejenih stroškov pripraviti FN za šolo in posebej za vrtec. /.../ Obstaja tveganje nespoštovanja zakonodaje s področja javnih financ.« Pomanjkljiv je tudi kadrovski načrt, saj ne vsebuje obvezne obrazložitve, koliko delovnih mest je za potrebe šole, vrtca in za izvajanje tržne dejavnosti; pripravljen je namreč za celotni skupni zavod. Revizorji pa ob tem še občino pozivajo, naj od OŠ v prihodnje poleg kadrovskega načrta (ki mora vključevati obrazložitev ločeno za šolo, vrtec in izvajanje tržne dejavnosti) zahteva še uskladitev kadrovskega načrta z aktom o sistemizaciji. Po oceni revizorjev obstaja tudi tveganje, da sistemizacija ni usklajena z zakonodajo in pripravljena v skladu z normativi za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Zato priporočajo, naj občina zahteva od OŠ ustrezno uskladitev in predložitev akta o sistemizaciji delovnih mest. Iz akta mora biti razvidno število delovnih mest, potrebnih za nemoteno delovanje OŠ, od tega je treba razkriti število delovnih mest za strokovne delavce, za administrativno-računovodske in za tehnične delavce. Priloga k aktu mora biti tudi katalog delovnih mest. Župan:en oddelek vrtca (pre)več stane občino do 40.000 evrov Župan je zagotovil, da se bodo na to temo sestali z vodstvom šole ter uskladili dokumente z zakonodajo oz. priporočili revizorjev. Glede oddelkov v vrtcu pa je še izpostavil, da en oddelek občino stane med 30.000 do 40.000 evrov, kar pa niso zanemarljivi stroški. Monika Levanič »Nekaj je res hudo narobe« Ključne ugotovitve in priporočila notranje revizije sta na marčevski seji občinskega sveta predstavila župan Jurij Borko in direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak, ki pa je še opozorila:»Moram povedati, da kljub temu, da je šola dobila to končno poročilo, ugotavljamo, da smo prejeli vlogo za soglasje k finančnemu načrtu za leto 2017, ki ga je svet zavoda že potrdil. In ponovno je kadrovski načrt in finančni načrt narejen za celoten zavod, čeprav mora biti ločeno prikazan. Mi k temu nismo dali soglasja, ker bomo v skladu z revizijskim poročilom zahtevali, da šola predloži takšen finančni načrt, kot ga zahtevajo revizorji. Tudi letno poročilo je skupek obeh zavodov. Kot drugo pa so nas revizorji opozorili na število oddelkov in razpored otrok v oddelku. Revizorji so celo pripravili predlog, da bi bilo mogoče imeti štiri oddelke in ne pet, ampak nekako niso uspeli zbližati stališča z ravnateljico. Dejansko ugotavljamo, da kljub temu, da so bila podana priporočila, ki so bila posredovana šoli, ta niso upoštevana, saj so letna poročila in finančni načrti še vedno narejena za zavod kot celoto.« Precej bolj kritičen pa je bil svetnik Roman Medik, ki je že v preteklosti izrazil nekatere dvome pri poslovanju zavoda: »Iz tega je razvidno, da je nekaj hudo narobe. Revizijska služba je ugotovila točno to, na kar smo mi v preteklosti že opozarjali... Gre za kup stvari, ki so narobe. To niso samo priporočila, to je malo več. Na to smo opozarjali že v preteklosti in s tega mesta pozivam, da občina poskrbi, da se te zadeve uredijo. To so dejstva, ki so jih ugotovile neodvisne institucije.« Foto: ML rajene brezobrestno smo kreditirali leto in nekaj dobavitelja teh stopnic. Verjamem, da je bil namen dober in da bo nekoč prišlo do montiranja stopnic. Vendar občinska uprava in župan, kako ste k temu pristopili, je katastrofalno in bojim se, da je takih malih projektov še več, kajti nadzorni odbor je naključno ugotovil te nepravilnosti. Predlagam, da nadzorni odbor v skladu z zakonodajo povleče sankcije za tako delo.« Župan je odvrnil: »Razumem razpravo, vehe-mentnost tega razpravljanja v živo. Vendar ko se v dobri veri dogovoriš za vse in vse narediš, da bo le steklo, potem pa se nekaj zalomi ... Glede natolcevanja, da se še mnogo stvari skriva, pa prosim, da poveš, če je res kaj, ker nadzorni ni pregledal samo treh stvari. To ni ravno v skladu z razpravo, da se natolcuje, da je grozno nekaj narobe. « Rožanc je vztrajal: »Ne morem se strinjati, da je to natolcevanje, pač pa kritika tega dela. Kot sem rekel, bil je dober namen in upam, da stopnice bodo postavljene. Pristop pa je bil popolnoma napačen in škodljiv za občino.« Monika Levanič Destrnik • Nova Tuševa franšizna prodajalna Nadvse zadovoljni, da niso ostali brez trgovine Za občane Destrnika je bila sobota poseben dan, saj so v novem centru občine, kjer je tudi sedež občine, odprli novo prodajalno v okviru podjetja Han, d. o. o., Markovci. Kot je povedal direktor Darko Plohl, ki nadaljuje družinsko tradicijo, saj je podjetje na trgu že 25 let, gre za franšizno prodajalno Tuš Market Špic Destrnik s celotno Tuševo ponudbo, podobno kot v Markovcih. Zraven je tudi bar Vr-ban. Zaposlitev je dobilo osem ljudi, v glavnem z Destrnika in sosednjih občin. Za novo lokacijo fran-šizne prodajalne so se bolj ali manj odločili v Engro Tušu Celju, saj po zaprtju franšizne prodajalne, ki so jo nekoč že imeli v Trnovski vasi, praktično od Ptuja do Lenarta ni bilo Tuševe prodajalne. Našli so tudi poslovni prostor, ki je bil že zgrajen. V občini Destrnik so novo trgovino nujno potrebovali, saj je franšizna Mercatorjeva prodajalna zaprla vrata. Ker gre za trgovino podeželskega značaja, bodo kupci v njej našli tudi druge izdelke, ne samo prehrambnih. S ponudbo se jim bodo skušali čim bolj približati, kakovostni izdelki, prijazna ponudba in konkurenčne cene so zagotovilo, da se bodo kupci radi vračali, poudarjajo. Vsak dan sproti bodo pekli tudi kruh in žemljice. Maja bo v prodajalni začela delati še pogodbena pošta, saj tudi pošta na Destrniku zapira vrata. Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš je zadovoljen, da so v občino dobili novega trgovca, saj bi sicer bili brez ene same trgovine s prehrambnimi artikli na celotnem območju občine. Zadovoljni pa so tudi občani, ki so komaj čakali, da so jo v soboto odprli. MG Podjetje Han, d. o. o., je v Janežovskem Vrhu, v novem centru Destrnika, odprlo franšizno prodajalno s celotno Tuševo ponudbo, ob njej pa tudi bar Vrban. Čiščenje okolja in vesti Kot vsako leto pred veliko nočjo, kije že neke vrste prvi kazalnik uspeha nove turistične sezone, se vsi trudimo s čiščenjem okolja in naših domov. Vabijo lokalne skupnosti, društva, institucije, skratka pošta oz. povabilo prihaja z mnogih naslovov. Po nekajurnem pobiranju smeti in čiščenju okolja je na vrsti statistika, toliko in toliko je bilo odpadkov, toliko odkritih novih črnih odlagališč ter veselo druženje udeležencev akcije, po navadi samih starih znancev, tistih, ki vsako leto čistijo za tistimi, ki jim je varovanje okolja še vedno španska vas. Kljub dobrim namenom je priokus grenak. Vmes med enim in drugim gasilskim čiščenjem se različno trudijo tudi inšpekcijske službe oz. tisti, ki naj bi tudi s sankcijami skrbeli, da bo naše okolje čisto in zdravo, prijazno domačinom in turistom. Količine smeti, ki jih zberejo v vsakoletnih akcijah čiščenja okolja, so na neki način kazalnik nemoči, saj bi sicer onesnaževalci tenko piskali. Na mestnih ulicah in trgih je še vedno vse preveč cigaretnih ogorkov, čeprav naj bi vsak odvrženi ogorek občinsko blagajno odebelil za 100 evrov. Tudi kakcev hišnih ljubljenčkov je še vedno preveč, in to kljub postavljenim košem za namensko odlaganje tovrstnih odpadkov. Sprehod po mestu pa kaže tudi na druge onesnaževalce, na vse tiste, ki zapuščajo zanemarjene prazne lokale in izložbe. Pa to ni samo graja teh, tudi lastniki le-teh si zaslužijo grajo. Mestna oblast bi morala poskrbeti, da bi bili vsi prazni lokali najmanj očiščeni in da tudi ne bi več zavajali z napisi prejšnjih najemnikov oz. ponudnikov. Če imamo že težave z njihovo polnitvijo, stalno naselitvijo, bi lahko vmesni čas postale svojevrstne galerije številnih zbiralcev, ki bi svojo strast želeli deliti tudi z javnostjo. Pričakovati je tudi, da bo letos več sreče s cvetlično nasa-ditvijo in da korita na mestnem obrobju ne bodo „cvetela" z odpadki. Nič manj pa v teh dneh ni pomembno čiščenje dokumentov, kljukanje rešenih in nerešenih (tudi turističnih) problemov v našem mestu. Med najbolj vpijočimi so še vedno zaprta stranišča na avtobusni postaji. Že vrsto let so ob svetovnem dnevu stranišč ugotovitve za mesto enake, ni dodatnih javnih sanitarij, če izpustimo tista dodatna na parkirišču na Bregu, kipa so za avtobusnega potnika predaleč. Ko bomo v soboto, 1. aprila, čistili, naj nas zbrani kubiki najrazličnejših odpadkov ne zavedejo. Majda Goznik Foto: MG S Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 4. aprila 2Q17 Ormož • Projekt prenove grajskega parka izdelan, čakajo na denar Kdaj bo grajski park dobil novo podobo, ostaja neznanka Predlog projekta prenove grajskega parka v Ormožu, ki je ocenjen na 835.000 evrov, je precej ambiciozen, a pot do uresničitve ideje je še neznanka. Težavo predstavljajo finančna sredstva. Ormoški grad obdaja park, ki se razteza na 11,5 ha, po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji ter je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov pri nas. V njem uspeva več kot 1000 dreves, med njimi mogočni hrasti in jeseni ter nekaj eksotičnih vrst. Doslej so park »urejale« nevihte ... Kot ugotavljajo številni, tudi prvi mož občine Alojz Sok, pa je ta potreben prenove: »Zavedamo se, da je kakovost parka velika in da bi bilo treba v prihodnje kaj več vložiti, da nam parka ne bodo urejale samo nevihte ...« Občina želi urediti park, da bo varen za uporabo, mu povrniti historično ustrezno obliko, določiti nove vsebine in ga vrniti v zavest prebivalcev in obiskovalcev preko ureditve dostopov, parkirišč, prenove sprehajalnih poti. Z ureditvijo novih površin bi obogatili tudi kulturno ponudbo mesta. V ta namen so pri podjetju Plan B naročili izdelavo projekta prenove grajskega parka. Kot je na marčevski seji ormoškega občinskega sveta ob predstavitvi projekta povedal arhitekt Petar Vidanovski, je bilo izhodišče pri oblikovanju arhitekturna delavnica, ki je bila izvedena pod mentorstvom prof. Vodopivca in študentov Fakultete za arhitekturo. vito, ker do sedaj so bili posegi bolj ad hoc in kljub precejšnim finančnim vložkom ni bilo tako celovitega pristopa,« je med drugim menil Mirko Novak. Svetniki so v nadaljevanju razprave podali tudi nekaj predlogov in pobud, s katerim bi park postal še privlačnejši in bolj urejen. Po njihovem bi bilo smiselno urediti pot proti ormoški kleti. Kdaj bo grajski park zares dobil novo podobo, pa za zdaj ostaja neznanka. Kot je namreč pojasnil župan, je uresničitev ideje mogoča le, če bo občina uspešna na kakšnem od razpisov. Monika Levanič '////////////////Mz, Kaj vse naj bi uredili Novo podobo parka bi dosegli s prenovo peščenih poti, hortikulture in travnatih površin. Načrt zajema tudi ureditev dotrajanih stopnišč in sanacijo mostička ter ureditev dodatnih površin. Tako načrtujejo postavitev amfiteatra na vzhodni strani globeli nekdanjega grajskega ribnika, kjer bi mesto dobile tudi kulturne vsebine. »Amfiteater je sestavljen iz ploščadi za nastopajoče in opornih zidov - klopi za gledalce. Lokacija je izbrana na podlagi arbori-stične analize, saj na tem mestu ni dreves, ki bi jih gradnja motila,« pojasnjujejo v projektu. Prenovili bi otroško igrišče, dostop do igral pa zagotovili tudi gibalno oviranim osebam. V bližino otroškega igrišča bi poleg klopi in druge opreme namestili pitnik. V sklopu prenove je predvidena tudi sanacija obstoječega parkirišča, kjer bi uredili 43 parkirnih mest. Stopnice, ki vodijo s parkirišča v park, bi nadomestili s peščeno potjo z manjšim naklonom in tako dostop omogočili tudi gibalno oviranim osebam. Ormoški občinski svet je projekt pozdravil. »Prav je, da smo se tega lotili strokovno in celo- Vrednost parka sega v milijone Ormoški park je navdušil tudi strokovnjakinjo za drevesa v urbanem okolju Tanjo Grmovšek, ki je v okviru projekta izdelala detajlno arboristično analizo. Kot je dejala, ocena okoljske vrednosti parka ne gre le v 100.000 evrov temveč v milijone, saj je veliko starih, izjemnih dreves. Ormoški park ima po besedah Grmovškove vsega skupaj čez 1.000 dreves in 83 različnih drevesnih vrst in sort. Kar 28 dreves pa bi zaradi izjemnih dimenzij lahko po kriterijih Zavoda RS za varstvo narave opredelili kot naravno vrednoto. Zanimiv je še podatek, da meri obseg debel pri 46 % vseh dreves v parku med 100 in 200 cm. »Redno pregledujem veliko parkov in lahko povem, da je podatek, da imate toliko starih izjemnih dreves, zelo dober. Res imate izjemen park, ki me je navdušil in pozitivno presenetil,« je dejala Grmovškova. Ptuj • Podjetje Unikat odprlo razstavno-prodajni salon Hajdina • Posodabljajo cestno mrežo Za urejen, topel in varen dom V novem objektu Špedicije Goja na Rajšpovi 26 na Ptuju je 24. marca odprl vrata razstavno-prodajni salon mladega ptujskega obrtnika Kristiana Vuzma, lastnika podjetja Unikat, pečarstvo in keramičarstvo. Tik ob njem je začel delati tudi gostinski lokal CO-Caffe v okviru novega podjetja Unikat Group, d. o. o. Z gostinstvom se ukvarja partnerka Tjaša Medved, ki pa bo tudi vodila razstavno-prodajni salon in svetovala strankam. Podjetje Unikat se je specializiralo za polaganje keramike, obnovo kopalnic, postavitev in obdelavo ter prodajo kaminov, keramičnih peči in dimnikov. Kot je povedal Kristian Vuzem, vse, kar prodajajo, tudi delajo. Delajo s kakovostnimi in zaupanja vrednimi dobavitelji, v glavnem s tujimi: kaminske vložke kupujejo na Češkem in Poljskem, tudi material za obzidavo je iz tujine. Slovensko podjetje Jerice Mrzel Gornik iz Kaplje vasi jim dobavlja dimnike iz nerjavečega jekla, keramika pa je iz večjih razstavnih salonov, s katerimi prav tako uspešno sodelujejo. V keramičarsko in pečarstvo ga je uvedel oče Anton. To je neprecenljivo, pravi Kristian, da se na tak način vpelješ v posel in ga osvojiš. Preden je začel samostojno pot v letu 2008, je nekaj let delal pri avstrijskem delodajalcu, kjer pa ni bil najbolj zadovoljen. V tem času si je nabral številne Štajerski www.tednik.si Foto: Črtomir Goznik V Rajšpovi 26 ima sedež razstavno-prodajni salon podjetja Unikat, pečarstvo in keramičarstvo Kristiana Vuzma, ki ga vodi partnerka Tjaša Medved. | ^JStajerskitednik - Slajerskitednik | dragocene izkušnje, s kakovostno opravljenim delom si je pridobil zaupanje številnih zadovoljnih strank. Ker na domačem naslovu, kjer je bil sedež podjetja, ni imel razstavnega salona, da bi kupci oz. naročniki ob strokovnem nasvetu in predhodnem ogledu objekta obnove in urejanja tudi lažje izbrali tisto, s čimer bo njihov dom postal lepši in bolj urejen, sta s Tjašo začela iskati najprimernejše prostore, ki bi imeli tudi urejen dostop. Odločila sta se za novi objekt podjetja Goja. Kakovostno delo, zadovoljne stranke in lastno zadovoljstvo so še naprej osrednji cilji mladega podjetnika Kristiana Vuzma. Nič manj pa ni pomembno lastno zdravje, saj brez tega ni uspešnega dela in srečnega življenja, poudarja. Ob vsem delu mora človek imeti tudi čas zase, družino in prijatelje. MG Maja dokončanje dveh Na magistralni cesti Ptuj-Maribor v naselju Hajdoše je v teku zaključili maja letos, ravno takrat pa bo predvidoma dokončana zovalni cesti z avtocesto v Dražencih. Kot je pojasnil župan občine Hajdi-na Stanislav Glažar, so se pripravljalna dela za pločnik na magistralni cesti Ptuj-Maribor začela že lansko leto, zaključek del pa predvidevajo maja letos. Gre za 160 metrov podaljšanja obstoječega hodnika za pešce v naselju Hajdoše, predvidena vrednost investicije je 48.000 evrov, izvajalec del pa Cestno podjetje, d. d. Investicija, ki se izvaja, je skladna s sprejetim planom in proračunom za leto 2017, realizirajo jo v skladu s programom, poudarja Glažar. Dela pa že potekajo tudi v naselju Draženci, kjer gre za investicijo, ki se izvaja v sklopu izgradnje avtoceste. „V tem primeru občina nima finančnih bremenitev. Poskrbeti je treba samo za nadzor nad opravljenimi deli in za to, da bo Dela izgradnje oziroma podaljšanja pločnika so v polnem teku. torek • 4. aprila 2017 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Sp. Podravje • Naložbene aktivnosti KZ Ptuj V Gorišnici odkupno-prodajni center Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj bo v Gorišnici zgradila nov odkupno-prodajni center. V objektu bo okrog 800 m2 uporabnih površin, vrednost investicije ocenjujejo na okrog 700.000 evrov. V novozgrajene prostore bodo preselili prodajalno s kmetijskim reprodukcijskim materialom, programom za sadjarje, vinogradnike, vrtičkarje in ljubitelje malih živali, ponujali bodo tudi blago za širšo potrošnjo. Drugi del objekta bo namenjen skladišču za kmetijske pridelke in reprodukcijski material, vgradili bodo tehtnico. Objekt bo služil kot odkupno mesto za žitarice in druge poljščine. Iz tega mesta bodo odkupljeno blago odpremili do kupca. KZ Ptuj v središču občine Go-rišnica razpolaga s približno 1,5 ha velikim zemljiščem, ki se razteza od obstoječe zadružne prodajalne pri cerkvi in večnamenski dvorani proti kanalu reke Drave. Kot pojasnjuje direktor Marjan Janžekovič, so novogradnjo v Gorišnici načrtovali že več let. Projekta ni bilo možno realizirati, saj občina ni imela potrjenega občinskega prostorskega načrta. »Za novogradnjo smo se odločili, ker je obstoječi objekt KZ Ptuj v Gorišnici popolnoma nefunkcionalen in dotrajan. Nekdanje hleve za živino bomo porušili, objekt, v katerem so danes zadružna prodajalna in stanovanja, pa obnovili, oddali v najem ali prodali. Z občino Gorišnica smo dogovorjeni, da jim bomo za potrebe dovoza do novega športnega parka in vrtca odstopili 10 arov zemljišča. Za sofinanciranje gra- KZ Ptuj je v zadnjih nekaj letih na območju Podravja posodobila več svojih maloprodajnih poslovalnic. Med drugim v Kungoti, Pesnici, Dupleku, Koreni, Markovcih, Zavrču, Pod-lehniku ... »Ptujski del procesa posodobitve maloprodajnih poslovalnic je s tem končan. V prihodnosti nas čaka še ormoško območje. Lastnik prodajaln nekdanje KZ Ormož je Deželna banka, ki je premoženje pridobila v postopku stečaja nad ormoško kmetijsko zadrugo. Najprej bomo poskrbeli za odkup nekaterih objektov, potem sledi obnova, saj so nepremičnine zelo dotrajane.