St. 48(1581) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 29. novembra 1979 Cena: 6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Večja osebna odgovornost komunistov Samokritični seji OK ZKS Črnomelj in Metlika Prejšnji teden sta bili seji obeh belokranjskih občinskih konferenc Zveze komunistov. Na obeh sejah je bila v ospredju pozornosti vloga Zveze komunistov pri nadaljnji krepitvi in izgradnji političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter obravnava dokumentov 5. seje CK ZKS. Tako črnomaljska kot metliška konferenca sta se resno, kritično in zlasti samokritično lotili tega pomembnega sklopa vprašanj. V živahni in odkriti razpravi so se izkristalizirala stališča in sklepi, zlasti pa so sc na obeh konferencah zavzeli za dosledno spoštovanje sprejetih stališč in smernic in s tem v zvezi poudarili veliko osebno odgovornost slehernega komunista, še posebej pa članov konference za uresničitev zadanih nalog. Podrobneje bomo o obeh konferencah poročali v naslednji številki. VOŠČILNICE IN ZNAČKA ZA SOLIDARNOST Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem je v okviru SZDL tudi letos poskrbel za izdajo desetih novoletnih voščilnic, za katere so likovne predloge izdelali slovenski umetniki. Na prodaj bo 300.000 voščilnic in desetkrat manj kosov značke, ki je posvečena mednarodnemu letu otroka. Predvidevajo, da bodo za oboje iztržili skoraj 1,3 milijona dinarjev ter jih namenili kot pomoč osvobodilnim gibanjem, beguncem in otrokom. Prodajanje voščilnic in značk je le ena od številnih akcij, ki sicer tečejo skozi vse leto, jugoslovanski in pionirski teden solidarnosti pa bosta letos od 17. do 23. decembra. PLESNA ŠOLA Plesne vaje organizira ZKO Kočevje vsak petek zvečer v zgornjih prostorih pri novi telovadnici in bazenu v Kočevju. Prijave za plesne začetne in nadaljevalne tečaje še zbirajo kar na vajah. OBISK IZ ZELEZNE ŽUPANIJE Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je v nedeljo dopotovala v Slovenijo delegacija madžarske zveze sindikatov Železne županije, ki jo je vodil generalni sekretar Magyar Gyula. Med tridnevnim bivanjem so si madžarski gostje v ponedeljek, 26. novembra ogledali tovarno zdravil Krka, na občinskem sindikalnem svetu pa so se pogovarjali o delu in izkušnjeh sindikatov v združenem delu in na občinski ravni. Obisk sodi v redno izmenjavo stikov in konkretnih dogovorov o sodelovanju med obema sindikatoma KOVAČIČEVA NAGRADO, TRUE PA PLAKETE Ob gramu pestrem kulturnem proso 26. novembra v ribniškem Domu JLA že petnajstič podelili Bloudkove nagrade in plakete prizadevnim slovenskim telesnokultumim delavcem, športnikom, klubom ali društvom. Med sedmimi dobitniki nagrade je tudi Novomeščanka Ruža Kovačič, ki je to veliko priznanje prejela za dolgoletno vsestransko delo, še zlasti na področju gimnastike. Tokrat so podelili 28 plaket, dobili pa so jih tudi Novomeščanke Jasna Dokl (za tekmovalne dosežke na področju športne gimnastike) in Marijan Kolarič (Za strokovno in organizacijsko delo v slovenski atletiki) ter Franc Škerlj iz Grosuplja (za tekmovalne uspehe in strokovno delo v kolesarskem športu). I NIČ VEČ V BARAKAH - Iz barak so se delavci IMV na Suh otju preselili v novo tovarno, v kateri je bila za praznik metliške občine v ponedeljek slavnostna seja. Med številnimi domačini in gosti sta si novo tovarno ogledala v spremstvu Jurija Levičnika tudi predsednik in član predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in Matjan Brecelj. Nevi tovarni za praznik Metliški praznik v znamenju delovnih zmag Da se povojni razvoj metliške občine, ki je iz izrazito agrarne in zaostale z velikimi napori tamkajšnjih ljudi in tudi ob podpori širše družbene skupnosti prišla v družbo industrijsko srednje razvitih slovenskih občin, ni ustavil, zgovorno pričajo tudi nove delovne zmage, ki so jih te dni proslavljali v okviru občinskega praznika. Med največje pridobitve v tem letu sodita prav gotovo novi tovarni Beti v Metliki in IMV na Suhorju. Priznanje razvoju občine v celoti je izrazil tudi sekretar predsedstva CK ZKS & ms NOVA KODRANKA - Najstarejši delavec Betinegp tozda Kodranka in volna Tone Matjašič je prerezal trak pred vhodom v novo tovarno. Franc Šetinc, slavnostni govornik pri otvoritvi nove tovarne Betinega tozda Kodranka za proizvodnjo sintetičnih vlaken. Ta doslej največja investicija v metliški občini je veljala 286 milijonov dinarjev, pomembna pa ni le za Beti ali metliško občino, marveč za celotno jugoslovansko gospodarstvo, saj se bo, zlasti ko bo stekel celotni program Yulon, v okviru katera dela tudi nova Kodranka, močno zmanjšal uvoz teh vlaken. Še posebno je pohvalno, da so tako veliko in pomembno investicijo izvedli v zelo kratkem času: šele pred dobrim letom so podpisali pogodbe za izgradnjo in nakup opreme, vsa dodatna dela in podražitve pa ne znesejo več kot bore dva odstotka od predračunske vrednosti. Nova tovarna ima 11.000 m2 površine, v njej pa dela 250 delavcev. Slovesnosti ob otvoritvi nove tovarne