« Mojca Zemljane Poslovno leto 2016 dnje objekta (del, ki se nanaša na odkup kmetijskih pridelkov), smo se prijavili tudi na razpis za nepovratna sredstva. Pripravili smo program, vlogo pravočasno oddali, nadejamo se pozitivnega odgovora. Če se bo v prihodnosti zaradi razvoja kmetovanja in pridelave vrtnin na našem območju izkazala potreba po razširitvi kapacitet, bomo temu sledili. Prostora imamo dovolj, z vseh strani bo možen dostop s tovornimi vozili in traktorji, lokacija je za razvijanje kmetijske dejavnosti primerna in v tej investiciji vidimo eno dobro priložnost,« je pojasnil direktor Janžekovič in dodal: »Trenutno smo v fazi zbiranja ponudb za izvajalca gradnje. Dokumentacija je urejena, dovoljenja pridobljena. Načrtujemo, da bi v začetku maja začeli delati.« KZ Ptuj je v letu 2016 na ravni skupine ustvarila 47 milijonov evrov prihodkov, kar je sicer manj kot leto prej. Padec prihodkov je po besedah direktorja Marjana Jan-žekoviča pripisati nižjim odkupnim cenam, medtem ko se fizični obseg prodaje ni zmanjšal. Odkup kmetijskih pridelkov je znašal 20.000 ton, od tega je bila večina žitaric. Obseg prodaje krompirja, rdeče pese in drugih vrtnin je znašal okrog 2.500 ton. Ptujska kmetijska zadruga združuje 12 območnih zadrug. Vodstvo zadruge bo članom območnih zadrug v prihodnjih dneh predstavilo poslovne rezultate minulega leta. Na zborih bodo tudi izvolili delegate, ki jih bodo zastopali na občnem zboru centralne zadruge. Ta bo predvidoma 20. aprila, na njem bodo delegati potrjevali zaključni račun za leto 2016, obravnavali gospodarski načrt za letos ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor Zadruge. naložb izgradnja pločnika. Dela naj bi tudi izgradnja krožišča na pove- ustrezno povrnjeno v prvotno stanje. Zaključek del se predvideva do 30. maja tega leta," o še eni pomembni investiciji na področju cestne infrastrukture v občini pravi župan. So pa ta mesec na dopisni seji svetniki občine Hajdina potrdili tri dokumente investicijskih programov, s katerimi se prijavljajo na razpise. Če bodo uspešni, bodo že kmalu začeli tudi naložbe na področju kmetijstva. Predvideva se namreč agromelioracija na treh območjih. Predračunska vrednost del za agromelioracijo na komasacijskem območju Hajdina 1 znaša 255.646 evrov, za ureditev območja Hajdina 2 bi potrebovali 328.862 evrov, za območje Hajdina 1 pa 288.325 evrov. Če bodo uspešni, planirajo triletno črpanje evropskih nepovratnih sredstev, v predvidene vrednosti pa je vračunan tudi davek, tako da občina v tej fazi računa na celoten znesek iz razpisov in ne načrtuje sofinanciranja. Dela bodo predvidoma začeli še letos in jih končali v letu 2019. Skupaj pa so vsi trije projekti, ki jih, če jim bodo odobrena finančna sredstva, želijo izvesti, ocenjeni na 872.833 evrov. Dženana Kmetec ■fFtoto-CGl Krožišče v Dražencih naj bi bilo urejeno do konca maja. Križevci pri Ljutomeru • Iz Ljubljane na ogled cest v Prlekijo Vozili se bodo po novih cestah Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič si je v okviru delovnega obiska v Prlekiji ogledal rekonstrukcijo cest. Infrastrukturni minister je najprej obiskal občino Razkrižje in si s tamkajšnjim županom Stankom Ivanušičem ogledal potek gradbenih del na cesti od mejnega prehoda Gibina proti Razkrižju. Na tem odseku je predvidena rekonstrukcija ceste s pločniki za pešce v dolžini več kot dva kilometra, od mejnega prehoda Gibina do križišča s cesto Ljutomer-Črenšovci. »Dela v vrednosti slabega milijona in pol bodo končana decembra letos,« je dejal minister Gašperšič in ob tem spomnil, da so bila na območju razkriške občine v letu 2016 izvedena vzdrževalna dela v vrednosti preko 134.000 evrov. V nadaljevanju obiska se je minister sestal z županoma Veržeja Slavkom Petovarjem in Križev-cev Brankom Belcem. Skupaj so si ogledali pričetek obnove slaba dva kilometra dolge državne ceste med Veržejem in Križevci. Nadgradnja vozišča vključuje obnovljeno prometno signalizacijo ter dvig obstoječih smernikov in prometnih znakov ter čiščenje obcestnih zemeljskih jarkov in ureditev bankin. Vrednost gradbenih del znaša skoraj 400.000 evrov, v načrtu pa je tudi izgradnja enostranske dvosmerne kolesarske poti med naseljema. V lanskem letu je bilo iz državnega proračuna za vzdrževalna dela na cestiščih v veržejski občini namenjeno nekaj več kot 20.000 evrov, na križevskem območju pa so za vzdrževalna dela namenili blizu 180.000 evrov. Prav tako v lanskem letu je bila zaključena preplastitev in sanacija ceste Križevci-Žihlava. Modernizacija tega odseka v dolžini dobra dva kilometra je državo stala blizu 400.000 evrov. Država ima že tudi pripravljeno projektno dokumentacijo za obnovo osem kilometrov ceste na relaciji Sveti Jurij ob Ščavni-ci-Križevci. Projekt vključuje tudi izgradnjo pločnikov ter ukrepov za umirjanje prometa skozi naselja Ključarovci, Lukavci, Logarovci in Berkovci ter enostranske dvosmerne kolesarske poti. Vrednost investicije znaša več kot 16 milijonov evrov, izvedba pa bo razdeljena na štiri etape. Infrastrukturni minister dr. Peter Gašperšič je ob tokratnem obisku Prlekije povedal, da bodo predvidoma še letos pridobljena vsa potrebna zemljišča za izgradnjo skozi naselji Klju-čarovce in Lukavce, v letu 2018 pa je predviden začetek gradnje. V naslednjem letu naj bi začeli z odkupi zemljišč od naselja Ključa-rovci do naselja Berkovci. MŠ Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič si je skupaj z raz-kriškim županom Stankom Ivanušičem ogledal dela na cesti med Gibino in Razkrižjem. Popravek V sestavku »Ko zdravnik dela kot s. p. - brez dovoljenj« smo v naslovu napačno zapisali, da gre za poklic zdravnika. Pravilen naziv je namreč specializantka klinične psihologije, kar je pravilno zapisano v tekstu članka. Kot je opozoril prim. Teodor Pevec iz ptujske bolnišnice, so »klinični psihologi marsikje res nepogrešljiv del ekipe zdravljenja, so pa povsem svoj poklic, ki s poklicem zdravnika nima nič skupnega«. Za nehoteno napako se opravičujemo. (Ur) Foto: MS 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 4. aprila 2017 Ormož • Območno srečanje otroških gledaliških skupin Igrali so se gledališče Ormoška enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z OŠ Velika Nedelja minuli petek pripravila pravi mali gledališki festival, kjer se je predstavilo sedem otroških gledaliških skupin. Na odru velikonedeljske kulturne dvorane je minuli petek potekalo območno srečanje pod naslovom Igrajmo se gledališče 2017, na katerem se je s simpatično odigranimi predstavami predstavilo sedem otroških skupin iz treh ormoških občin (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi). Srečanje so odprli najmlajši igralci, gledališka skupina Kapljice Viz, Vrtec Ormož s predstavo Repa velikanka pod mentorstvom Stanke Špindler. Za kratek čas so z igro Zadnje sanke Dedka mraza zimo priklicali igralci mlajše in starejše gledališke skupine OŠ Ormož pod mentorstvom Irene Blagovič in Aleksandre Kociper, poletje pa s predstavo Na pragu poletja Gledališki krožek OŠ Sveti Tomaž, ki ga vodi Tanja He-bar. Gledališki klub učencev 7. in 8. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorstvom Simone Klasinc je uprizoril predstavo, naslovljeno Nina. S Kraljem Matjažem so se soočali Gledališki klub OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Gordane Črnivec, s predstavo Olje mladosti pa Gledališka skupina učencev 9. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorstvom Simone Klasinc. Z igro Videzi sveta so na oder stopili člani gledališke skupine Dioniz OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Tatjane Majdič. Srečanje, ki ga je povezovala Karolina Putarek, je še posebej razveselilo otroke, ki so zatopljeno sledili pestremu dogajanju na odru. Vodja JSKD OI Ormož Barbara Podgorelec je ob koncu mentoricam skupin podelila priznanja za sodelovanje na območnem sreča- nju. Predstave je strokovno spremljala gledališka režiserka Mateja Kokol, ki bo po zbranih vtisih odločila, koga bo predlagala za nastope na regijski ravni. Regijsko srečanje bo predvidoma potekalo 12. aprila v Ormožu. Monika Levanič Podlehnik • Dober dan, lutka 2017 Otroci z lutko odraščajo Območna izpostava Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je območno srečanje lutkovnih skupin z naslovom Dober dan, lutka že drugo leto zapored pripravila v večnamenskem kulturno-turističnem centru Podlehnik. Predstavilo se je pet lutkovnih skupin. Mlajša skupina Lutka lutki-ca Osnovne šole (OŠ) Podlehnik se je predstavila z lutkovno predstavo Anite Šefer Mihelič Čebelica leti po pomoč, srednja lutkovna skupina iste šole je uprizorila predstavo Mira Gavrana Zajček išče mamo, starejša skupina pa pripoved Franč-ka Rudolfa Vrabček Živžav najde prijatelja. Za mentorstvo in režijo vseh treh predstav je poskrbela Zdenka Golub. Nastopili so še najmlajši pod-lehniški otroci: lutkovna skupina Lunice Vrtca Podlehnik je pod mentorstvom in v režiji Tamare Lah pripravila pripoved Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico. Kot edini gostje od drugod so nastopili Ptujčani: lutkovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt je na oder postavila afriško oz. masajsko pripoved Odmev, za mentorstvo skupine in režijo predstave pa je poskrbela Karmen Pulko. Vse nastope je strokovno spremljala Mojca Redjko. Poudarila je, da je pomembno, da so otroci vpleteni v celoten proces nastaja- nja predstave, vse od izdelave lutk dalje. O kriterijih ocenjevanja in selekcije je povedala: »Predstavo ocenjujem kot celoto. Njena podoba mora biti usklajena s tematiko in zgodbo, sporočilo mora priti do izraza. Spremljam tudi, kako sproščeni so otroci na odru, ali so glasni in razumljivi, kakšne odnose vzpostavljajo, kakšno vrsto lutk so izbrali, na kak način se premikajo in podobno.« Opozorila je, da so tovrstne dejavnosti za razvoj otrok izredno pomembne: »Umetnost odpira svo- bodno ustvarjalnost in krepi učne rezultate v šoli.« Tudi ravnatelj podlehniške šole Dejan Kopold je poudaril, da se pedagogi zavedajo pomembnega mesta, ki ga ima lut- ka v razvoju otrok: »Otroci z lutko odraščajo, se učijo in predvsem premagujejo številne težave.« Najboljše lutkovne skupine se bodo uvrstile na regijsko srečanje, ki bo 10. aprila v Domu kulture Lenart, zaključno srečanje najboljših lutkovnih predstav te sezone pa bo 6. junija v Novem mestu. EM Videm • 23 let Osnovne šole Videm Kaj daje življenju smisel in utrip? Na Osnovni šoli Videm so materinski dan in dan šole, ki ga praznujejo dan pred tem, obeležili s kulturno prireditvijo Utrip življenja. »Marec je mesec, v katerem zabeležimo kar nekaj praznikov. To je bila priložnost, da smo se prebudili tudi mi in se spomnili, kaj je v življenju res pomembno, saj vse prevečkrat nekatere stvari jemljemo za samoumevne. Prireditev smo posvetili dvema pomembnima dogodkoma: ob materinskem dnevu so se učenci zahvalili svojim staršem, ki se nesebično razdajajo, jih vodijo in usmerjajo, svoj 23. rojstni dan pa je praznovala tudi naša šola. Ta med svojimi zidovi ne širi le znanja, ki ga najdemo v knjigah, temveč tudi uči prilagajanja, sodelovanja in samostojnosti,« je pojasnila Damjana Hliš z videmske osnovne šole. Prireditev v šolski telovadnici so - naslovu primerno - začeli z utripom srca, nato pa so nastopili prav vsi učenci šole. »Z raznolikimi in razgibanimi točkami, v katerih ni manjkalo plesa, petja, deklamacij in smeha, so se zahvalili družinam in šoli, ki so tesno povezane,« je dejala Hliševa. Ob koncu prireditve je obiskovalce nagovoril ravnatelj šole Robert Murko in poudaril, da morajo svojo vlogo pri odraščanju otrok odigrati tako učitelji kot starši. Ob obeh praznikih je zbranim voščil tudi župan Friderik Bračič, zaposlenim v videmski šoli pa se je zahvalil za dobro sodelovanje. EM Foto: arhiv Osnovne šole Videm Na videmski osnovni šoli so prepričani, da bi nam ritem življenja morali določati ljubezen, sreča, znanje, smeh, sanje, prijateljstvo in družina. Ptuj • V razstavišču Qlandije razstavlja fotograf Boris Voglar Društvo, ki postaja del ptujske zgodovine V nedeljo, 16. marca, so v prvem nadstropju ptujske Qlandije odprli razstavo črno-belih fotografij ptujskega avtorja Borisa Voglarja s tematiko 14. Ptujskih grajskih iger. Ptujske grajske igre pripravljajo v društvu Cesarsko-kra-ljevi Ptuj. Društvo z različnimi oblikami svojega dela že desetletje in pol obuja srednjeveško tradicijo mesta, s svojo prisotnostjo pa popestri turistično ponudbo in podobo Ptuja. »Društvo je pravzaprav že del zgodovine Ptuja,« je ob odprtju poudaril vodja trgovskega centra Qlandija Bojan Miško in omenil, da se bo razstava selila tudi po drugih slovenskih Qlandijah, predsednica Karmen Ivančič pa je vse povabila na naslednje, 15. grajske igre, ki bodo 17. junija. Dogajanje ob odprtju sta popestrili plesna sekcija društva CK Ptuj Pellegrina in umetniška sekcija Graziosa. V 1. nadstropju Qlandije fotograf Boris Voglar razstavlja črno-bele fotografije z lanskoletnih 14. Ptujskih grajskih iger, ki jih je organiziralo društvo Cesar-sko-kraljevi Ptuj. Na posnetku Boris Voglar (v sredini) v družbi s predsednico društva Karmen Ivančič in vodjem ptujske Qlan-dije Bojanom Miškom. jš Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba Kaj imata skupnega slepa francoska deklica in osiroteli nemški fant na pragu druge svetovne vojne? Na videz nič, vendar usoda za bežen trenutek njuni življenjski poti usodno poveže ... Do druge svetovne vojne je, čeprav slepa, še ne desetletna Marie-Laure živela mirno življenje v varnem zavetju pariškega naravoslovnega muzeja, kjer je bil zaposlen njen oče. V Nemčiji pa je dve leti starejši Werner v sirotišnici pri nunah s svojo sestro preživljal skromne dneve, a razvil poseben talent za tehniko, predvsem za radijske aparate. Nuna, ki je vodila sirotišnico, je bila francoskega rodu, zato so se otroci ob njej naučili tudi francoščino. A sanje Marie-Laure in Wernerje je druga svetovna vojna nasilno prekinila, konec vojne pa ju je usodno združil na obalah francoskega morja, ko Werner takrat že 15-letni deklici reši življenje, a izgubi svojega. Naključnih povezav pa še ni konec, nadaljujejo se vse do današnjih dni ... Z romanom Vsa ta nevidna svetloba je Doerr dosegel svetovno slavo, leta 2015 pa zanj dobil Pulitzerjevo nagrado. Ocena: 5. jš Foto: CG Nogomet V Kidričevem nova sol na Olimpijine rane Stran 12 Nogomet Na Ptuju prvoligaški nogomet Stran 12 Nogomet Zrela igra Drave za zmago proti Krki Stran 13 Judo Objubileju uspešni ptujski j udoisti Strani 14 Rokomet Slovenj Gradec in Maribor uspešnejša Strani 14 Strelstvo Tekma polna presenečenj, Venta znova drugi Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Mehiki Druga zaporedna dvojna zmaga Gajserja Bere se kot pravljica o številu 2 in Timu Gajserju, a pretekli vikend v elitnem motokros razredu MXGP je bil res v znamenju Tima Gajserja in števila 2. Mladenič iz Pečk pri Makolah je v Mehiki slavil v obeh vožnjah, s čimer je po Argentini dosegel še drugo zaporedno dvojno zmago. V Mehiki je slavil tudi lani, zato je tokratna zmaga v tej državi druga zaporedna. Potekala je 2. aprila... »Za menoj in celotno ekipo je popoln vikend, vse je potekalo natančno tako, kot smo si želeli. Trenutno se odlično počutim na motorju, zelo mi je ustrezala tudi proga v Mehiki, zmaga je samo posledica tega. Dobesedno uživam v vsakem trenutku na motorju, v takih primerili pa sem lahko tudi zelo hiter,« je po zmagi povedal Tim, ki je v skupnem seštevku povečal prednost pred zasledovalci. Najbližji mu je trenutno Antonio Cairoli, ki pa zaostaja 20 točk. »V prvi vožnji sem imel težave s prehitevanjem, v drugi pa sem želel držati stik s Timom. A to mi ni uspevalo, zato sem se na koncu zadovoljil z 2. mestom,« je z nekoliko grenkim priokusom Rezultati, dirka v Leonu (Mehika): 1., 2. dirka GP l. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Antonio Cairoli Italija KTM 18 22 40 S. Gautier Paulin Francija Husqvarna 20 20 40 4. Arnaud Tonus Švica Yamaha 15 18 SS 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 16 16 S2 6. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 22 T 29 T Clement Desalle Belgija Kawasaki 1S 15 28 Skupni vrstni red v SP (4/19): l. Tim Gajser Slovenija Honda l56 2. Antonio Cairoli Italija KTM 1S6 S. Clement Desalle Belgija Kawasaki 119 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 116 5. Gautier Paulin Francija Husqvarna 112 6. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 111 T Romain Febvre Francija Yamaha 89 Foto: Hondaracingteam Takšen je bil v Mehiki večinoma pogled sotekmovalcev na Tima Gajserja - v hrbet ... povedal Cairoli. Tim se je odlično razpoložen odpravil že v Mehiko, tam pa je dominiral v vseh dirkah, tako tistih za trening, kot na obeh dirkah za točke. Najprej je prepričljivo - s skoraj 10 sekundami prednosti -dobil kvalifikacije, s katerimi si je odprl vrata do najboljšega startnega izhodišča na dirkah v konkurenci. To je izko- ristil na najboljši možni način za hiter prehod v vodstvo, ki ga do konca voženj ni več izpustil iz rok. Prednost je le še naraščala iz kroga v krog ... V prvi vožnji mu je bil najbližji klubski sotekmovalec na Hondi, Rus Bobryshev, a je zaostal skoraj 15 sekund. V boju za 3. mesto je Paulin uspešno za sabo držal Cairoli-ja, čeprav je Italijan poskušal vse, da bi ga prehitel. Druga vožnja je minila v povsem enakem slogu, le da je bil tokrat najbližji Timov zasledovalec Cairoli. Ta je dolgo časa vozil z zaostankom treh do petih sekund, proti koncu dirke pa je Tim prednost znova povečal na 15 sekund. Suvereno, z le eno samo manjšo napako v uvodnem krogu, ki pa ni imela nobenega vpliva na potek dirke. Njegov oče in trener Bogomir je iz kontrolnega stolpa lahko le mirno opazoval vožnjo sina in njegovo prevlado. »Proga je bila v prvi vožnji precej boljša kot v kvalifikacijah in že začel sem dobro. Ker sem izbral malo preširoko linijo, je šel Bobi mimo, a sem ga hitro ujel in spet prišel nazaj na prvo mesto,« je o dirki povedal Gajser: »Upam, da mi bo tole formo in vožnje uspelo presneti še v nadaljevanje sezone.« Gajser je tako dobil VN Leona z maksimalnim izkupičkom 50 točk, drugi je bil v seštevku dirke Cairoli, tretji pa Paulin, oba sta zbrala po 40 točk. V svetovnem skupnem seštevku svetovnega prvenstva ima branilec naslova svetovnega prvaka 156 točk, 20 več kot Cairoli, tretji je Belgijec Clement Desaille s 119. Karavana motokrosistov se sedaj seli v Evropo, naslednja dirka bo čez slabih 14 dni potekala v italijanski Pietramu-rati. Tam se bo zaradi bližine prizorišča zagotovo zbralo veliko število Slovencev, predvsem glasnih navijačev Tima Gajserja . JM Footgolf • Slovenska liga Rokomet • 1. A SRL (ž) Na Ptuju prva tekma slovenske lige S težavami, a vendarle Branik - Aklimat Ptuj 32:34 (14:14) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 11, Kac 1, Kreft 1, Ko-lednik, T. Širec, Križanec, Borov-čak, L. Širec, Čagran, Selinšek 11, Majcen, Korotaj 7, Gomil-šek 3. Trener: Nikola Bistrovic. Ptujske rokometašice so se konec tedna v gosteh pomerile z ekipo Branika, sosedski derbi pa z boljšo igro v nadaljevanju tudi dobile. Igra sicer ni bil bleščeča, toda na koncu je pomemben le rezultat in osvojeni točki. Gostje so igrale toliko, kolikor je pač bilo potrebno za slavje, predvsem v prvem delu igre pa so »hodile po robu«. Po spodbudnem začetku so gostje popustile, kar so Mariborčanke izkoristile in srečanje je bilo povsem izenačeno. Med odmorom je strateg Ptujčank povzdignil glas in opozorilo je nedvomno zaleglo, saj so gostje zaigrale odločneje, na krilih nekdanje igralke Branika Mateševe pa so kmalu tudi povedle. Toda odločne »branikovke« se niso 1. A SRL (ž) REZULTATI 20. KROGA: Branik - Aklimat Ptuj 32:34 (14:13), Ljubljana - Mlinotest Ajdovščina 22:28 (10:18), Krim Mercator - Zelene doline Žalec 29:19 (17:8), Zagorje - Krka 39:27 (15:15), Celje Celje mesnine - Velenje 29:20 (17:7). 1. KRIM MERCATOR 17 17 0 0 34 2. ZAGORJE 18 15 0 3 30 3. CELJE C. MESNINE 17 13 0 4 26 4. MLIN. AJDOVŠČINA 18 12 0 6 24 5. Z. DOLINE ŽALEC 19 10 0 9 20 6. KRKA 19 8 1 9 17 7. AKLIMAT PTUJ 18 7 1 10 15 8. Ž.U.R.D. KOPER 17 5 2 10 12 9. LJUBLJANA 19 5 1 13 11 10. BRANIK 19 2 1 16 5 11. VELENJE 18 1 2 15 4 dale, trdo se garale še naprej in slabih deset minut do konca jim je uspelo izenačiti. Takrat pa je vendarle prišla do izraza kakovost gostij, ki so pri rezultatu 29:30 zadele trikrat zapored in s tem v težki, pravi prvenstveni tekmi odločile zmagovalca. V ekipi Ptujčank gre pohvaliti predvsem Kreftovo za igro v obrambi, svoje je na vratih v ključnih momentih dodala tudi Knausova, prav tako pa je Selinškova v trenutkih, ko se je tekma »lomila«, ukradla dve, tri pomembne žoge. Ptujčanke se bodo do konca rednega dela pomerile še z najboljšima slovenskima ekipama zadnjih let. Najprej bodo naslednji vikend gostovale v Zagorju, nato pa sledi še tekma s Krimom, kar bo na nek način za večino deklet ptujske ekipe vrhunec sezone. tp Na ptujskem igrišču za golf se je v soboto, 1. aprila, orala ledina. V najmlajšem športu je bil v najstarejšem slovenskem mestu izveden prvi krog slovenske footgolf lige. Gre za naslednji pomemben mejnik v razvoju tega razmeroma novega športa, ki ima precejšen potencial za nadaljnji razvoj. Letos je bila že ustanovljena Slovenska footgolf zveza. Udeležba na Ptuju je bila skromnejša od napovedi in pričakovanj, saj sta kluba iz Primorske in Radencev zaradi objektivnih razlogov v zadnjem trenutku odpovedala prihod na Ptuj. Tako se je med seboj merilo 14 igralcev, pretežno iz Ptuja in okolice. Najboljši rezultat sta dosegla Nejc Ogrinc in Matija Brodnjak, oba izSkorbe, ki sta po odigranih 18 luknjah dosegla rezultat tri udarce pod parom - 69. Le dva udarca več sta potrebovala Damijan Turk in Uroš Krajnc (oba 71), peto mesto je osvojil Uroš Veselič (75). Naslednji krog lige bo 6. maja izveden v Bovcu, skupno je predvidenih pet krogov, za končno uvrstitev se bodo šteli trije najboljši. Na ptujskem igrišču za golf je sicer mogoče footgolf igrati vsak četrtek od 16. ure naprej. m 12 Štajerski Šport torek • 4. aprila 2017 Nogomet • 1. slovenska liga, 27. krog Aluminij - Olimpija 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Benko (39.), 1:1 Kramer (77.), 2:1 Škoflek (83.). ALUMINIJ: Janžekovic, Jakšic, Kocic, Damiš, Turkalj, Mensah, Vr-banec, Krajnc (od 67. Škoflek), Tahiraj (od 80. Muminovic), Kramer (od 90. Panadic), Bizjak. Trener: Slobodan Grubor. OLIMPIJA: Vodišek, Klinar, Štiglec, Mitrovic, Bajric (od 63. Ka-pun), Alves, Ilic (od 86. Cretu), Wobay, Kirm, Avramovski (od 70. Abass), Benko. Trener: Marijan Pušnik. IGRALEC TEKME: Blaž Kramer (Aluminij). Krško - Maribor 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Dangubic (29., iz 11-m), 1:1 Vršič (41.). MARIBOR: Handanovic, Palčič, Šuler (od 11. Rajčevic), Defendi, Viler, Vrhovec, Pihler, Hotic (od 81. Tavares), Vršič, Novakovic, Zaho-vic. Trener: Darko Milanič 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJA REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Olimpija 2:1 (0:1); Krško - Maribor 1:1 (1:1); Celje - Domžale 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Firer (56., z 11 m), 1:1 Džinic (91.); Gorica - Koper 0:0; Kalcer Radomlje - Rudar 1:5 (0:4); strelci: 0:1 Mary (17.), 0:2 Mary (18.), 0:3 Mary (21.), 0:4 Babic (45.), 1:4 Jazbec (55.), 1:5 Glavina (82.). 1. MARIBOR 27 18 6 3 54:20 60 2. DOMŽALE 27 14 5 8 51:29 47 3. OLIMPIJA 27 14 5 8 39:26 47 4. GORICA 27 11 8 8 36:32 41 5. CELJE 27 11 6 10 34:31 39 6. KOPER 27 9 9 9 27:31 36 7. RUDAR 27 8 8 11 39:40 32 8. KRŠKO 27 6 12 9 29:38 30 9. ALUMINIJ 27 7 7 13 26:45 28 10. RADOMLJE 27 1 6 20 18:65 9 Najboljši strelci: 15 zadetkov: Dominik Glavina (Rudar); 14 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 12 zadetkov: Miran Burgic (Gorica), John Mary (Rudar); 10 zadetkov: Filip Dangubic (Krško), Dalibor Volaš (Celje); 9 zadetkov: Dare Vršič (Maribor); 8 zadetkov: Slobodan Vuk, Marko Alvir (oba Domžale); 7 zadetkov: Leon Benko, Miha Zajc (oba Olimpija), Milivoje Novakovic, Marcos Tavares (oba Maribor), Žiga Škoflek (Aluminij). Na Ptuju prvoligaški nogomet Maja bo moč na ptujskem Mestnem stadionu po nekaj letih premora spremljati prvoligaški nogomet. Zaenkrat v vlogi gostitelja ne bo ptujska Drava, temveč klub, ki sicer domuje ob Kamniški Bistrici - Domžale. V Domžalah so se že pred časom odločili, da bodo zamenjali travnato površino na njihovem stadionu, kot najprimernejši čas pa so izbrali mesec maj. Ker takrat še poteka prvenstvo, so seveda morali poskrbeti za prestavitev tekem na drugo lokacijo. Kot prvo so poskušali v bližnji Ljubljani, a je bila prevelika ovira finančno nadomestilo, ki bi ga morali plačati za uporabo stadiona Stožice. „Predstavniki NK Domžale so se nato obrnili na nas in dokaj hitro smo našli skupni jezik za uporabo ptujskega Mestnega stadiona. Sprejeli so naše pogoje, zadovoljni so bili tudi z vsem ostalim, tako da lahko že potrdim, da je pogodba podpisana," je povedal Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj, ki je upravitelj Mestnega stadiona. Na Ptuju bodo lahko ljubitelji prvoligaškega nogometa spremljali dve srečanji, v 34. krogu Domžale - Gorica (13. ali 14. maja), in v zadnjem, 36. krogu, Domžale - Celje (27. ali 28. maja). JM Domžale že prehitele Olimpijo Nov poraz Olimpije, prvi remi Maribora s Krškim, remi na primorskem derbiju in hat-trick Johna Maryja - to so glavne značilnosti 27. kroga, s katerim se je zaključila tretja četrtina prvenstva. Maribor je kljub »spodrsljaju« v Krškem povečal prednost pred tekmeci in se lahko povsem mirno pripravlja na polfi-nalni obračun Pokala Slovenije proti Olimpiji, ki bo v sredo v Ljubljani. Glede na trenutno stanje ta obračun veliko bolj nemirno pričakujejo zmajčki, ki ne najdejo izhoda iz krize. Kar neverjetno se namreč zdi, da je vodilno moštvo jesenskega dela sezone v nadaljevanju na šestih tekmah vknjižilo eno samo točko. Tako ni čudno, da so jih na lestvici že prehiteli Domžalča-ni, čeprav ti niti slučajno ne blestijo. Tudi tokrat niso prišli do zmage, to jim je na Areni Petrol z golom v sodnikovem podaljšku preprečil Elvedin Džinic. Celjani tako ob Mariboru ostajajo edino neporaženo moštvo spomladanskega dela prvenstva. Neodločeno je bilo tudi na primorskem derbiju, čeprav priložnosti na obeh straneh ni manjkalo, tudi tistih t. i. 100 % (Burgič; Pranjic). Radomljani so tokrat naleteli na razpoloženega tekmeca iz Velenja, ki mu veliko bolj odgovarja igra v gosteh. Igralec tekme je bil John Mary, ki je tri zadetke dosegel v razmiku petih minut. Rudar je prekinil serijo treh zaporednih porazov, Radomlje ostajajo brez točke v tem delu sezone. V Kidričevem nova sol na Olimpijine rar Olimpija je tudi v šesti tekmi spomladanskega dela ostala brez zmage, še več, doživela je peti poraz. Razočaranje po tekmi je bilo veliko, trener Marijan Pušnik ga niti ni želel skrivati: »Po takšni tekmi mi res ni do smeha. Na treningih izgledamo bolje, na tekmi pa ne uspemo sestaviti nekaj zaporednih podaj. Če je problem samo v meni, potem lahko to hitro rešimo, a bojim se, da so igralci tisti, ki bodo morali voz potegniti iz blata, jaz jim lahko pri tem samo pomagam. Za nami je veliko pogovorov, vsi v klubu jim poskušamo pomagati po svojih najboljših močeh ... Jasno pa je, da ni samozavesti in brez nje je težko zmagovati.« Igralci prav tako iščejo odgovore na vprašanje o slabi igri. »Če bi poznali odgovore, bi to spremenili, a v bistvu teh odgovorov ne poznamo. Tako npr. ne vemo, zakaj smo drugi polčas odigrali toliko slabše kot prvega. Kar koli v tem času naredimo, vse nam gre narobe ...,« je dejal Nik Kapun. Odlično vzdušje v ekipi Od težav Olimpije pa k slavju Aluminija. To je bilo pristno, zasluženo in . glasno! Po tekmi so po slačilnici domačinov odmevali glasni vzkliki veselja. »Za nas je to velika zmaga, Olimpije pač ne premagaš vsak dan. Nam je to z dobro igro in borbeno predstavo uspelo prvič v tej sezoni, a povsem zasluženo. Zmaga nam veliko prinaša predvsem v smislu samozavesti,« je dejal vratar Luka Janžekovič. Zgovoren je bil tudi Slobodan Grubor: »V to ekipo imam veliko zaupanje, karakter ekipe je na visokem nivoju, kakor tudi celotno vzdušje v klubu. Tudi navijači počasi v vse večjem številu prihajajo na tekme, kar nas izjemno veseli. To je bila ena zmaga, v naslednjih jih želimo še več.« Prvi polčas zasluženo Olimpiji Po prvem polčasu ni kazalo na zmago Aluminija, Olimpija je bila več pri žogi, imela je boljše priložnosti. Te so se začele vrstiti od 25. minute naprej, tako je bil Kirm v 29. minuti sam pred Janže-kovičem, a je mladi vratar lepo počakal in blokiral strel nekdanjega reprezentanta. Podobno uspešen je bil v 35. minuti, ko je žogo proti njemu poslal Benko. Klonil pa je v 39. minuti: Kirm se je izognil zanki prepovedanega položaja (počasni posnetek je sicer pokazal drugače ...), nato natančno podal v sredino do Benka, ki je brez težav zadel - 0:1. Polčas Aluminija za odliko V drugem polčasu sta iz slačilnic prišli povsem drugi ekipi: na eni strani razpoloženi in igrivi Kidričani, na drugi pa v obrambo potegnjeni in neprepoznavni Ljubljančani. Eden najboljših posameznikov tekme Tahiraj je zapre-til že v prvem napadu, fantje v rdečem so napade vrstili enega za drugim. Glavni pobudnik vseh je bil Derrick Mensah, ki je bil tekaško izjemno razpoložen, sodeloval je pri vsaki akciji, veliko je pomagal tudi v obrambi. Aluminij je imel razpoložene igral- Nogometaši Aluminija so se pred približno 800 gledalci na domačem s Olimpiji - prve v tej sezoni. Na fotografiji je Blaž Kramer med Andražem K ce tudi v napadu: Lovro Bizjak je bil stalna nevarnost v protinapadih, Blaž Kramer pa se je več kot uspešno kosal z visokimi branilci Olimpije. Trojica Tahiraj, Bizjak, Kramer je v 77. minuti izvedla mat v treh potezah: prvi je podal v prazen prostor do drugega, ta je prehitel branilce Olimpije in poslal žogo v sredino, kjer jo je tretji potisnil v mrežo - 1:1. Oba trenerja sta opravila več menjav, veliko bolj srečno roko je imel pri tem Slobodan Grubor. »Rezervista« Sanin Muminovic in Žiga Škoflek sta namreč v 83. minuti izvedla zmagovito akcijo. 26-letni Hrvat je dolgo vodil žogo, Ilič mu jo je na robu »Igralci na klopi so pomemben del ekipe« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Sam sem tekmo pričakoval z mešanimi občutki, igranje proti 'ranjenemu levu' je vedno dvorezen meč. Na začetku tekme so moji igralci morda preveč spoštovali tekmece, rezultat tega je bil zaostanek ob polčasu. Ko smo ob polčasu spustili žogo in začeli igrati, je s kakovostno igro prišla tudi zmaga. Ne bi pa rekel, da je to naš maksimum, sposobni smo igrati še boljše.« Blaž Bizjak, Aluminij: »Po slabšem prvem polčasu smo se v slačilnici dogovorili, da si moramo bolj upati igrati. Ključ do zmage je bil verjetno že kar naš prvi zadetek, po njem nam je bilo lažje. Igralci na klopi so pomemben del naše ekipe, vsak lahko prinese novo energijo in dvigne ekipo - prav to se je zgodilo tokrat.« Nik Kapun, Olimpija: »Poraz v Kidričevem je za nas katastrofalen, a moramo dvigniti glave in se osredotočiti na naslednje tekme. Delamo trdo, bodrimo se med seboj, a enostavno ne gre ... Že v sredo nas čaka nova tekma, tokrat pokalni obračun z Mariborom.« Nogomet • 3. SNL sever Rogaška prepričljivo boljša VIDEM - ROGAŠKA 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Neskic (44.), 0:2 Šlogar (49.), 0:3 Grošič (55.). VIDEM: Žuliček, Koren, Ge-reč ni k, Travni kar, Kostanjevec, Cafuta, Pintarič (od 70. Kova-čič), Muric, Božak (od 76. Bra-čič), Krajnc, Tement (od 19. Plajnšek). Trener: Primož Gorše. Tudi po tretjem spomladanskem krogu ostajajo nogometaši Vidma brez zmage. Tokrat so bili prepričljivo boljši igralci Rogaške, ki so se predstavili v res dobri luči, domačinom pa ostaja vsaj uteha, da se zdravstveno stanje moštva izboljšuje, saj so tokrat v tekmo že krenili nekoliko močnejši kot na preteklih tekmah. Tako so v nedeljo manjkali »zgolj« kapetan Lah zaradi izključitve v preteklem krogu, poškodovani pa so še Kajtna, Hliš in Kmetec. Uvod je nakazal, da bomo spremljali zanimivo in dinamično predstavo. Res je bilo tako in okrog 150 gledalcev je lahko v zelo toplem vremenu uživalo. Pobudo so takoj prevzeli gostje in si po petnajstih minutah igre priigrali dve zelo lepi priložnosti. Tempo je bil še naprej na zavidljivi ravni, igra pa borbena, na trenutke celo preveč, kar je nenazadnje izkusil tudi domači vezist Tement, ki je moral zaradi udarca v hrbet že kmalu v slačilnico. Najlepšo priložnost za domačine v prvem delu je zastreljal kapetan Krajnc. Ko so njegov poskus od blizu že vsi videli v mreži, je žoga za las zgrešila cilj. Kazen je bila vzgoj- na, po zmedi v domačem kazenskem prostoru je za izid polčasa poskrbel Neskic - 0:1. Črno-beli so bili podjetnejši tudi v nadaljevanju in zmagovalec je bil kmalu odločen. Po imenitni priložnosti Neskica in Šlo-garja je v naslednji situaciji slednji zadel iz prostega strela. Po desetih minutah nadaljevanja je zadel še kapetan Grošič, kar je pomenilo končnih 0:3. Domačini so se sicer trudili, toda ekipa zaradi vseh težav evidentno še ni na takem nivoju, kot se je od nje pričakovalo. Rogaška je s pametno igro nadzirala potek igre, od situacij domačinov pa velja omeniti poskus Murica v 80. minuti iz prostega strela, ko je zadel v vratnico. Pred zeleno-rumenimi je naslednji konec tedna novo zah- 3. SNL sever REZULTATI 17. KROGA: Videm - Rogaška 0:3 (0:1), ZU--VIL Brunšvik - Dravograd 2:3 (0:1), Maribor B - Šampion 0:3 (0:0), S.Rojko Dobrovce - Fuži-nar Ravne Systems 0:3 (0:1), Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0), Korotan Prevalje - AjDAS Lenart 4:0 (2:0), Šmartno 1928 - Dravinja 0:2 (0:1). 1. MARIBOR B 17 14 2 1 62:13 44 2. ROGAŠKA 17 9 4 4 44:20 31 3. KOROTAN P. 17 9 4 4 43:27 31 4. DRAVINJA 17 9 3 5 30:20 30 5. DRAVOGRAD 17 8 4 5 25:25 28 6. FUŽINAR RAVNE 17 7 5 5 25:23 26 7. ŠMARJE PRI J. 17 7 5 5 20:21 26 8. MONS CLAUD. 17 6 4 7 36:34 22 9. S.R. DOBROVCE 17 6 3 8 26:36 21 10. ŠAMPION 17 6 2 9 31:38 20 11. VIDEM 17 5 3 9 19:32 18 12. BRUNŠVIK 17 4 4 9 28:48 16 13. A. LENART 17 2 5 10 18:41 11 14. ŠMARTNO 28 17 3 0 14 10:39 9 tevno gostovanje, odhajajo v Šmarje pri Jelšah. tp torek • 4. aprila 2017 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 19. krog: ie Zrela igra Drave za zmago 1 j g Foto: Črtomir Goznik tadionu veselili prestižne zmage proti (irmom in Brankom Iličem. igrišča že odvzel, a si jo je z borbenostjo priboril nazaj in podal do Škofleka, ki je z levico natančno meril in zadel v zgornji kot gola - 2:1. Aluminij bo v nedeljo na domačem igrišču gostil Gorico, čez teden dni pa še Koper. Jože Mohorič Krka - Drava 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Šalamun (7.), 0:2 Bašič (31.), 1:2 Drnovšek (61.), 1:3 Čeh (78.), 1:4 Marci-us (81.) DRAVA PTUJ: Domjan, Dirn-bek, Gajič (od 64. Petek), Ku-kovec, Šalamun (od 73. Golob), Marcius, Čeh, Leskovar, Roškar, Bašič, Križan (od 71. Močič). Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Drave so proti Triglavu in Dobu le na trenutke prikazali dobro igro, tokrat pa so to v Novem mestu nadgradili in ugnali Krko. V dinamični tekmi polni priložnosti na obeh straneh so kontrolirali situacijo na sredini igrišča, kjer je vlekel odločilne poteze Nastja Čeh. Ptujčani so dosegli prvi zadetek po podaji Marciusa v prostor, izkoristil jo je Šalamun, ki je zadel v padcu -0:1. Sledile so številne akcije na eni in na drugi strani, v katerih je bil za ekipo iz Novega mesta najbližje izenačenju Tim Čeh, medtem ko je za Dravo Križan s kakšnih sedmih metrov streljal čez gol. Tempo igre ni popuščal in tudi priložnosti so se vrstile. V eni izmed njih je Marcius podal do Bašica, ki je prehitel domačo obrambo in je žogo po tleh usmeril mimo vratarja Marjanovica - 0:2. Do konca prvega polčasa je za Krko imel še dve priložnosti Ko- Foto: Črtomir Goznik Luka Šalamun (Drava, modri dres) je prvi zadel za vodstvo Ptujčanov. Nogomet • Lige MNZ Ptuj stanjšek, a ni uspel premagati mladega vratarja Domjana, ki je vpisal prvi nastop za člansko ekipo Drave na prvenstveni tekmi. V drugem delu bi lahko gostje takoj zaprli tekmo, a Bašic, Križan, Čeh in Šalamun niso izkoristili idealnih priložnosti. Kazen je sledila v 61. minuti, ko je po kotu z desne strani žoga preletela vse igralce, na drugi vratnici jo je z lobom z glavo poslal v mrežo Drnovšek - 1:2. Tekma je dobila še dodaten naboj, a tokrat boljši igralci Drave so stvari hitro umirili, saj je kapetan Čeh do- segel zadetek iz prostega strela s kakšnih 25 metrov - 1:3. V končnici so gostje potrdili zmago in dobro predstavo na stadionu Portoval, saj je Močic s podajo z desne strani v sredino kazenskega prostora našel Marciusa, ki je s kančkom sre- če dosegel zadetek iz bližine - 1:4. Ptujski nogometaši so zasluženo prišli do zmage, s katero lahko bolj mirno pričakujejo nadaljevanje letošnje drugoligaške sezone. David Breznik Simon Sešlar, trener NK Drava: »Kontrolirali smo potek tekme in si ustvarili številne lepe priložnosti. Bili smo nevarni in bi lahko dosegli še več zadetkov. V prvem delu smo iz dveh lepih akcij dali dva zadetka, nato pa smo v drugem delu imeli vse pod kontrolo. Že pred znižanjem bi morali doseči še kakšen zadetek, Čeh pa je nato zadel v pravem trenutku. Tekmo smo mirno pripeljali do konca, do zmage.« Vodilna ekipa Triglava je bila v tem krogu prosta, najbližji zasledovalci iz Doba pa tega niso znali izkoristiti v polni meri za zmanjšanje zaostanka - na domačem igrišču so le remizirali z Veržejci. Srečanje je minilo brez zadetkov, že v prvem polčasu pa so gledalci videli dve izključitvi, po eno na vsaki strani. Dragocene tri točke je v Novem mestu osvojila ekipa Drave, domačini pa niso nastopili v najboljši postavi, saj je trener Željko Mar-tinovič nekatere igralce spočil pred torkovim obračunom v polfinalu Pokala Slovenije, ko se bodo Novomeščani pomerili z Domžalčani. REZULTATI 19. KROGA: Krka - Drava 1:4 (0:2); Roltek Dob - Farmtech Ver-žej 0:0; rdeča kartona: Kunstelj (43., Dob), Vokic (45., Veržej); Brežice Terme Čatež - Brda 2:0 (1:0); strelca: 1:0 žerjav (31.), 2:0 Bučar (68.); Ankaran Hrvatini - Zarica 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Zlatič (53.), 2:0 Štromajer (80.). 1. TRIGLAV KRANJ 17 15 1 1 41:10 46 2. ROLTEK DOB 18 11 5 2 43:15 38 3. ANKARANI 18 11 1 6 35:20 34 4. BREŽICE ČATEŽ 18 8 5 5 26:24 29 5. KRKA 18 7 2 9 36:27 23 6. DRAVA PTUJ 18 6 2 10 32:41 20 7. BRDA 18 4 5 8 13:25 17 8. ZARICA KRANJ 18 5 1 12 15:39 16 9. FARM. VERŽEJ 18 3 4 11 12:35 13 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 Razpored tekem Drave: 20. krog: Drava - Brežice Terme Čatež 21. krog: Ankaran-Hrvatini - Drava 22. krog: Drava - Roltek Dob 23. krog: Triglav Kranj - Drava 24. krog: Drava - Farmtech Veržej 25. krog: Zarica Kranj - Drava 26. krog: Drava - Brda 27. krog: Drava prosta Apace se naprej hit, poraz Gerecje vasi Super liga REZULTATI 14. KROGA: Središče ob Dravi - Gerečja vas 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Borko (42.), 1:1 Arsič (57.), 2:1 Kociper (92.); Apače - Kety Emmi Bistrica 3:1 (3:1); strelci: 0:1 Polegek (12.), 1:1 Fruk (32.), 2:1 Novak (40.), 3:1 Nikollaj (42.); Hajdina - Bukovci 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Žnidarič (12.), 0:2 Serdinšek (80.), 0:3 Zagoršek (90.); Stojnci - Skorba 3:0 (3:0); strelci: 1:0 A. Petrovič (8.), 2:0 S. Meznarič (19.), 3:0 Pernek (23., iz 11-m); Podvinci - Cirkulane 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Gale (2.), 0:2 je doživela vodilna Gerečja vas, tretjega v sezoni so doživeli v Središču, kjer je Kociper zmagoviti zadetek dosegel globoko v sodnikovem podaljšku. Na derbiju kroga je Hajdina gostila Bukovce, ki so tokrat pokazali pravi obraz in so visoko slavili. V Stojncih so domačini vse opravili že v prvih 23 minutah in si zagotovili mirno plovbo v nadaljevanju tekme. Z novim slavjem so utrdili na 2. mestu na lestvici. V Podvincih so Cir- kulane slavile prvič v spomladanskem delu. tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 14. KROGA: Ormož - Boč Poljčane 1:0 (1:0), Pragersko - Leskovec 7:1 (2:0), Rogoznica - Markovci 1:2 (1:1), Dornava - Podlehnik 1:0 (0:0), Tržec - Gorišnica 1:2 (1:0). 1. MARKOVCI 14 10 1 3 31:13 31 2. GORIŠNICA 14 8 3 3 25:20 27 3. ROGOZNICA 4. PODLEHNIK 5. PRAGERSKO 14 6 3 5 30:17 7. ORMOŽ 8. LESKOVEC 9. TRŽEC 10. DORNAVA 14 4 1 9 19:29 13 14 5 1 8 19:35 14 5 0 9 18:28 14 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Maj-šperk - Slovenja vas 2:1 (0:1), Makole bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik 0:4 (0:1), Po- f horje Oplotnica - ■ Grajena 1:7 1. GORIŠNICA 8 7 1 0 21:12 22 (1:3), Lovrenc - Hajdoše 2:2 2. PODVINCI 8 6 1 1 24:10 19 (1:1). 3. GRAJENA 8 5 0 3 26:12 15 1. GRAJENA 10 9 0 1 47:9 27 4. TRŽEC 8 5 0 3 24:23 15 2. POLSKAVA 10 9 0 1 24:7 27 5. DORNAVA 8 2 1 5 15:18 7 26 21 21 16 3. ZG. POLSKAVA 6 0 3 29:15 18 6. PODLEHNIK 8 1 3 4 10:18 6 4. MAJŠPERK 10 6 1 3 20:16 18 7. MARKOVCI 8 2 1 5 13:21 4 5. SLOVENJA VAS 10 4 1 5 19:24 13 8. BOROVCI 8 0 1 7 10:29 4 6. LOVRENC 10 4 1 5 13:22 13 VETERANI 35 - - ZAHOD 16 7. HAJDOŠE 3 1 5 16:14 10 REZULTATI 8. KROGA: Lesko- 16 8. MAKOLE MIHA 10 1 0 9 8:29 3 vec - Pragersko 3:5, Spodnja 14 9. POHORJE OPL. 10 0 0 10 4:44 0 Polskava - Lovrenc 1:2. 13 1. SKORBA 6 4 2 0 8: 6 14 Veteranski ligi 2. HAJDINA 6 4 1 1 23:9 13 VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Gori-šnica - Markovci 4:1, Borovci - Dornava 3:6,Grajena - Tržec 1:2, Podvinci - Podlehnik 2:1. 3. LOVRENC 7 4. SP. POLSKAVA 7 5. GEREČJA VAS 6 6. PRAGERSKO 7 7. LESKOVEC 7 4 1 2 15:19 13 3 0 4 2 2 2 2 1 4 0 1 6 14:16 10:9 11:14 9:27 9 8 7 1 JB Vrček (20.), l:2 0rovič (44.), 1:3 Cesar (54.). 1. GEREČJA VAS 14 10 1 3 45:16 31 2. STOJNCI 14 8 1 5 28:16 25 3. BUKOVCI 14 7 4 3 27:20 25 4. APAČE 14 7 1 6 28:32 22 5. HAJDINA 14 6 3 5 27:30 21 6. K. E. BISTRICA 14 6 2 6 22:22 20 7. CIRKULANE 14 4 4 6 17:19 16 8. SREDIŠČE 14 4 3 7 18:28 15 9. SKORBA 14 4 1 9 24:30 13 10. PODVINCI 14 3 2 9 17:40 11 Za nami je izjemno napet in razburljiv krog Superlige. Apače so še naprej pravi hit in pod taktirko trenerja Damjana Bez-jaka rušijo vse pod seboj. Tokrat je padla Bistrica, Apačam pa se tako nasmiha končnica za prvaka. Nepričakovan poraz Nogomet • Franci Fridl na klop Nafte Franc Fridl je le kratek čas sedel na klopi mladinske ekipe Zavrča. Po le treh mesecih dela se je namreč poslovil in nov izziv našel v Lendavi. Nafta je v soboto izgubila proti Turnišču, nakar so se v taboru nekdanjega prvoligaša za sodelovanje zahvalili dosedanjemu trenerju Slobodanu Duricu. Najbolj zanimivo pri vsem pa je, da bo Fridl moštvo Nafte prvič vodil v soboto na velikem derbiju 3. SNL vzhod proti svojemu nekdanjemu klubu Muri. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Bukovcev (v belih dresih) so v gosteh ugnali Hajdinčane in se močno približali uvrstitvi v Ligo za prvaka. Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije PARA POLFINALA - TOREK ob 17.15: Domžale - Krka; SREDA ob 20.15: Olimpija - Maribor. Rokomet • 1. A SRL (m) - liga za obstanek 5. KROG: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (SREDA ob 19.00); Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj (SREDA ob 19.30). David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 4. aprila 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), končnica za obstanek, 4. krog Maribor in Slovenj Gradec uspešnejša Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 24:29 (12:14) DRAVA PTUJ: Rosič, Janžeko-vič, Bračič, Žuran M. 3, Reisman 1, Maroh 1, Lesjak 5, Hrupič 6, Gregorc 1, Sabo, Jensterle 3, Krasnič 2, Rajič 1, Osterc 1, Žuran S.; Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/2, Slovenj Gradec 2/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 4 minute, Slovenj Gradec 6 minut Več razpoloženih igralcev Slovenj Gradca je tehtnico na srečanju z Dravo nagnilo na stran Korošcev. Bivši trener ptujske ekipe Uroš Šerbec nedvomno dobro pozna svoje bivše varovance in tako je tudi prilagodil določene taktične zamisli v njihovi igri. V prvem polčasu so gledalci spremljali precej izenačeno tekmo, v kateri je imela sedaj ena in potem spet druga ekipa nekaj dobrih minut. Tako je nihal tudi rezultat, nobeden izmed tekmecev si ni priigrali izrazitejše prednosti. Razlogov za to je več, ob čvrstih obrambah še veliko število tehničnih napak in zgrešenih strelov na obeh straneh. Po vodstvu 10:8 so Ptujčani v končnici popustili in Korošci so na (pre)lahek način prišli do vodstva 12:14. V nadaljevanju sta Lesjak in Hrupič, ki sta bila najučinkovitejša igralca v modrih dresih, z novimi zadetki pripeljala svojo ekipo do izenačenja na 16:16, potem pa se je ustavilo v napadu. Gostje so Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Slovenj Gradca so tekmo dobili z boljšo igro v obrambi, proti kateri domačini niso našli rešitve. postavili gibljivo obrambno postavitev 5-1, ki so jo domači rokometaši le s težavo prebili. Po slabši realizaciji so igralci Slovenj Gradca prišli do odločilne prednosti. O težavah v napadu je domači trener Ivan Hrupič povedal: »Z menjavami sem poizkušal iskati rešitve na zunanjih položajih, da bi dosegali zadetke, a ni šlo. Prav tako pa tokrat nismo imeli razpoloženih krilnih igralcev: Enostavno nam manjka strel od zunaj, saj je zadetek ali dva s teh pozicij na tekmo premalo, da bi lahko zmagali.« Ob težavah priti v situacijo za zaključni strel je bil sila razpoložen tudi gostujoči vratar Nebojša Bojic, ki je s svojimi obrambami poskrbel za dodatno razliko. Po tekmi je povedal: »Do zmage nismo prišli zaradi mojih obramb, ampak je naša ekipa igrala dobro v obrambi, tako da sem sam potem lažje obranil nekaj strelov. V obrambi smo igrali dobro, a v napadu smo zastreljali še preveč strelov. Na srečo se je vse dobro končalo za našo ekipo.« Ob Bojicu je tudi na drugi strani bil odličen na vratih Drave vratar Sandi Žuran, ki pa ni mogel zaustaviti naleta Slovenj Gradca v odločilnih trenutkih, ko so neumorno zadevali Celminš, Voršič, Gorenjak in Šol. Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Rumeno-črni tokrat brez težav 1. B SRL (m): Moškanjci-Gorišni-ca - Cerklje 35:29 (19:12) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 8, N. Bedrač 1, Valenko, Balas 2, Lozinšek 4, Grobelnik 9, Ranfl, Mlač-Černe 3. Caf, Krabonja 4, Preac, T. Bedrač 2, Ozmec 1, Zorli 1. Trener: Robert Bezjak. Gorenjska ekipa je v Go-rišnici v petek »padla brez izstreljenega naboja«. To pomeni, da imajo varovanci Roberta Bezjaka nedvomno kakovost, le v kar nekaj tekmah je niso uspeli sprostiti. V 22. krogu so vendarle znali »odpihniti« Gorenjce. Zaradi številnih porazov jih v naslednji sezoni čaka 2. liga, kjer se bodo ponovno skušali konsolidirati in vrniti na pota stare slave. 1. B SRL (m), VRSTNI RED: 1. Herz Šmartno 38, 2. Slovan 32, 3. Sviš Ivančna gorica 32, 4. Škofljica Pekarna Pečjak 32, 5. Krško 31, 6. Krim-Olimpija 31, 7. Brežice 30, 8. Rudar 18, 9. Radeče Papir nova 18, 10. Črnomelj 17, 11. Mokerc-Ig 9, 12. Moškanjci-Gorišnica 8, 13. Cerklje 6, 14. Sevnica 6. Tokrat so varovanci Roberta Bezjaka gostili prav tako odpisano ekipo Cerkelj in jo povsem zasenčili. Vodili so vse od začetka do konca, zmagovalec je bil praktično znan že od prvega sodnikovega žvižga. Domačini so pač, kot se je izkazalo kasneje, igrali, kolikor so morali, a kljub temu so bili še kot takšni krepko premočni za Gorenjce. tp 2. SRL (m): Še enkrat premagali sami sebe: Grosuplje -Velika Nedelja 27:25 (15:11) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Šerod 2, Kolmančič 3, Bom-bek 4, Topolovec, Mavrič 2, Bezjak, Bokša, Preac 2, Sok 3, Meško 1, Škrjanec, Lorenčič 1, Cimerman 3, Kosi. Trener: Matjaž Hanželič. V zaključnem delu prvenstva so Velikonedeljčani igrali še eno tekmo, ki je imela naziv derbi. Gostovali so pri tretjeuvrščeni ekipi Grosupljega in doživeli poraz, ki jih je zelo oddaljil od priložnosti za napredovanje. Ekipa, ki na tako pomembnem derbiju zapravi toliko strelov, kot so jih Po mlačni predstavi proti Slovenj Gradcu bodo ptujski rokometaši aktivni že to sredo, saj gre prvenstvo hitro naprej: v gosteh bodo igrali z ekipo Dol TKI Hrastnik. David Breznik Maribor - Jeruzalem 33:26 (15:13) MARIBOR: G. Čudič (6 obramb), Leben (4 obrambe); Pernek, Kapular 3, Rožman, Bogadi 2, Sok 7 (2), Tomič, Hrastnik 2, Velkavrh 6, Fižuleto, Špende 10, Verdinek, Stopar 1, Štumpfl 2, Kete. Trener: Seba-stjan Sovič. JERUZALEM: Šutalo (1 obramba), Balent (12 obramb); Petrovič, Niedorfer, B. Čudič 5 (3), Ciglar, Grabovac, Žuran, Kocbek 3, Šoštarič, Kosi 6, Ozmec 1, Mesaric 4, T. Hebar 1, Rajšp 2, Cirar 4. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Maribor 2/2; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Maribor 2; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Aleksander Špende (Maribor). Ekipi Maribora in Jeruzalema sta v razmaku štirih tednov odigrali dve prvenstveni tekmi. Na obeh so se visokih zmag veselili Mariborčani (39:33, 33:26). Ormožani so v športni dvorani Lukna zaigrali brez poškodovanega kadetskega reprezentanta Miha Kavčiča in prvega strelca ekipe v tej sezoni Roka Žurana (120 zadetkov). V 1. polčasu sta bili ekipi zelo izenačeni. Tako eni kot drugi so do 29. minute v le enem primeru vodili za dva zadetka. Maribor pri izidu 9:7, Jeruzalem pri izidu 10:12. Od 23. do 30. minute je Ormožanom uspelo le enkrat zatresti mrežo nasprotnika, kar so gostitelji s pridom izkoristili z lahkimi goli iz protinapadov in z delnim izidom 5:1 in odhodom na odmor z dvema goloma prednosti (15:13). Maribor je z goli Bogadija, Špendeta in Stoparja odlično odprl 2. polčas in povedel za pet (18:13). Vrnitve za goste več ni bilo. Prednost čete trenerja Sebastjana Soviča je v petih primerih celo narasla na +7. Znova je bil za Ormo-žane nerešljiva uganka Špen-de, ki je v tej sezoni na treh tekmah Ormožanom nasul kar 25 zadetkov (5, 10, 10). 1. A SRL (m) -končnica za prvaka REZULTATI 3. KROGA: Riko Ribnica - Krka 37:29 (17:14), Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 27:23 (11:11), Koper 2013 - Celje Pivo. Laško 27:31 (12:17). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 44 (38) 2. GORENJE VELENJE 3 3 0 0 44 (38) 3. KOPER 2013 3 1 0 2 40 (38) 4. RIKO RIBNICA 3 1 0 2 38 (36) 5. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 31 29) 6. KRKA 3 0 0 3 28 (28) Končnica za obstanek REZULTATI 4. KROGA: Trimo Trebnje - Dobova 25:22 (14:8), Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 33:26 (15:13), Istrabenz Plini Izola - Dol TKI Hrastnik 27:31 (16:12), Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 24:29 (12:14). 1. MARIBOR BRANIK 4 3 0 1 32 (26) 2. TRIMO TREBNJE 4 4 0 0 31 (23) 3. JERUZALEM ORMOŽ 4 3 0 1 29 (23) 4. DOBOVA 4 1 0 3 25 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 4 2 1 1 18 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 4 1 1 2 18 (15) 7. DRAVA PTUJ 4 1 0 3 10 (8) 8. ISTRABENZ IZOLA 4 0 0 4 0 (0) Zaključek, mirne duše lahko rečemo revijalne tekme, je bil povsem nezanimiv, saj gostom več ni uspelo ogroziti Maribora. To je bil prvi poraz Jeruzalema v Ligi za obstanek. Že v sredo, 5. aprila, je ob 19.00 na sporedu nova tekma. Na Hardek prihaja Trimo, ki je v Ligi za obstanek nanizal štiri zaporedne zmage. ku Sebastjan Sovič, trener Maribora: »Čestital bi svojim fantom za novo zmago. Derbiji so derbiji. Srečanja med Mariborom in Ormožem so zmeraj zanimiva. Naboj je velik in tudi ner-voza je prisotna, ki je na trenutke povzročila tudi malo raztrgano igro. V naši igri je še vedno preveč padcev, in ko jih bomo odpravili skozi vso tekmo, bomo še kako zanimiva ekipa.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Zaslužena zmaga Maribora. Deset minut slabe igre nas je drago stalo. Slab zaključek 1. polčasa in slab začetek 2. polčasa sta bila usodna za nas. V sredo je že nova tekma in poraz proti Mariboru je treba hitro pozabiti in se osredotočiti na Trimo. Upam, da se poškodovani igralci čim prej vrnejo, saj bomo z njimi bistveno konkurenčnejši ekipam iz vrha Lige za obstanek.« Velikonedeljčani, med drugim tudi tri sedemmetrovke, pač težko upa na uspeh. Že takoj na začetku tekme so domači hitro povedli s 3:0. Vendar so gostje hitro pokazali zobe in se domačim v 21. minuti približali na gol zaostanka (9:8). V želji, da bi rezultat obrnili sebi v prid, so storili preveč napak in zgrešili preveč strelov, kar so domači izkoristili in si ob koncu polčasa priigrali lepo prednost 15:11. Tudi začetek drugega polčasa za goste ni bil nič boljši kot začetek tekme. Domači so po številnih zgrešenih strelih gostov povedli za 5 zadetkov in prednost uspešno branili dokonca. Če gostje v želji po uspehu ne bi naredili toliko napak in bi v napadu izkoriščali priložnosti, ki jim jih je ponujal vratar Tadej Preac, ki je v drugem polčasu branil odlično, bi rezultat lahko bil tudi drugačen. JankoMeško 2. SRL (m), VRSTNI RED: 1. Jadran Hrpelje-Kozina 28, 2. Velika Nedelja 20, 3. Ajdovščina 20, 4. Grosuplje 20, 5. Metlika 13, 6. Pomurje 12, 7. Alples Železniki 8, 8. Arcont Radgona 5, 9. Kronos 2. Judo • 30. Pokal Ptuja Ob jubileju uspešni ptujski judoisti Pokal Ptuja v judu je eden najstarejših športnih dogodkov v našem mestu in Judo kluba Drava Ptuj se lahko pohvali, da je letos v športni dvorani Center izvedel že 30. mednarodno prvenstvo v judu. Ob jubileju je predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Vlado Čuš dejal: »Trideset je lepa, okrogla številka, naš pogled 30. Pokal Ptuja 2017, rezultati in dobitniki medalj: 1. JK Drava Ptuj 2. JK Bežigrad 3. JK Impol Judo klub Drava Ptuj: 1. mesta: Blaž Krajnc, Luka Šlamberger, Rene Kloar, Jure Vogrin, Gašper Šoštarič, Andi Karameta, Luka Maroh, Viktorija Zadravec, Nika Šlamberger, Bernarda Letonja, Manuela Rihtarič, Eva Fajt, Ana Vidovič, Zarja Fajt. 2. mesta: Blaž Krajnc, Aljaž Fuks, Timotej Fradl, Jaša Dajčman, Luka Horvat, Aljaž Aj-dič, Adrian Alen Plošinjak, Lan pa je usmerjen že naprej, na naslednja tekmovanja. Res smo lahko zadovoljni, da smo na Ptuju gostili tako kakovosten turnir, glede na odzive in zadovoljstvo športnikov, trenerjev, spremljevalcev in gledalcev smo uspeli tudi iz organizacijskega vidika.« Tekmovanje v podnaslovu nosi ime turnir evropskih upov, saj je na njem skozi Strelec, Nejc Mlačnik, Jan Farič, Karolina Majhen, Lana Strelec, Taja Potočnik, Žanet Polanec, Neja Kelc. 3. mesta: Filip Laura, Luka Šlamberger, Luka Caf, Matija Krajnc, Teo Šibila, Liam Fridau-er, Jurij Farič, Urban Tetičkovič, Aljaž Jančič, Mihaela Vogrin, Iva Petičovič, Lana Gašpar, Lana Strelec. Judo klub Gorišnica. 1. mesta: Jan Sirc, Lara Bezjak. 2. mesta: Niko Trunk, Rok Veselič, Katarina Bezjak, Jan Žuran, Nika Murk. 3. mesta: Niko Trunk, Rok Veselič, Domen Bezjak, Maša Petek. zgodovino tekmovalo lepo število judoistov in judoistk, ki so kasneje bili zelo uspešni na največjih tekmovanjih. Organizatorji so tudi tokrat imeli na blazinah prihodnji rod uspešnih slovenskih judoistov, prav tako pa so tekmovali judoisti iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Kosova. Prijavljenih je bilo 255 tekmovalcev, ki so Nika Šlamberger je bila ena izmed pr kluba, ki je stopila na najvišjo stopničk torek • 4. aprila 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • 26. Državno prvenstvo člani 10 m Rogla 2017 DP 2017, rezultati: 30. Alekseja Vignjevic, KOR 31. Darinka Mojzer, PTU 322 307 Tekma polna presenečenj - Venta znova drugi Člani pištola posamezno Članice pištola ekipno Minuli konec tedna je Strelsko društvo Slovenske Konjice na Rogli organiziralo 26. Državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za vse starostne kategorije, kjer je nastopalo rekordnih 816 strelcev iz 64 strelskih društev. Odličja si je tokrat priborilo 37 društev, med njimi tudi vseh pet iz Spodnjega Podravja. Najuspešnejše društvo 26. DP je bilo SD Trzin, ki je osvojilo 12 odličij, od tega kar 7 zlatih, lep uspeh pa so dosegli tudi Ptujčani, ki so s petimi odličji pristali na 6. mestu po številu osvojenih medalj in na 10. po žlahtno-sti, s čimer so presegli lanski uspeh. Zelo dobri so bili tudi Ormožani, ki so osvojili štiri odličja in se uvrstili na 9. oz. 8. mesto. Z enim odličjem so se v skupnem seštevku uvrstili na: 26. mesto SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, 28. SD Juršinci in 35. SD Kidričevo. DP so vedno znova specifična tekmovanja, ki imajo svoje zakonitosti, skupna značilnost vseh dosedanjih pa so bila presenečenja, tudi tokrat jih ni zmanjkalo. V članski konkurenci so si spodnjepo-dravski strelci priborili eno posamično odličje, ob tem pa so imeli še štiri finaliste. Nadpovprečno uspešni pa so bili v ekipnih tekmovanjih, kjer so osvojili kar šest ekipnih pokalov, kar je polovica vseh podeljenih! Do finala Stojak, Venta in Vignjevic Med člani s pištolo je prvi del naloge, s kvalifikacijsko zmago s 572 krogi, odlično opravil Ptujčan Sašo Stojak. Med finaliste sta se uvrstila Foto: Strelska zveza Slovenije Spodnjepodravski strelci so bili v ekipni tekmi članov s pištolo nepremagljivi na DP na Rogli, saj so osvojili trojni naslov! Z leve strani miklavški podprvaki Simon Simonič, Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič, drugič z laskavo lovoriko državnih prvakov Ormožani Kovinarja, Nenad Vignjevic, Kevin Venta in Emerik Hodžic ter po 23 letih znova z odličjem Ptujčani v postavi Sašo Stojak, Matic Potočnik in Zlatko Kostanjevec. tudi ormoška strelca Kevin Venta, ki je kot prvi favorit z zanj nizkim rezultatom 564 krogov osvojil šele 4. mesto, in Nenad Vignjevic, ki je bil s 564 krogi na 5. mestu najboljši v sezoni na najpomembnejši tekmi. Brez preboja med finaliste sta ostala favorizirana miklavška strelca Boštjan Simonič in Aleksander Ciglarič s 559 krogi na 9. in 10. mestu na račun slabšega seštevka notranjih desetic. Drama v finalu, Venti zmanjkalo 0,2 kroga! Finale se je začel šokantno za najboljša slovenska strelca, Ptujčana Saša Stojaka, ki je že v drugem strelu zadel šestico, in Ormožana Kevi-na Vento, ki je v prvih petih strelih trikrat naredil večjo napako in zadeval v osmice, kar je prva favorita DP prikovalo na začelje. Po sedmici v 11. strelu se je Stojak moral posloviti kot prvi poraženec finala in je osvojil 8. mesto. Na drugi strani se je Venta le uspel pobrati, čeprav je zadel še dve osmici, na srečo zadnji v finalu. Sledila je dobra serija šestih zadetkov, ki ga je dvignila med najboljše tri. Po dobrem streljanju v finalu je zaradi napak v 9. in 18. strelu, ko je zadel dve sedmici, izpadel Ormožan Nenad Vi-gnjevic in osvojil 5. mesto, kar je zanj lep uspeh (prvi finale in najvišja uvrstitev do se borili v petih starostnih kategorijah: mlajši dečki/deklice, starejši dečki/deklice, kadeti/kadetinje, mladinci/ mladinke in mlajši člani/članice. O prikazanih borbah Čuš nadaljuje: »Videli smo veliko dobrih borb in tehnik, kar pomeni, da je tudi ta naziv turnir evropskih upov postavljen v pravi kontekst.« Po pričakovanjih je bil daleč najbolje zastopan domači JK Drava Ptuj, ki je na pet ta-tamijev, postavljenih v parterju športne dvorane Center, poslal skupno kar 64 tekmo- valcev. Ob številčni zasedbi so mladi ptujski judoisti in ju-doistke pobrali tudi številne kolajne: 18 zlatih, 15 srebrnih in 13 bronastih. O nastopih ptujskih mladih upov je glavni trener v JK Drava Ptuj Vlado Čuš dodal: »Moram reči, da smo dosegli pričakovano, saj smo bili najbolj številčna ekipa, kar je bil naš prvi cilj. Naš drugi cilj je bil, da imamo v skoraj vsaki starostni kategoriji tudi dobitnika kolajn -tudi ta nam je uspel.« Na tekmovanju so bili uspešni tudi predstavniki JK Gori-šnica, ki so imeli prijavljenih 12 tekmovalcev. Ti so skupno osvojili tudi 12 medalj in so se veselili dveh zmag v posameznih kategorijah. Za skupno zmago na tekmovanju so pokal prejeli tekmovalci JK Drava Ptuj, medtem ko so se drugi predstavniki kluba izkazali z organizacijo tega velikega športnega dogodka, ki ima svoje priznano mesto tudi v srednji Evropi. Po 30. izdajah tekmovanja je želja v ptujskem klubu, da bi v prihodnosti gostili tudi tekmovanje za evropski pokal v mlajših selekcijah. David Breznik 1. Matej Krajnčič, BRE 561 + 232,4 2. Kevin Venta, KOR 564 + 232,2 3. Rok Ivanc, GRO 570 + 207,2 4. Blaž Kunšek, MSE 569 + 189,9 5. Nenad Vignjevic, KOR 564 + 170,0 8. Sašo Stojak, PTU 572 + 112,9 9. Boštjan Simonič, JKM 559 10. Aleksander Ciglarič, JKM 559 11. Peter Tkalec, DPR 557 16. Ludvik Pšajd, JUR 553 17. Simon Simonič, JKM 553 19. Zlatko Kostanjevec, PTU 549 23. Matija Potočnik, PTU 549 26. Miran Miholič, JKM 548 38. Emerik Hodžic, KOR 544 40. Mirko Moleh, JUR 543 Člani pištola ekipno 1. SD Kovinar Ormož 1672 2. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1671 3. SK Ptuj 1670 4. SK Brežice 1667 5. SD Grosuplje 1666 6. SD Marok Sevnica 1664 7. SD Dušana Poženela Rečica 1658 9. SD Juršinci 1636 17. SD Kidričevo 1587 Članice pištola posamezno Foto: Črtomir Goznik edstavnic in predstavnikov domačega ;o. Foto: Črtomir Goznik Zanimivi dvoboji so v dvorani Center potekali na petih tatamijih. zdaj na DP). Venta si je v 20. strelu že priboril odličje, v 22. strelu pa sta se za končno zmago pomerila z največjim presenečenjem DP - Brežiča-nom Matejem Krajnčičem. Najboljši slovenski strelec je z zadnjim strelom v 10,3 nadoknadil šest desetink kroga proti Brežičanu, vendar je to bilo še vedno za 0,2 kroga premalo za naslov državnega prvaka, ki se ga je s solzami v očeh razveselil Brežičan, saj je bil šele prvič v članskem finalu! Kevin Venta je po lanskem naslovu državnega podprvaka še tretjič zapored osvojil posamično odličje, na najbolj žlahtno z zračno pištolo, ki jo je napovedal za leto 2017, pa bo moral še malo počakati. V dveh letih je Venta za dvema zmagovalcema skupaj zaostal le za 0,3 kroga. Popolna dominanca spodnjepodravskih ekip Ekipna tekma je bila takšna, kot je še nismo doživeli - najboljše tri ekipe so bile v razmiku samo dveh krogov in vse tri prihajajo iz Spodnjega Podravja! Svoj drugi naslov ekipnih državnih prvakov so slavili Ormožani Kovinarja (1672), pred štirikratnimi prvaki - miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča (1671) in Ptujčani (1670) na 3- mestu. Ormožani in Miklavžani so tako ponovili uspeh iz lanskega leta, Ptujčani pa so po dolgih 23-letih (1994) znova osvojili odličje, svoje tretje na DP. Majda Raušl na 4. mestu, Ptujčanke podprvakinje Med članicami s pištolo si je s četrtim rezultatom v kvalifikacijah (371) svoj 26. zaporedni nastop v finalu DP priborila zimzelena Ptujčan-ka in aktualna podprvakinja Majda Raušl, ki pa je v izločilnih bojih pokazala pre- 1. Katja Vodeb, LIB 2. Jagoda Tkalec, DPR 3. Mojca Kolman, MSE 4. Majda Raušl, PTU 16. Mateja Pešakovic, PTU 18. Staša Simonič, JKM 28. Petra Vernik, KOR 378 + 232,8 374 + 231,9 370 + 209,7 371 + 188,2 348 343 329 1. SD Dušana Poženela Rečica 1095 2. SK Ptuj 1026 3. SD Mrož Velenje 1017 Članice puška posamezno 1. Saša Marija Ratnik, KFT 2. Klavdija Pufič, FLV 3. Živa Muhič, POS 4. Živa Dvoršak, OLI 5. Sonja Benčina, OLI 6. Petra Vernik, KOR 7. Urška Kuharič, KOR 14. Barbara Muhič, TSO 24. Nuša Žnidarič, KOR 409,4 + 246,0 407,8 + 245,5 411,8 + 224,8 415.6 + 202,9 410.7 + 181,8 408,3 + 160,4 410,7 + 139,4 399,3 392,9 Članice puška ekipno 1. SD Olimpija 2. SD Kovinar Ormož 3. SD 1956 Trbovlje 1229,5 1211,9 1199,9 Člani puška posamezno 1. Žan Kelenc, ČRE 2. Mitja Černi, GAN 3. Benjamin Jodl, IPB 4. Robert Markoja, ŠKT 9. Tadej Horvat, KOR 17. Rajko Robnik, MLJ 20. Jan Šumak, KOR 21. Rok Šumak, KOR 44. Aleš Pernat, KID 610,7 + 245,9 613,9 + 243,6 615,7 + 223,3 615,7 + 202,9 610,7 608.4 607,9 607.5 594,3 malo zbranosti in se morala posloviti po 20. strelu, ko je osvojila končno 4. mesto. Z 12. odličji na DP do leta 2016 pa tako Raušlova še vedno ostaja ena izmed najboljših slovenskih strelk. Tako kvalifikacijsko (378) kot tudi finalno zmago je slavila mlada in obetavna strelka iz Žalca, Katja Vodeb, ki je svoj prvi naslov državne prvakinje slavila v letu 2015, prav tako na Rogli. Ptujčanke v postavi Majda Raušl, Mateja Pešakovic (348) in Darinka Mojzer (307) pa so v ekipni tekmi prekinile dolgoletni post in se po letu 2012 znova veselile ekipnega naslova državnih podprvakinj, kar je njihova že 10. lovorika, vendar na tisto najbolj žlahtno še vedno čakajo. Suvereno zmago so slavile strelke iz Rečice pri Laškem s 1095 krogi. Urška Kuharič in Petra Vernik v finalu članic Med članicami s puško sta si po uspešno prestanih kvalifikacijah finale priborili mladi Ormožanki Urška Kuharič (410,7) in Petra Vernik (408,3) na 4. in 7. mestu, v prvi fazi tekmovanja pa je bila pričakovano najboljša dvakratna olimpijka Živa Dvoršak s 415,6 kroga. Ku-haričeva, ki je na DP v 2015 in 2016 osvojila prvi dve bronasti odličji, finala ni pričela dobro in je osvojila končno 7. mesto. Mesto višje je DP sklenila še druga ormoška strelka Petra Vernik. Svoj tretji naslov članske državne prvakinje je v zadnjih štirih sezonah slavila tišinska psihologinja Saša Marija Ratnik, srebro in naslov podprvakinje je osvojila Klavdija Pufič iz Hotinje vasi, bron je pripadel Postojnčanki Živi Muhič. Kot veliko presenečenje pa je brez odličja na 4. mestu ostala prva favoritka DP in član- Člani puška ekipno 1. SD Štefana Kovača Turnišče 1836,9 2. SD Olimpija 1831,2 3. SD Kovinar Ormož 1826,1 11. SD Mesto Ljutomer 1782,1 ska prvakinja v letih 2012 in 2016, Živa Dvoršak. Ekipno zmago so ubranile strelke Olimpije, naslov ekipnih državnih podprva-kinj pa so si znova priborile strelke Kovinarja, ki so tako v zadnjih šestih letih (razen v 2014) osvojile še peto ekipno odličje. Lani najboljši mladinec postal še članski državni prvak s puško Med člani s puško je v odsotnosti Željka Moičevica svoj prvi članski naslov državnega prvaka slavil Žan Kelenc (410,7) iz Črenšov-cev, najboljši mladinec leta 2016 in mladinski državni prvak v 2016. Kelenc se je v finale prebil srečno čez ši-vankino uho, ko je šele po boljši zadnji seriji premagal Ormožana Tadeja Horvata, ki je bil na poti zanesljive uvrstitve v finale, nato pa v slabi zadnji seriji z 99,7 kroga ostal brez in omogočil veliko presenečenje mlademu strelcu iz Črenšovcev. V kvalifikacijah sta si zmago s 615,7 kroga razdelila Benjamin Jodl in Robert Markoja. Rušan je, kot državni prvak iz leta 2015 in bronast v 2016, ponovil uspeh iz lanskega leta in odli-čje osvojil še tretjič zapored. Aktualni in dvakratni državni prvak Markoja je tokrat ostal brez odličja na 4. mestu. Brez finala je na 16. mestu ostal naš zlati olimpionik Raj-mond Debevec, ormoška brata Jan in Rok Šumak pa sta bila 20. in 21. Četrti ekipni naslov državnih prvakov v zadnjih petih letih so si priborili turni-ški strelci Štefana Kovača s 1836,9 kroga, drugi so bili strelci Olimpije s 1831,2 kroga, zgodovinski uspeh pa so s prvim bronastim ekipnim odličjem dosegli Ormožani Kovinarja s 1826,1 kroga. Simeon Gonc 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 4. aprila 2017 Ptuj • Razstava ob 90. obletnici rojstva Albina Lugariča Mesto svojemu umetniku V četrtek, 30. marca, so v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici odprli razstavo del Albina Lugariča (1927-2014) na papirju, ki so v lasti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici so sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pripravili razstavo del Albina Lugariča na papirju iz muzejskega fundusa. »Ob spominu na 90. obletnico rojstva velikega ptujskega slikarja želimo predstaviti celotno likovno zapuščino Albina Lugariča, ki jo hranimo v muzeju, ter tako na dostojen način počastiti spomin na umetnika in hkrati opozoriti na del pomembnega opusa slovenskega slikarstva druge polovice 20. stoletja,« je med drugim dejala avtorica raz- stave, kustosinja Stanka Gačnik. »Zbirka likovnih del Albina Lu-gariča zajema v ptujskem muzeju trenutno 57 umetnin iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij. Časovno so razpeta med letoma 1957 in 1996. Največ je slik v tehniki olje na platno, juto, lesonit ali lepenko (25), sledijo dela na papirju v gvaš ali akva-relni tehniki (12), risbe s tušem ali svinčnikom (11), v tehniki akril na platno (4), pastel (4) in lesorez (1). Na tokratni razstavi, ki sledi ciklusu predstavitve vseh Lugaričevih del, ki jih hranimo v muzeju, smo prvič na ogled postavili umetnikova dela na papirju. To so predvsem risbe in gvaši ter nekaj akvarelov, ki jih je umetnik ustvarjal v zadnjem obdobju in so odsev slikarjeve nuje po nenehnem likovnem izražanju, čeprav mu takrat zdravje žal ni več dopuščalo ustvarjanja v večjih formatih in oljni tehniki.« Razstava v Salonu umetnosti je na ogled do 10. maja 2017. V kratkem pa bo večja razstava Lu-garičevih del odprta v Galeriji mesta Ptuj. jš Majšperk • Tradicionalno ocenjevanje vin Skoraj polovica vin Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk so minuli šperk pripravili že tradicionalno ocenjevanje vin. Petčlanska strokovna komisija je ocenila 61 vzorcev vin majšperških pa je morala izločiti. Letos so vinogradniki prinesli 61 vzorcev vin, enega manj kot lani, sicer pa število prispelih vzorcev že leta ostaja približno enako. Največ je bilo zvrsti, sledili so rumeni muškat, modra frankinja, ranfol, šipon, laški in renski rizling, zeleni silvanec, muškat otonel, sovinjon, trami-nec, sivi pinot in šardone ... Petčlanska strokovna komisija je vzorce pregledala in podelila 29 srebrnih in 26 zlatih medalj, šest vzorcev pa je morala izločiti. Predsednik majšperškega društva vinogradnikov in sadjarjev Anton Marčič je povedal, da imajo v društvu več kot 80 članov, od tega okoli 60 aktivnih. Poudaril je, da ocenjevanje vin prirejajo že kakšnih 18 let: »Vsako leto poteka približno enako. Foto: CG Ptuj • Kulturna izmenjava na OŠ Breg Očarani nad pustovanjem V pustnem času je Osnovna šola Breg gostila srečanje koordinatorjev projekta Eclipse. Gre za dvoletni mednarodni projekt pod okriljem ERASMUS+, ki spodbuja spoznavanje in povezovanje različnih kultur ter praks. Šola se je v projekt vključila septembra 2015. Zaključno srečanje bo letos v maju v Vikesi na Norveškem. Tokrat so se na Ptuju dobili le učitelji koordinatorji iz petih držav (Imed iz Anglije, Ilaria iz Italije, Nasiye iz Turčije, Carmen iz Španije in Torfinn iz Norveške), ki so v času med 25. februarjem in 1. marcem pregledali dosedanje delo in načrtovali dejavnosti projekta za naprej. Hkrati smo se kot gostitelji potrudili, da so doživeli polni pustni utrip Ptuja. Ves čas je bil z njimi koordinator projekta Oliver Buček, ki že drugič zapored na naši šoli vodi mednarodni projekt. Tuji učitelji so si ogledali znamenito nedeljsko pustno po-vorko, obiskali so ptujski grad in degustacijo vin v ptujski kleti. Zaplesali so celo v pustnem šotoru in preizkusili različne kulinarične dobrote v bližnjih restavracijah. Občasno so se jim pridružili tudi drugi učitelji, vsi strokovni delavci pa smo se zbrali v šolski jedilnici na pustni torek, kjer sta nas šolska kuharja pogostila s tradicionalnimi pečenicami in zeljem. Čeprav je bilo srečanje v prvi vrsti namenjeno koordinatorjem projekta, so bili tudi učenci deležni medkulturnega učenja. Na pustni torek so seveda prišli vsi v maskah. Pri urah angleščine so učiteljem kooordinatorjem predstavili tipične pustne maske (kurenti, hudički, pokači, orači, ruse . ) in mesto Ptuj, po malici pa so se vse maske zvrstile v pustni povorki. Za srečanje na Norveškem bodo učenci OŠ Breg predstavili življenje in delo Janeza Puha, našo prelepo Slovenijo in mesto Ptuj. Tikvič Foto: Arhiv šole Majšperk • Ženske na podeželju Marija Bauman - prejemnica posebnega priznanja Marija Bauman se je rodila na kmetiji v Doleni, kjer je bilo v družini 11 otrok. Dva sta v zgodnji mladosti umrla. Vseh devet pa je do starosti ostalo povezanih. Rodila se je mami Ani in očetu Janezu Vidoviču, ki je svoje otroke naučil veliko ljudskih pesmi. Naučil jo je igrati na ustne orglice, ki jih še dandanes velikokrat zaigra. Živeli so v Doleni na kmetiji, kjer nikoli ni zmanjkalo dela in vedno je bilo premalo rok za delo, saj so delali predvsem vse ročno. Leta 1956 je odšla od doma na vrh Vildona in se poročila z Antonom Letonjo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Nežika, Marjana, Tonček in Stanko. Ostala je vdova, zato se je preselila v Podlože in se drugič poročila z Ivanom Baumanom na manjšo kmetijo. Tudi drugi mož je težko zbolel in je ves čas bolezni neutrudno skrbela zanj. Tako je ostala sama, v uteho so ji bili otroci. Življenje jo je zelo preizkušalo. Na Vildonu imajo vinograd, ki ga še sedaj obdelujejo in pridelajo odlično vino. Dolgo je sama rezala, vezala in opravljala vsa dela. Sedaj je delo prevzel sin. Obdelujejo manjšo kmetijo in redijo domače živali. Rada pomaga, kar še zmore. Največ dela opravi na vrtu, ker drugo sedaj obdelujejo strojno. Po poklicu je šivilja in še sedaj rada sede za šivalni stroj. Šiva predpasnike, strgana oblačila in največkrat iz starega naredi novo. V veliko veselje ji je pet vnukov in štirje pravnuki. Vedno je rada kuhala in pekla. Tudi dandanes še kaj skuha in speče. Peče krofe, štruklje, giba- nice, potice in kruh. Najraje pa za posebne priložnosti speče štruce-pletenice, srca, ovčke in še marsikaj drugega. To običajno nese na prireditve, rojstne dneve, ali če jo kdo poprosi. V življenju pa ji daje moč petje. Poje, odkar se spomni. Pri hiši so vedno radi prepevali. Že 33. leto prepeva na koru v cerkvi na Ptujski Gori. Samo eno nedeljo je manjkala, drugače pa redno prepeva vsako nedeljo. Vsak teden gre tudi na vaje, in to po večini peš. Rada bere knjige in časopise, vse brez očal. Sodeluje še v društvu upokojencev v Lovrencu, aktivu žena v Doleni in pri FD Rožmarin Dolena v skupini ljudskih pevcev že več kot 30 let. V skupini prepevata še njeni dve sestri Ivanka in Hedvika, ki je vodja skupine. Prepeval je tudi brat Branko, ki ga danes ni več. Zdenka Golub Prejemnica priznanja za dolgoletno sodelovanje v skupini Ljudskih pevcev FD Dolena Rožmarin Marija Bauman z županom, predsednico FD Dolena in prijateljico Foto: ZG torek • 4. aprila 2017 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 za leto 2017 prejela zlato medaljo mesec v konferenčni dvorani Kulturno-poslovnega centra Maj- Stajerski www.tednik.si n Foto: arhiv Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk vinogradnikov. Podelila je 29 srebrnih in 26 zlatih medalj, šest vzorcev Vzorce ocenjujejo strokovnjaki, predsednik strokovne komisije pa je navadno direktor Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek; tudi letos je bil.« Marčič je pojasnil, da v maj-šperški občini sicer ni veliko vinogradnikov, ki bi se ukvarjali s predikati, so pa letos prispeli štirje vzorci pozne trgatve in si prav vsi prislužili zlato medaljo. Po njegovih besedah kakovost prispelih vin sicer že nekaj let ostaja približno enaka: »Zgodi se tudi, da kakšno vino pač ni Stajerskitednik. Stajerskrtednik primerno. Smo se pa vinogradniki že naučili bolje kletariti. Tudi v vinogradih delamo bolje, saj smo se na različnih tečajih in predavanjih marsičesa naučili.« Vinogradnike je pozdravila županja občine Majšperk Darinka Fakin, v društvu pa je tudi nekaj pevcev, ki so dogodek popestrili s pesmijo. EM Kidričevo • Talumov projekt Raketa v garaži Mladim približati tehnične poklice Kidričevski Talum kot družbeno odgovorno podjetje izvaja vrsto dejavnosti, s katerimi se želi približati mladi, zlasti osnovnošolski populaciji. Zaključni dogodek projekta Raketa v garaži je bil nastop motociklista Roka Bagoroša. 2 različnimi projekti poskušajo pritegniti zanimanje mladih za delo v tehničnih poklicih. Eden izmed tovrstnih projektov, Raketa v garaži, se je v velikem slogu končal v soboto, 18. marca. Talumovci so v goste povabili stunt motociklista Roka Bagoroša, ki je s svojim motoci-klom izvedel vrhunsko predstavo. »Odločitev za njegov nastop ni bila naključna, saj je sodeloval že pri pripravi informativne knjižice Raketa v garaži, prav tako vozi motor znamke KTM, s katero v Talumu tesno sodelujemo. Rok slovi po ljubezni do tega, kar poč- Promocijsko sporočilo ne, po vztrajnosti in delavnosti, kar so vrednote, ki v Talumu veliko štejejo in jih prav tako želimo posredovati mladim,« so pojasnili v vodstvu družbe in dodali: »S projektom Raketa v garaži smo sistematično nagovarjali šolarje zadnjih dveh razredov devetletke, ki smo jim predstavljali tehnične poklice s področja strojništva, metalurgije in elektrotehnike ter priložnosti za štipendiranje in zaposlitev v Talumu. V ta namen nam je pisateljica Janja Vidmar napisala knjižico Raketa v garaži, v kateri se lahko osnovnošolci seznanijo z našimi izdelki in poklici, ki jih zaposlujemo. S pisateljico Vidmarjevo smo med novembrom 2016 in januarjem 2017 obiskali več kot 20 šol na Ptuju in v širši okolici ter šolarje in njihove starše v živo nagovorili. Poleg nje so šole obiskovali še predstavniki kadrovske službe in službe za odnose z javnostmi, ki so postregli s splošnimi podatki o Talumu, vedno pa je bil zraven tudi kateri izmed mladih sodelavcev. Ti so lahko šolarjem iz prve roke predstavili svoje delovne izkušnje. Projekt je bil dobro sprejet tudi pri pedagogih na šolah, ki našo pobudo, s katero želimo mladim olajšati odločitev o izbiri poklica oziroma o nadaljnjem šolanju, pozdravljajo. 21. in 28. januarja so nas šolarji v spremstvu staršev v Talumu obiskali na 6. Praktičnem prikazu poklicev. Z nastopom Roka Bagoroša smo projekt zaključili v sproščenem vzdušju, saj mladim tokrat nismo želeli le predajati informacij, ampak z njimi deliti strast in ljubezen do svojega dela. Rok je gledalce navdušil s svojimi vragolijami na motociklu, za popestritev pa so poskrbeli tudi mladi glasbeniki z Gimnazije Ptuj.« Mojca Zemljarič 23. svetovno prvenstvo v sledenju psov FCIIPO-FH 2017 Kinološko društvo Ptuj ob podpori Kinološke zveze Slovenije in lokalne skupnosti pripravlja na Ptuju in okolici 23. svetovno prvenstvo v sledenju psov. Priprava in organizacija tako velike prireditve je velik zalogaj, še posebej, ker ta vrsta tekmovanja psov ne poteka na kinološkem društvu, ampak na okoliških poljih, ki morajo biti primerna za takšno prireditev in za katera je bilo treba pridobiti soglasja lastnikov zemljišč. Na Kinološkem društvu Ptuj smo ponosni, da nam je svetovna kinološka organizacija FCI zaupala tako veliko in pomembno prireditev, kot ja ta. Organizacijske priprave na ta dogodek potekajo že vse leto Da bo tekmovanje potekalo po pravilniku Svetovne kinološke organizacije FCI, vse priprave delovne ekipe potekajo pod budnim očesom prireditvenega odbora. Prijavljenih je 26 ekip iz vsega sveta: Avstrija, Belgija, Belo-rusija, Švica, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Španija, Finska, Francija, Hrvaška, Ma- Gornja Radgona • Začenja se sejemska sezona Sejem sodobne medicine Družba Pomurski sejem in Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO-MED bosta v dneh od 6. do 8. aprila pripravila 2. mednarodni sejem sodobne medicine - Medical. V letošnje dvodnevno dogajanje se bodo vključili številni ponudniki medicinskega tehnološkega napredka, združenja medicinskega osebja, društva upokojencev, bolnikov in drugih, ki skrbijo za zdravje. Na 7.500 kvadratnih metrih površin bo sodelovalo 150 razstavljavcev iz 13 držav (Avstrija, Belgija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Nizozem- ska, Poljska, Švedska, Švica, Velika Britanija, ZDA, Slovenija). Kot noviteta se napoveduje sejemska predstavitev področja zdravega bivanja in urejanja okolja. Država partnerica sejma bo Velika Britanija, ki bo pod okriljem britansko-slovenske gospodarske zbornice predstavila proizvajalce na področju medicine in farmacije. V okviru razstavnega programa bosta predstavljena pestra ponudba in širok nabor izdelkov ter medicinskih inovacij. Predstavili se bodo institucije, društva in podjetja. Sejem bodo popestrili strokovni vložki, delavnice in predavanja, oba dneva pa bosta na de-gustacijskem prostoru namenjena zdravi prehrani in napitkom. NŠ džarska, Izrael, Italija, Šrilanka, Luxemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Rusija, Švedska, Slovaška, Amerika in seveda Slovenija. To so tekmovalci in psi, ki so v svojih državah v samem vrhu v pripravi psa sledarja. Moramo se zavedati, da so psi zelo pomembni v sobivanju s človekom, saj je njihov voh še vedno nenadomestljiv pri iskanju pogršanih oseb, reševanju izpod ruševin po potresu ali plazov. Da znamo izkoristiti to sposobnost psa, pa je treba vložiti veliko truda, dela, doslednosti, dobre volje in ljubezni. Ker samo tako bomo imeli kakovostne delovne pse. To dokazujemo tudi na Kinološkem društvu Ptuj, saj imamo ravno iz našega društva državnega prvaka 2016 v sledenju psov, Zlatka Voglarja, ki je tudi član Slovenske reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu. Odprtje svetovnega prvenstva bo v sredo, 5. 4., ob 17. uri v Termah Ptuj. Zaključek bo v nedeljo, 9. 4., ob 17. uri v Termah Ptuj. Ta dan bodo od 15. ure naprej tudi kinološke delavnice za otroke. Častna pokroviteljica dogodka je ga. Andreja Katič, ministrica za obrambo, ki bo tudi prisotna na zaključni prireditvi. * ' * £ Jk Častni pokrovitelj svetovnega prvenstva bo ministrica za obrambo gospa Andreja Katič. Foto: MZ 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 4. aprila 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Škodljivci so velika vrta nadloga Tako je, škodljivcev je v suhem poletju vedno več. Starim, že poznanim se pridružujejo vedno novi. S škodljivci se je najtežje boriti, saj veliko naravnih pripravkov nimamo. Zato je dobro napade škodljivcev preprečiti. To lahko naredimo na tri načine, angleži pravijo s tremi NE. Trenutno je največ vprašanj glede čebulne muhe. V tem tednu se še ni pojavila, res pa svetujem, da od zdaj naprej redno pregledujete svoje rastline. Zelo rada se pojavlja na drobnjaku, čeprav tam škode ne naredi. Sprva, ko se spomladi prebudi, se muha prehranjuje na listih čebulnic (čebule, drobnjaka ...), ki so na vrtu. Posledice tega dopolnilnega prehranjevanja takoj po spomladanskem prebujanju so drobne bele pike na listih, običajno so nanizane v vrsti. Ko jih opazite, morate čebulo prekriti. Manjše število ličnik bo tudi, če okoli čebule nasuje-te lesni pepel. Šele po tednu dni pa je treba škropiti. Od domačih pripravkov je uporaben le čaj iz listov pelina, z njim poškropite trikrat zaporedoma v petdnevnem presledku. Pri tem naj bo curek usmerjen v tla okoli stebla čebule, ne na liste. Dodajte mu izvlečke morskih alg, ki bodo povečali delovanje pelina. Prvič: naredimo okolje za škodljivce neprivlačno Neprijazno okolje dosežemo najprej tako, da so rastline čvrste, imajo trdno povrhnjico in debele celične stene. Tako so za škodljivce »neokusne«. To dosežemo z zmernim gnojenjem. Nujno pa je, da imajo rastline dovolj kalija in tudi kalcija. Posebej v poletni vročini je slednji običajno težava. Pomembno je poskrbeti tudi, da je ustrezen pH zemlje. Za škodljivce neprijazno okolje pa predstavljajo tudi mešani posevki. Neprivlačno okolje za voluharja je stalen hrup, ki ga povzročajo vetrnice ali kovinski zvonč- ki. Tudi smrad bezgovih listov, ribjega olja in vonj po limoni voluharja odvračata. Naredimo rastline za škodljivce NEdostopne To naredimo tako, da škodljivcem fizično preprečimo dostop do naših rastlin. Najpogosteje so to različne prekrivke, s katerimi prekrijemo posevek. Namesto njih lahko uporabljamo zavese, ki pa morajo seveda imeti zelo majhne luknjice, samo nekje okoli 2 mm. Zavese so že težje, zato jih je treba napeti preko opore - različnih lokov, palic in podobno. Obramba pred kapusovo muho so tudi ovratniki, ki jih nataknemo tesno na stebla rastlin. Ti ovratniki se morajo steblu tesno prilagati, saj muhe zalagajo jajčeca točno ob steblo, vendar na zemljo. Mi smo jih naredili iz gradbenega filca. Te ovratnike tedensko menjamo, tako odstranimo z njimi vred jajčeca. To delamo tako dolgo, dokler listi kapusnic ne prekrijejo tal. Pred polži lahko svoje rastline zaščitimo z različnimi »ograjica-mi«. Okoli gred lahko damo skupaj stisnjen starejši žleb ali ograjo iz kakšne druge kovine. Ne morejo preko bakrenih ali pocinkanih plošč. Biti pa morajo vsaj 20 cm široke. Potke okoli gred lahko nasujemo z ostro, debelo mleto žagovino ali ostrim kremenčevim peskom. Tudi nekatere zastirke, kot je gozdna praprot, bezeg ali bela gorjušica, smrdijo polžem. Seveda morajo biti rastline še zelene, zato je treba tako zastirko redno obnavljati. Naredimo okolje za škodljivce NEmogoče za preživeti To naredimo tako, da nenehno skrbimo za to, da bomo imeli v okolju čim več koristnih organizmov. Koristne žuželke privabimo na vrt z različnim pisanim cvetjem in rastlinami, ki imajo veliko cvetnega prahu in medičine. Med najkoristnejšimi cvetlicami so rman, ognjič, ajda, timijan in materina dušica, bazilika, koper, koperc, janež in tudi druge kobuljnice, komarček, ožepek, kamilice ... Za ptice poskrbimo s krmilni-cami pozimi, valilnicami poleti. Zanje posadimo kakšen grm, ki ima tudi pozimi plodove, nasadimo vsaj eno, če ne več dreves. Če je možno, naj bo živa meja iz listavcev, ciprese so strup za koristne živali. Danes lahko številne koristne organizme, s katerimi se borimo Foto: Miša Pušenjak Znaki dopolnilnega prehranjevanja muhe na listih drobnjaka. proti škodljivcem, kupimo tudi v trgovinah. Tako tudi v Sloveniji že dobimo koristne (entomo-patogene) ogorčice, s katerimi lahko opravimo s škodljivimi muhami, bramorji, strunami in nekaterimi sadnimi škodljivci. Lahko kupimo bakterije v pripravkih, le-ti zatrejo strune, požrešne gosenice in še kaj. Lahko se borimo proti škodljivcem, samo da rastline niso oslabljene zaradi našega napačnega ravnanja z njimi. Kako si pomagamo proti škodljivcem z dobrimi sosedskimi odnosi Foto: Miša Pušenjak Ovratnik iz filca na kapusnicah; nanj zaležejo jajčeca in z njim vred jih odstranimo. rastlina odganja Rastlina deluje kot dober sosed zastirka pripravek bazilika muhe, komarje, pepelasta plesen, listne uši, molji paradižnik, paprika, jajčevec, buče, kumarice, peteršilj, radič, koleraba, kolerabica, repa, lubenice, melone,špinača ? ne borago Različne vrtne žuželke Paradižnik in ostali razhudniki, jagode da da meta: poprova, mačja bolhač, mravlje, uši, kapusova muha in ostale škodljive muhe krompir, paradižnik, paprika, brokoli, cvetača, kolerabica, solata, zelje da da česen uši, rilčkarji, pršice, tripsi, peronospore, krompirjeva plesen, bakterije, voluhar, pepelasta plesen, polži, jagode, kumare, paradižnik, rdeča pesa, lubenice, melone, buče, paprika, jajčevec, maline, sadno drevje, korenček, žametnice, kapucinka, ognjič Listi, da da čebula peronospore, plesni, uši, pršice, polži bučke, korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata, jagode, janež, koper, kolerabica, kamilice, krompir, radič, žametnica, ognjič, Listi, da da hren koloradski hrošč, monilija, botritis, listne uši, korenje, krompir, sadno drevje, da da žametnica ali tagetes talne škodljivce in glive, uši, slabi nekatere plevele: slak, pirnica paradižnik, paprika, jajčevec, krompir, kapusnice, fižol, sadno drevje, vrtnice, solatnice da da kapucinke uši, bolhači, talni škodljivci, talne glivice, polži po vsem vrtu, krompir, zelje, paradižnik, redkvica, kumarice, da da ognjič uši, talni škodljivci, talne glivice, polži, koloradski hrošč po vsem vrtu, krompir, zelje, paradižnik, da da zelena gosenice metuljev kapusnice, fižol, grah, kumarice, paprika, paradižnik, por, solata, timijan da paradižnik gosenice, bolhači cvetača, bob, bučke, čebula, česen, črna redkev, redkvica, drobnjak, fižol, motovilec, peteršilj, por, radič, sladka koruza, solata, špargelj, zelena da da šetraj uši fižol, solata, rdeča pesa, radič, da da pelin rje, polži, uši, pršice, mravlje, gosenice rasti mora samostojno, ne na zelenjavnem vrtu da da korenček čebulna muha čebula, česen, drobnjak, rdeča pesa, blitva, črna redkev in redkvica, kreša, por, radič, koper, gorjušica, majaron, meta, ognjič, tagetes, paradižnik, solata da da žajbelj Plesni, škodljivci Kapusnice, paradižnik, fižol da da kamilica Plesni, padavica, kapusnice, paradižnik, čebula, česen, por da da rabarbara čebulna, korenjeva, porova muha, splošni insekticid, gosenice samostojna rastlina, saj zavzame veliko prostora na vrtu da da Vir: Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj svetuje Trstikasta bilnica Trstikasta bilnica ali Festuca arundinacea je visoka vrsta trave, ki ob cvetenju zraste tudi do 1,2 m visoko. Značilno za to vrsto je, da je manj okusna in jo govedo slabše zauživa. S selekcijo so žlahtnitelji dobili meh-kolistne sorte, ki so okusnejše in bolj prebavljive. Trstikasta bilnica ima globok koreninski sistem, ki zraste tudi do 1 m globoko, zato lahko črpa hranila iz globin. Zaradi tega lahko uspeva bolje od ostalih vrst trav na slabše založenih tleh. Bolje izkorišča hranila in ob enakem gnojenju daje večje pridelke suhe snovi in beljakovin. V poizkusih so ugotovili, da v 3-4 letih da 30 % večje pridelke suhe snovi kot trpežna ljuljka. Zaradi globokega koreninskega sistema v sušnih razmerah potegne vlago iz globin. Glede na navedene lastnosti je zanimiva tudi za vodovarstvena območja, ker globok koreninski sistem prestreže hranila v spodnjih plasteh. Značilno za trstikasto bilnico je, da je zimsko obdobje mirovanja kratko, saj ko nadzemni deli rastline mirujejo, so korenine še vedno aktivne. Agrotehnika pridelave Tako kot ostale trave lahko tudi trstikasto bilnico sejemo spomladi od marca do aprila, vendar zahteva nekoliko višje temperature tal kot trpežna ljuljka (temperatura tal 12 stopinj Celzija). Pozno poletni termin, od avgusta do konca septembra, oktobra (odvisno od temperatur), je za naše kraje ugodnejši, saj je pogostnost padavin v tem obdobju večja, temperature pa so običajno že nižje. V dobro pripravljeno in razpleve-ljeno njivo sejemo 50-60 kg/ha semena, na globino 1 cm. Uporabljamo sejalnico, ki ima ožjo medvrstno razdaljo, ali pa uporabimo cambridge valjar, da porazdelimo seme po površini. Če sejemo pregloboko (žitna Foto: Igor Tumpej Posevek trstikaste bilnice sejalnica), lahko precej semena propade. Pomembno je, da dosežemo zadostno število rastlin na hektar že takoj na začetku, kar se bo kasneje odražalo na sklopu, trajnosti in proizvodnosti posevka. Trstikasta bilni-ca se po vzniku razvija počasneje od plevelov in večine trav, zato je njena konkurenčna sposobnost slabša. Če je površina po vzniku trave preveč zapleveljena, površino poškropimo, ko je trava visoka najmanj 5 cm. Z gnojevko ali gnojem gnojimo šele po prvem odkosu, z mineralnimi pa, ko je trava vsaj 5 cm visoka. Pri gnojenju velja izpostaviti natrij, saj daje okusnost krmi, ter žveplo, ki je pomembno za tvorbo esencialnih aminokislin (beljakovin). Če sejemo trstikasto bilnico v mešanicah, naj bo zaradi navedenih lastnosti njen delež vsaj 65 %. Kot ostale vrste v mešanici lahko uporabljamo trpežno ljuljko, mačji rep, belo deteljo. Prvi odkos naredimo, ko je trava visoka 15 cm, s tem odstranimo plevele in poskrbimo za boljšo osvetlitev trave. Višina košnje ne sme biti nižja od 8 cm, saj ima trstikasta bilnica rastne vršičke visoko na bazi stebla. Igor Tumpej, univ. dipl. ing. kmet. Vir: KZ Ptuj torek • 4. aprila 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Sekstakord Vrhunske instrumentalne in vokalne izvedbe Ansambel Sekstakord iz Planine pri Sevnici se je na slovenski-narodno zabavni sceni pojavil v letu 2011, ko so tudi prvič nastopili. Nov kvintet je nastal na pobudo treh sošolcev. Sestavljajo ga Peter Tovornik (umetniški vodja, kitara, tolkala, vokal), ki je tudi predlagal ime ansambla, Matevž Pušnik (harmonika, klaviature, vokal), Ernest Rajh (bas kitara, bariton, vokal), Rok Pelc (trobenta), Urban Kolar (trobenta, vokal), Matija Božnik (klarinet, saksofon, vokal) in Matic Pleme-nitaš (kitara, vokal). Gre za zelo kakovosten ansambel z vrhunsko instrumentalno in večglasno vokalno izvedbo. V letu 2016 so bili aboslutni zmagovalci festivala Slovenska polka in valček. Sicer pa se je njihova uspešna festivalska pot začela leta 2014, ko so jih na festivalu v Števerjanu izbrali za najboljši kvintet festivala, najboljši kvintet tega festivala so bili tudi leta 2015. V Števerjanu so slavili tudi leta 2016, ko so prejeli drugo festivalsko nagrado. Njihov narodno-zabavni repertoar sestavljajo lastne skladbe s 4- ali 5-glasnim petjem, 3- ali 4-glasno pihalno trobilsko sekcijo in trio; igrajo pa še skladbe ansamblov Štajerskih 7, Alpskega kvinteta, Lojzeta Slaka, Vilka Vsak ansambel piše svojo zgodbo, tako tudi Sekstakord. Anekdot, ki spremljajo njihove nastope, dogajanje na poti na nastope oz. z nastopov, se je v teh letih nabralo že več. Ko so ob neki priložnosti padli v zastoj na cesti, so po enournem čakanju in po prejemu informacije, da v nesreči ni bilo poškodovanih ljudi, vzeli v roke instrumente in ljudem, ki so čakali na žgočem soncu, zaigrali dve skladbi. Žal pa jim je, da je bila javnost o tem dogodku povsem napačno informirana. MG in Slavka Avsenika ter številnih drugih ansamblov. Za druge ritme plesne in žurerske glasbe pa postavijo bobne, klaviature, priključijo ojačevalnike električnih kitar, ogrejejo trobente, pozavno, saksofon in poslušalce oz. plesalce z najrazličnejšo glasbo popeljejo, kamorkoli si želijo, je v imenu ansambla povedal Matevž Pušnik. Prvo zgoščenko so izdali lani, na njej so zbrali 13 skladb. Posnetki so odlični, posneli so že tudi pet videospotov. Igrajo ob različnih priložnostih, pogostost je odvisna tudi od letnega časa. Letošnji koledar nastopov je bolj ali manj zaseden, zato bo naporno, v glavnem pa bodo zabavali na nastopih privatnega značaja. O dogajanju na slovenski naro-dno-zabavni sceni pravijo, da je takšna, kot je. Vsak se trudi po najboljših močeh. Želijo pa si, da bi prioriteto zopet dobila glasba, občinstvu ne glede na dogodek želijo vedno dati tisto največ, kar znajo, kakovostno glasbo, vrhunsko večglasno petje in predvsem veliko lepih trenutkov. Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1958 - drugi del mi pomanjKanja denarja na V Ptuju so praznovali 50 let napredne telovadbe, aktivnega delovanja DTV Partizan Ptuj. Nov krasen prapor je postal simbol želja po zdravem in pametnem ter svoji domovini predanemu narodu. Svet vlade LRS za prosveto in kulturo je že leta 1951 odločil, da se zavaruje park ob gradu Turnišče, okrog 18 ha zemljiških površin, skupaj z ribnikom, kot kulturna oz. naravna redkost, saj je drevesni park v Tur-nišču edinstven objekt te vrste na Dravskem polju. V njem je prepovedano kakršnokoli poškodovanje drevja in grmičevja, hoja izven dovoljenih poti, paša živine, vožnja z vozili, kopanje v ribniku in trganje vodnega rastlinstva. Kobilarna Turnišče, ki je prevzela skrb za varovanje območja, je v letu 1958 že drugo leto zapored posadila znatno število drevesnih sadik, saj je bilo treba park temeljito obnoviti. Žal pa vseh teh prizadevanj ne prepoznavajo njegovi obiskovalci, ki lomijo cvetje in komaj posajene sadike. Pešci in kolesarji so si skozi park naredili kar „haloško bližnjico", Ormož ob Dravi zato je nujno zapreti dohod v park na SZ strani, za ljudi s pravilnim odnosom do tega naravnega bisera zadostuje glavni vhod na južni strani. Huda toča je konec maja okle-stila Slovenske gorice. Ponekod je bila vegetacija uničena med 80 in 100 odstotki. Pri ptujski bolnišnici so naleteli na nove pomembne zgodovinske najdbe, štiri različne sarkofage s človeškimi okostji. V počitniškem domu občine Ptuj v Biogradu je letovalo okrog 700 Ptuj ima 20 košev za odpadke Na najbolj obljudenih In prometnih ulicah Ptuja je bilo nameščenih 20 ličnih košev za odpadke, da bi bilo mesto bolj čisto in urejeno. Zanje so plačali 50.000 dinarjev, vsak je stal 2.500 dinarjev. Že v kratkem času je večina močno spremenila podobo, neznani storilci so jih dobesedno izmaličili. „Delovali" naj bi večinoma ponoči in pod močnim vplivom alkohola. Nemočni so bili prebivalci, še bolj pa so se čudili obiskovalci, da so bili kljub poškodbam še vedno „v funkciji". rh rtr otrok. Alpina je odprla prodajalno v Lackovi 3. Prvega junija je med pošto v Ptuju in Železniško postajo Ptuj prenehal obratovati starinski vprežni voz, zamenjal ga je avto furgon DKW. Dvorana SZDL Breg je končno urejena, primerna za predavanja in prireditve. Predsednik SZDL v občini Ptuj je postal Ivan Krajnčič. Za nadzidavo breške šole je upravni odbor Komunalne banke v Mariboru odobril investicijski kredit v višini 12.000.000 dinarjev. Na območju bivšega ptujskega okraja so predvideli obnovo skoraj 800 ha sadovnjakov in vinogradov. Ženski pevski zbor sindikalne podružnice Splošne bolnišnice Ptuj je po enoletnem delovanju uspešno nastopil v Muretincih. V Lancovi vasi pogosto gori, ljudje se sprašujejo, kdo je kriv za to. V vseh primerih so bile uvedene preiskave, epiloga pa še ni. Ptuj bo imel štiri osemletke. Ptujska gimnazija je največji učni zavod v mariborskem okraju. V šolskem letu 1957/1958 je imela 1081 dija- Foto: Iz zbirke fotografij Simona Petroviča kov in dijakinj v 28 oddelkih. Turistično in olepševalno društvo Ptuj je tudi v letu 1958 povabilo na bogato dogajanje v okviru turističnega tedna, med drugim tudi na odprtje razstave znanih ptujskih umetnikov: prof. Janeza Mežana, prof. Albina Lugariča in Jana Oeltjena. Ptujsko profesionalno gledališče je zaprlo vrata, kljub temu da je bila ptujska igralska skupina ena najbolj požrtvovalnih v Sloveniji. Glavni razlog - pomanjkanje denarja! Ptuj brez hotela ne more biti turistično središče Ptujski tednik, ki je začel leta 1948 izhajati kot Naše delo, je sredi julija, praznoval 10-letnico izhajanja. Prvi urednik je bil Drago Zupančič, sledili so Mija Štefe, Re-bernak Franjo, Jože Vrabl, in Janez Petrovič; decembra leta 1956 je mesto odgovornega urednika zasedel Anton Bauman. Za prenočevanje domačih in tujih obiskovalcev so v Ormožu uredili 11 sob. Na Hajn-dlu se je Turistično in olepševalno društvo Ormož skupaj z Lovskim društvom lotilo urejanja enonad-stropne vile, kot izletne točke z lepim razgledom na Dravo in Haloze. Ptujska občina je prodala svoje prejšnje letovišče v Šilu na otoku Krku pri Crikvenici. Vajenska šola v Ptuju je praznovala 10-letnico obstoja, podobno tudi Študijska knjižnica Ptuj. Dela pri regulaciji Pesnice se uspešno nadaljujejo. V Dornavi bodo pri mostu Dornava -Polenšak med drugim zgradili razbremenilni kanal. V Ptuju še vedno razpravljajo o nujnosti gradnje hotela. Prenočišča pri Belem križu in Krajniku ne zadoščajo niti po kapaciteti, niti po kvaliteti. Ptuj se brez hotela ne bo mogel razvijati kot turistično središče spodnjega Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. V Ptuju so leta 1957 prenočevali 7003 turisti, vseh nočitev je bilo 17.050; vseh izletnikov 60.000. Člani jahalnega kluba Drava so bili tudi v letu 1958 izjemno uspešni, že leta 1957 tudi prvaki Slovenije. Marljivo telesnovzgojno društvo Partizan Markovci se je ponovno izkazalo s svojim letnim telovadnim nastopom. Sergej Pavličev, član ptujske Petovie, je postal juniorski prvak Slovenije na prvenstvu Slovenije v kajaku in kanuju na divjih vodah. Ptujska občina se je povečala za dele občin Gorišnica in Lešje. Zaradi gradnje mostu čez Studenč-nico so podrli Prejačevo-Grahlovo hišo ob Zagrebški cesti. Tovariš Tito je znova obiskal Kidričevo. Ptuj je naposled dobil tudi trgovino z otroškimi oblekicami - Biserko v Lackovi ulici. V začetku septembra je projektivni biro Gradbenega podjetja Drava Ptuj izdelal idejni načrt za novogradnjo hotela v Trstenjakovi ulici, ki bo stala 90 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo bodo zagotovili: občina Ptuj, Turistična zveza Slovenije, Turistično in olepševalno društvo Ptuj, ki si tudi najbolj prizadela, da bi prišlo do uresničitve tega načrta. Tovarna anodne mase v Kidričevem je postala prva tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Ob 50-letnici septembrskih dogodkov na Ptuju so v Mestnem arhivu Ptuj odprli razstavo, pripravili so tudi več drugih kulturnih dogodkov. Dušana Kvedra so imenovali za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Ceylonu. Ptuj je gostil prvi lahkoatletski miting. V ospredju razprav je družbeni plan ptujske občine do leta 1961. Občina ima 64.252 prebivalcev in nad sedem milijard narodnega dohodka. Stanovanjska gradnja bo prva skrb do leta 1961. Na čelu industrije je Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Že leta 1958 so v Ptuju imeli probleme s prostori za arheologijo, saj so pritlični prostori nekdanjega dominikanskega samostana premajhni, da bi lahko predstavili vso bogastvo ptujske arheologije. Na ogled so le kamniti spomeniki in le majhen del drugih najdb. Jože Tramšek je postal predsednik OLO Maribor. Anica Črnila iz Pobrežja pri Ptuju je postala prva soboslikarka in pleskarka. Nov ptujski osemenjevalni center pa je postal največji živinorejski veterinarski center v Sloveniji, so poudarili ob njegovi otvoritvi 7. decembra. Načrti za sladkorno tovarno v Ormožu naj bi bili izdelani, gradnja naj bi stala čez pet milijard dinarjev. Lokacija je še neznanka. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 4. aprila 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK porova enolončnica, zelenjavna juha, segedin golaž, gobova juha kokošja juha kostna juha, golaževa juha, ruski kolač dušen ostriž, krompir v kosih, z ajdovo kašo, z ribano kašo, ocvrt piščanec, domači kruh, pečen krompir, sadna solata pečen mesni sir, mesni kroketi, riž, rdeča pesa jabolčni zavitek radič v solati, fižolova solata, bučke v omaki, v solati, sadje palačinke skutne miške marmorni kolač Porova enolončnica Sestavine: 1 piščančje prsi, 4 krompirji, 2 pora, 3 manjši korenčki, 1/2 rumene paprike, 3 žlice olja, 1 žlica moke, sol, 1 strok česna, 2 vejici timijana, 1 vejica bazilike, 1 vršiček majarona. V loncu segrejemo olje ter na njem na kocke narezan piščančji file zlato rumeno prepražimo. Dodamo narezana korenček in krompir ter strt česen. Na hitro prepražimo, potresemo z moko in temeljito premešamo. Naposled zalijemo z vrelo vodo, zavremo in počasi kuhamo 15 minut. V lonec dodamo narezana por in papriko ter grobo sesekljana timijan in majaron. Začinimo s soljo in kuhamo nadaljnih 5 minut. Baziliko osmukamo, grobo sesekljamo in vmešamo v juho. Vse skupaj kuhamo še 5 minut. Zraven ponudimo sveže nariban parmezan in domač kruh. Ruski kolač Sestavine: 5 jajc, 250 g sladkorja v prahu, 250 g masla, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 100 g zmletih orehov, 250 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, 1 žlička mletega cimeta, 1 žlica kakava v prahu, 3 jabolka, 1 do 2 žlici ruma, sladkor v prahu za posip. V večji skledi penasto umešamo maslo, rumenjake in obe vrsti sladkorja. Primešamo sneg, moko, presejano s pecilnim praškom, orehe, cimet in kakav. Jabolka olupimo, narežemo na kocke, prelijemo z rumom in nato vmešamo v testo. Testo razgrnemo v namaščen in pomokan model ter pečemo 1 uro in 15 minut. ZPS • Test parnih likalnikov in parnih postaj Z boljšimi likalniki je likanje lažje Le redki z veseljem likajo, a pogosto brez tega opravila ne gre. A z boljšim likalnikom je tudi likanje lažje. Za »kampanjce« parna postaja, za druge kakovosten parni likalnik Doma običajno ne moremo izbirati med večjim številom likalnikov, se pa ta zgodi v trgovini, ko se znajdemo pred nalogo, da moramo izbrati in kupiti nov likalnik. Dolge police s pisanimi modeli in različnimi cenami omogočajo veliko svobodo izbire, hkrati pa povečajo tudi možnost, da bomo kupili napačno oziroma manj primer- no napravo. Kakšen bi moral biti torej učinkovit likalnik? Z likanjem zgladimo in osvežimo tekstilna vlakna. A previsoka temperatura lahko občutljive materiale poškoduje, prenizka pa ne učinkuje dovolj, zato so učinkovitejši parni likalniki, saj vroča para prodre globlje v vlakna in že pri nižji temperaturi izboljša učinkovitost likanja. Pri izbiri likalnika se obvezno odločite za parni model. »Na policah bomo našli dve različici, parne likalni-ke in parne postaje. Prvi so že na prvi pogled cenejši in priročnejši, parne postaje pa so dražje, težje in bolj nerodne za uporabo. Vendar imata obe različici imata svoje prednosti in slabosti, izbira prave pa je odvisna od naših navad, potreb in načina dela,« je predstavil izbiro likalnikov Črt Breskvar, strokovni sodelavec iz ZPS in dodal: »Če poenostavimo: s parno postajo bomo perilo zlikali hitreje in z manj napora, a aparat je dražji, priprava in pospravljanje sta dolgotrajnejša, v omari in v prostoru pa tudi zasede več prostora. Če likamo "kampanjsko', torej celotno tedensko zalogo naenkrat, je parna postaja najboljša izbira, za sprotno likanje pa bo primernejši kakovosten parni likalnik.« Nasvet ZPS - Kaj je dobro vedeti pred nakupom parnega likalnika? Ker so parni likalniki še vedno pogostejša izbira, so v ZPS zbrali nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo v pomoč pri nakupu kakovostnega parnega likalnika. 1. Para Čim večji je pretok pare, boljši je učinek. Količina pare je pri parnih likalnikih odvisna tudi od temperature likanja. To pomeni, da pri likanju občutljivih tkanin pare ni. Teoretično je podatek o pretoku pare naveden na embalaži, žal pa naši preizkusi kažejo, da lahko resnična količina pretoka precej odstopa od navedene. Preverite podatke v primerjalniku ZPS. 2. Likalna ploskev Tanek in ostro zašiljen nos likalne ploskve omogoča likanje pod gumbi in ob robovih. 3. Ročaj Naj bo mehak in gladek, ne preveč širok in brez izboklin. Plastični stiki in ostri prelomi ne smejo ovirati dobrega oprijema ročaja. 4. Filter kalcija Zelo koristen dodatek, če iz domače pipe teče trda voda. Nanj se veže kalcij, ki ga laže odstranimo. Pri modelih brez filtra se odprtine za izpust pare mašijo, že med delom pa likalnik na perilo izpušča bele drobce. 5. Električni kabel Čim daljši je, tem bolje. Preverite povezavo med kablom in likalnikom. Boljše so izvedbe s kroglastim zglobom, ki ima večjo gibljivost, kot ojačene trde povezave pod različnimi koti. Pomembno je tudi enostavno shranjevanje kabla, navijanje okoli telesa likalnika in s priročno zaponko. 6. Rezervoar za vodo Koristna je enostavna in velika odprtina za polnjenje; rezervoar naj bo prosojen, da bomo lahko odčitali raven vode. 7. Samodejno nastavljanje temperature Preizkusi kažejo, da je rešitev učinkovita, predvsem pa likanje različnega perila ne zahteva predhodnega razvrščanja. 8. Samodejni izklop Likalnik, ki ga odložimo na peto, se izklopi po 10 do 15 minutah, če ga pustimo položenega na likalni ploskvi, pa že po 10 sekundah. Doplačilo za varnostno funkcijo je zelo priporočljivo, saj so lahko posledice, če pozabimo na vključen likalnik, katastrofalne. FOTO: arhiv torek • 4. aprila 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da nas je zadnjič prav razveselila spletna novica, ki je trdila: V nedeljo poostren nadzor policistov. Končno, saj je bil že skrajni čas, da jih nekdo nadzira. Potem smo pa ugotovili, da gre le za nerodno izraženo dejstvo in ne bodo nadzirali policistov, pač pa bodo policisti nadzirali... ve se, koga. To je nekaj podobnega, kot smo prebrali pred desetletji: V nedeljo streljanje rezervnih oficirjev. Prireditvenik Govori se ... da so v osrednji informativni oddaji ene od komercialnih televizij presegli sami sebe: velika novica v oddaji je bila, da si je ena od njihovih voditeljic dala odstranjevati celulit z riti. Očitno ustrezna tema za k novici o uspehih slovenske vlade ali najnovejšem čivku ameriškega predsednika. ... da se v neki občini jezijo, češ da jim društva ne plačujejo najemnine za najem občinskih prostorov. Nenavadno: občina daje društvom denar in ista občina bi denar od teh društev na- Motoristi pozor: V nedeljo poostren nadzor policistov Se «e oo 9 apua cva^ato potcao po vsej sioven* poostrene akuvnosu na pooroiju cnosieonn notomn voh to neo^jo 2 apr*a pa dooo na oomotfu Pu Mira izveo* ot&metii ooMren nadzor pn oe*i dooo dmcbo uooraMaa tudi suibena zaj. Ni malo nelogično, da tarnajo nad neplačniki, namesto da bi jim kar odtegnili nekaj že itak skromnega budžeta? Sicer pa so temu naši predniki rekli: okoli riti v žep. ... da je ptujska gimnazija nekoč svojo prepoznavnost v okolju poudarjala s prekrasnim kulturniškim amfiteatrom, a ta zadnje čase zaradi visokih stroškov vzdrževanja nekoliko sameva. Pa so se znašli: sedaj bodo prepoznavni po razvoju vaterpola. Namaka jih od zgoraj in od spodaj ... ... da so se ob nekdanji cesti smrti - magistralki med Ptujem in hrvaško mejo - občani pol stoletja zaman borili, da bi jim zgradili kak nadvoz. Pod-lehniške krave pa so samo rekle MU - in že dobivajo podhod, da bodo varno prišle na zeleno travco. V Podlehniku zmagujejo krave, na pobreško-štur- Foto: Tajno društvo PGC movskem koncu ptiči - samo društva ljubiteljev človeka še nimamo. Ali pa je zelo neučinkovito. ... da ima ptujska upokojenska stranka zelo neupokojeno predsednico. Človek, ki je blizu upokojenski ministrski kvoti, prileze visoko - najprej na ministrstvo, potem za predsednico ... Tako se dela politika, vi amaterji, ki verjamete samo v sposobnost ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 8 7 7 6 1 8 3 9 7 6 9 3 5 2 2 9 8 4 4 9 1 9 8 2 2 4 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik vv ©© € GGG Dvojčka VVV ©©© €€ O Rak VV © €€€ OO Lev V ©© €€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica V © €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OOO Strelec VVV ©© G Kozorog VV ©©© GGG Vodnar VV ©© GG Ribi VVV © G Torek, 4. april 11:00 Ormož, občinska avla, razstava Arheološke ostaline novoveškega Ormoža 16:30 Črešnjevec, telovadnica OŠ, Uživajmo v zdravju s prehrano in telesno dejavnostjo, telovadba za otroke in odrasle 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, koncert profesorjev z glasbene akademije Univerze v Vzhodnem Sarajevu Sreda, 5. april 09:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, delavnica projektno vodenje in pridobivanje evropskih sredstev 13:30 Ormož, CSO, ul. Dr. Hrovata 10, 9. medgeneracijsko srečanje, Pomladno-velikonočna ustvarjalna delavnica 16:30 Ptuj, Terme, 23. svetovno prvenstvo psov v sledenju 17:00 Sp. Polskava, telovadnica OŠ, območna revija otroških pevskih zborov Sijaj, sijaj, sončece 18:00 Tinje, knjižnica, predavanje Sašenke Planinc, Moč barve 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki Četrtek, 6. april 13:00 15:30 15:30 16:00 17:00 18:00 18:30 20:00 Slovenska Bistrica, sejna soba RIC, Trg svobode 5, predavanje Organizacijski ukrepi za učinkovito rabo energije Makole, knjižnica, velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke Podlehnik, večnamenski kulturno turistični center, območno srečanje otroških folklornih skupin, Sedem korakov 2017, ob 15.30 in ob 18.00 Šmartno na Pohorju, OŠ, Velikonočna delavnica Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica, Zajček in njegovi prijatelji Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Tatjane Nekrep Kitajska in vrtovi Majšperk, pri športnem parku, Z aktivnostjo za zdrav duh v zdravem telesu Slovenska Bistrica, Dom svobode, predstava Razočarana gospodinja pri seksologu Petek, 7. april 08:00 10:00 15:00 18:00 19:00 19:00 20:00 Slovenska Bistrica, grad, sejem Cvetni petek - pozdrav pomladi, kulturni program, nasveti Miše Pušenjak in trendi zasaditve Klementine Tement ob 10.00 in 14.00, predavanje o priložnostih za mlade podjetnike ob 12.30, ocenjevanje vin ob 14.00, vinsko kulinarični dogodek Okusi Pohorja Veržej, Pušenjakova dvorana Rokodelskega centra DUO, 9. razstava pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, arhitekturno svetovanje podjetja Arhitekturni nasvet, prvi stik za dober začetek, brezplačna pomoč mladih arhitektov pri gradnji ali urejanju prostora Ptuj, Gasilski dom, 22. redna skupščina OGZ Ptuj Draženci, Dom vaščanov, 6. redni zbor članov TD Mitra Hajdina Majšperk, Breg, Galerija AP, odprtje razstave slikarskih del Zvonka Mesariča Ptuj, CID, potopisno predavanje Tine Grčar - Avstralija Mestni kino Ptuj Sreda, 5. april: 20:00: Moj zmenek na slepo. Četrtek, 6. april: 19:00 Tiha strast. Petek, 7. april: 17:00 Novi mulc; 19:00 Moj zmenek na slepo; 21:00 Sledi življenja. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 4. do 10. aprila 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično ^RADIOPTUJ Zakaj je v zadnjih letih poraslo število odlogov šolanja? Naudaru_ V četrtek ob 16. uri. ... Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zala Fridauer, Mali Okič 17, 2282 Cirkulane. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 4. aprila 2017 SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. RADIOPTUJ 89,8-98,£H04;3 www.radiO-ptuj.Si Vaša SMS sporočila sprejemamo od 24.00 do 7.30 ure. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v soboto, 18. februarja 2017, z izbiro najboljših končala tretja sezona projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občin in šol Spodnjega in Zgornjega Podravja ter sponzorjev in donatorjev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi. Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija: • l.delv soboto, 8.4.2017, ob11.15naTVSL02 2. del v nedeljo, 9.4. 2017, ob11.15naTVSL02 Prijetnoispremljanjei posnetkovivamiželii družba Radio-Tednik Ptuj ki se že pripravlja naiizvedboinaslednje, četrteisezone. Slikar BRANKO GORJUP (1933-2017) G. Branka Gorjupa si ne bomo zapomnili samo kot politika in gospodarstvenika, temveč tudi kot slikarja, predvsem pa kot Človeka. Rodil se je 9. februarja 1933 v Ižakovcih pri Murski Soboti. Osnovno šolo je končal v Ločah pri Poljča-nah, nižjo gimnazijo v Slovenskih Konjicah, srednjo kmetijsko v Mariboru in leta 1964 diplomiral na Fakulteti za sociologijo in družbene vede v Ljubljani. Živel in delal je predvsem na Ptuju. S slikarstvom se je začel ukvarjati že v mladosti, prvo samostojno razstavo je imel leta 1949 na nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah pod mentorstvom prof. likovne vzgoje Mirana Sadarja. Čeprav se je želel posvetiti likovnemu ustvarjanju, so ga eksistenčne težave za nekaj časa odpeljale na drugačno pot. Šele leta 1955 se je ponovno začel aktivno ukvarjati s slikanjem. Leta 1976 se je včlanil v likovno sekcijo takratnega PD Alojza Arnu- www.radio-ptuj.siwww.tednik.si SIP 0(1:00 oddaja ¡2 občine Desmtik 09:00 Gostilna pr" Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Viden strnili 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdm\ pomladi OŠ Maj sperk 20:00 Oddaja iz občine Pestmi k 21:30 Revija OPZ. 2,del 23:00 Viden strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Materinski dati na Polenšaku 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 Viden strani 15:0(1 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja i z preteklosti 20:00 Revija OPZ. 3, de! 21:00 Utrip iz Ormoža 23:0(1 Vidco strani Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORN AVA: lnfo@siplv.si hon tak t. 02 7 54 00 30: 04 1 6te 044. www.siptv.st Marketing: Megamarkallng d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 OH:00 Materinski dan na OŠ I lajdina 0K:44 Uživaj mo L 0:00 Materinski dan v Trničah I ] :05 Glasbena oddaja 12:30 Video struni 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika izobčim: Starše 19:30 ŠKL 20:00 Mat. dan v Dražencib. I lajdošah 21:20 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si ša Rogoznica. Kasneje se je včlanil v likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Ko se je upokojil, leta 1996, je ustanovil likovno sekcijo pri Društvu upokojencev Ptuj in ji predsedoval 10 let. Branko Gor j up je imel 21 samostojnih razstav in sodeloval na 40 skupinskih razstavah. Samostojno je razstavljal največkrat na Ptuju, pa še v Slovenskih Konjicah (1949), Varaždinu (1968), Ljubljani (1986), Mariboru (1987), Škofji Loki (2001) in Gornji Radgoni (2010). Izobraževal se je v likovnih delavnicah pri akad. slik. Janezu Mežanu, akad. slik. Albinu Lugariču, likovni pedagoginji Rozini Šebetič, prof. Jožetu Foltinu in prof. Francu Simoniču. 10 let se je izobraževal za slikanje na svili in leta 1992 dobil certifikat komisije dr. Janeza Bogataja »Poslikava na tekstil kot domača in umetna obrt«. Kot mnogi slikarji je tudi Branko Gorjup ohranil stik z naravo in ga priznaval kot edino pravo izhodišče, na katerem je gradil svojo likovno izpoved. V začetku mu je bila risba (mišljena je risba v širšem smislu) najpomembnejše izrazno sredstvo. Ker pa je v svojem ustvarjanju eksperimentiral in venomer iskal nove izrazne možnosti, se je v njegovem opusu vedno bolj uveljavljala barva. V spominu nam bodo ostale cvetice, slikane na svilo. V tej slikarski tehniki je, po mojem mnenju, dosegel spodbudne in najboljše rezultate. Za svoje likovno ustvarjanje je prejel številna priznanja, me drugim priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, tri nagrade ex tempore v Markovcih in v Žetalah. Jože Foltin, mentor likovne sekcije Dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmfeid™ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Štajerski Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8'98,2-104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Podravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski ötaiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRlDOBITEjTUD! 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku RADIO TEDNIK Ptyj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj • Avtobus zvestobe (izbrani izleti • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA torek • 4. aprila 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, v 20. tednu, v začetku nesnosti, prodajmo, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 264, Rešek, Starše 23._ PIŠČANCE štiritedenske, 1,20 kg, in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23._ PRODAM dvoredno sejalnico za koruzo. Tel. 745 77 71._ PRODAJO gozdne sadike, javor, hrast, domači kostanj in divja češnja. Drevesničarstvo Ivan Kekec, tel. 041 800 685._ V OSMEM mesecu brejo telico simen-talko prodam. Tel. 031 294 425. KUPIM traktor Ursus, Deutz 45, IMT 539 ali Tomo Vinkovič. Tel. 041 872 029. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu smer EU zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si. DOM-STANOVANJE V PTUJU sprejmemo na stanovanje in polno oskrbo starejšo osebo. Tel. 031 219 184._ V NAJEM oddam enosobno delno opremljeno stanovanje za dobo do enega leta v drugem nadstropju na Ptuju na Rimski ploščadi 10. Tel. 041 323 992._ VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, klimatiziran, oddaljenost od plaže 150 m, prosto do 10. 7. in 3. 8. dalje. Tel. 031 742 714. NEPREMIČNINE ZIDANCO - SHRAMBO - prodam v Dežnem (Osterpergovo). Tel. 051 637 005._ BLIZU Term Ptuj, na lepi sončni legi, prodam več gradbenih parcel, velikosti od 500 do 800 m2. Tel. 041 646 662. Nikoli več sonce te ne zbudi, konec je vseh skrbi, kjerkoli si, naj angel čuva te, kjer koli si, nate bomo mislili vsi. SPOMIN 4. aprila mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga hči, mama in babica Nada Žuran IZ GRAJENE 10 Hvala vsem, ki prižigate sveče, in hvala tudi vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu. Hvala! Žalujoči: vsi tvoji najdražji In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje... SPOMIN Danes, 4. aprila, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil Drago Žlender Vsem, ki ob njegovem grobu postojite z lepo mislijo, iskrena hvala. Njegovi najdražji Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. SPOMIN 4. aprila minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, pradedi, brat, svak, stric, bratranec in prijatelj Janez Jelen Z GORCE 21 A Hvala vsem, ki obiskujete sv. maše, prinašate cvetje, prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Štajerski 1 PED INI IK www.tednik.si n,aierski,ednik ^Stajerskitednik Bilo lepo je prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te več ne bo! ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Kekec 18. 1. 1923 t 21. 3. 2017 IZ NOVE VASI 69 PRI PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja duhovniku za opravljen obred in molitev, hvala govornici za izrečene besede slovesa in molitev, pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Nisi odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini. Vsak naš korak pa spremljal v tišini. V SPOMIN Janezu Horvatu IZ BUKOVCEV 176 Tiha bolečina spremlja spomin na 31. marec 2016, ko si nas zapustil, naš dragi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali mu prižigate svečko. Tvoji najdražji Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostala si pri nas. V naših srcih za vedno ti živiš in kot angel varuh nad nami bediš. V SPOMIN V ponedeljek, 3. aprila, je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Kolednik IZ GRAJENŠČAKA 47 A Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. Večno hvaležni, ker bil si z nami. Žena Lojzka, sinovi Oto, Slavko in Peter z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 □li na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJIFILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA IN SE VELIKO VEČ! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Podravje, Slovenija • Ptičja gripa še kosi med prostoživečimi pticami Perutnina mora biti zaprta V Sloveniji je bila 5. januarja letos, prvič po letu 2006, potrjena visoko patogena aviarna influença (HPAI) pri prostoživečih pticah, in sicer podtip H5N8, ki se širi po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini. Poleg tega podtipa pa se v Evropi pojavlja tudi HPAI podtipa H5N5, ki smo ga v Sloveniji ugotovili 27. januarja letos pri labodih. Letos so veterinarji potrdili virus ptičje gripe pri večjem številu ptic kot leta 2006. "Upamo, da se bo situacija umirila z nastopom toplejšega vremena, saj so virusi aviarne influence v okolju slabše obstojni pri višjih temperaturah," je pojasnila vodja Nacionalnega referenčnega la- boratorija za aviarno influenco Brigita Slavec. »Glede na to, da se primeri bolezni še vedno pojavljajo, ponovno opozarjamo ljudi, ki se gibajo na območjih, kjer se zadržujejo prostoživeče vodne ptice in še posebej na območjih, kjer je bil virus potrjen, da lahko s čevlji, Aviarna influença 2017 Datum: 6.3.2017 Letos najdene prostoživeče ptice, pri katerih je bil potrjen virus ptičje gripe Slovenska Bistrica Labod, labod grbec HPAI H5N8 5 Maribor Labod grbec HPAI H5N8 4 Šentjur Mlakarica Influenca tipa A 1 Markovci Labod, mlakarica HPAI H5N8 33 Tišina Labod HPAI H5N8 1 Piran Labod HPAI H5N8 1 Brežice Labod HPAI H5N8 3 Sveta Trojica Labod HPAI H5N8 1 Videm Labod HPAI H5N8 1 Lendava Labod, čaplja, gos HPAI H5N8 110 Novo mesto Labod grbec HPAI H5N8 1 Lenart Labod HPAI H5N8 3 Ptuj Labod HPAI H5N8 3 Križevci Labod HPAI H5N8 12 Dolenjske toplice Labod HPAI H5N8 1 Ljutomer Labod HPAI H5N8 1 Gorišnica Labod HPAI H5N8 1 Dravograd Mlakarica HPAI H5N8 1 Starše Labod HPAI H5N8 2 Legenda o H5N8, Labod gräec A H5N5, Labod gröec A H5N8, Raca mlakarica A H5N8, Beločela gos Območje z omejitvami □ OU UVHWR HERE. DeLctrre. Intern CesEase; ICH, KsflasterHL. Cf-dnspo MapmylnáiB. ® OpjerStoetPi Vir: UVVHR * Podatki veljajo za obdobje do 23. 3. 2017 Veterinarji so letos sprejeli v preiskavo 413 prostoživečih ptic. Od tega je 43 ptic še v postopku preiskav, 217 je negativnih in 153 pozitivnih. Ë> Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin 2017 obleko ali prevoznimi sredstvi prenesejo virus na domačo perutnino ali ptice v ujetništvu, za katere je virus H5N8 zelo nevaren. Zaradi tega je pomembno, da imetniki perutnine dosledno upoštevajo sklepe državnega središča za nadzor bolezni ter zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do V Markovcih (na fotografiji) se še vedno pojavljajo mrtvi labodi. stika s prostoživečimi pticami,« opozarjajo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS. Veterinarji še vedno na terenu Nadzor nad obveznostjo imetnikov perutnine glede izvajanja ukrepov v zvezi z aviarno influ-enco izvajajo uradni veterinarji območnih uradov Uprave za varno hrano Maribor, Murska Sobota, Celje, Ptuj, Novo mesto in Koper. Samo v zadnjem tednu marca so izvedli skupaj 42 pregledov imetnikov perutnine. Pri tem so v 41 primerih ugotovili, da perutnina ni zaprta oziroma zavarovana, kot je to določeno v sklepih Državnega središča za nadzor bolezni. V primerih, ko so imetniki v prisotnosti uradnega veterinarja izvršili predpisane ukrepe, jim je bilo izrečeno opozorilo. Takih primerov je bilo 36. V petih primerih pa kljub opozorilu imetniki perutnine niso izvedli predpisanih ukrepov, zato jim je bila izrečena denarna kazen v višini 125,19 evra. Letos ip, ¡rcrerrent P Corp., CEECO. J S GS. FAO. HPS, NRCAN , Surrey, Esri Japan. METI. Esricnina Kopgî.sv i/tCTi. sre the CIS L'tfif Ccmrrurity so skupno opravili več kot 3565 pregledov imetnikov perutnine. Monitoring na ptičjo gripo oz. aviarno influenco (AI) se v Sloveniji sicer izvaja od leta 2004. Vsako leto se za naslednje leto pripravi program monitoringa. Program se izvaja v rejah perutnine in pri prostoživečih pticah na območju celotne Slovenije. Vzorčenje in preiskave se izvajajo v okviru vsakoletne Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali. ur Osebna kronika Rojstva: Anita Brunčič, Pa-cinje 27 b, Dornava - deček Taj; Maja Rimele, Draženci 35 c, Hajdina - deklica; Franja Vogrinec Brodnjak, Ormoška c. 83 c, Ptuj - deček; Mojca Bračko, Puškinova 12, Maribor - deklica; Maja Ozmec, Sodinci 16, Velika Nedelja -deček Jan; Monika Potočnik, Partizanska ulica 49, Slovenska Bistrica - deček Aljaž; Nina Bromše, Cvetkovci 18 b, Podgorci - deklica Izabela; Maša Keček Potočnik, Vitan 12, Kog - deklica Sara; Alja-na Šikman, Pivola 23 a, Hoče - deklica Vita; Anja Kostanje-vec, Dravska ul. 28, Ptuj - deček Anej. Umrli so: Jožef Zemljič, Skorišnjak 22, roj. 1935 -umrl 24. marca 2017; Franc Mlakar, Ptuj, Žabjak 28, roj. 1931 - umrl 23. marca 2017; Ivan Svenšek, Tržec 25 d, roj. 1941 - umrl 23. marca 2017; Marija Kekec, roj. Črešnik, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 69, roj. 1923 - umrla 21. marca 2017; Alojzij Kolar, Miklavž pri Ormožu 20 A, roj. 1938 - umrl 23. marca 2017; Vilibald Angel, Ptujska Gora 92, roj. 1943 -umrl 25. marca 2017; Marija Kolarič, roj. Strelec, Strelci 3, roj. 1943 - umrla 27. marca 2017; Marija Kmetec, roj. Štumberger, Kidričevo, Čuč-kova ulica 13, roj. 1931 -umrla 27. marca 2017; Jožef Gregorec, Ptuj, Gregorčičev drevored 1, roj. 1940 - umrl 28. marca 2017. Poroka - Ptuj: Martin Potočnik in Patricija Rajh, Dra-govič 40. Opravičilo: V 21. številki Štajerskega tednika, ki je izšla 14. marca, se nam je zgodila neljuba napaka pri poimenovanju mamice malega Tima iz Sakušaka 82 b. Njeno ime se pravilno glasi: Martina Zavec. Za nehoteno napako se iskreno opravičujemo. (Ur) Ptičja gripa med perutnino v Hrvaški, le 18 kilometrov od slovenske meje Evropska komisija je marca letos Slovenijo obvestila o dveh pojavih aviarne influence H5N5 na Hrvaškem. Bolezen so potrdili pri dvoriščni perutnini. Na obeh gospodarstvih, ki sta v vasi Špičkovina (občina Zabok, Krapinsko-zagorska županija), je bilo skupno 43 živali. Vas je približno 18 km od slovenske meje. 2006 našli 48 okuženih ptic Prvi primer visoko patogene aviarne influence (AI) v Sloveniji je bil potrjen pri labodu grbcu, ki je bil najden 9. februarja 2006 v Koblerjevem zalivu v Mariboru. Labod je poginil med prevozom v zatočišče za prostoživeče živali na Muti. Vzorci so bili odvzeti v okviru programa monitoringa na AI. 11. februarja 2006 je NVI obvestil UVHVVR o potrditvi podtipa H5. Evropski laboratorij za AI in referenčni laboratorij za AI v Padovi sta potrdila, da gre za podtip HPAI H5N1. Zadnji pozitivni labod je bil pobran 25. marca 2006 na območju Upravne enote Maribor. Skupno je bilo evidentiranih 48 primerov pozitivnih prostoživečih ptic (44 labodov, 1 dolgorepa raca, 1 raca mlakarica in 2 sivi čaplji): 47 je bilo najdenih vzdolž reke Drave od Maribora do Mar-kovcev, ena siva čaplja pa je bila najdena poginjena pri Slovenj Gradcu. Napoved vremena za Slovenijo / Danes bo sprva delno jasno, čez dan pa spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo krajevne padavine, deloma plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Krajevne padavine se bodo zavlekle v noč na sredo. Ponekod bo pihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju do 12, najvišje dnevne od 15 do 21, na Goriškem do 23 stopinj C. Opozorilo Zaradi suhega vremena je povsod po Sloveniji velika nevarnost požarov v naravnem okolju. Obeti V sredo bo spremenljivo vreme, predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe. V noči na četrtek bo prehodno oblačno, nekaj dežja bo proti jutru predvsem v južni polovici Slovenije. Občina Vir: UVHVVR Foto: MZ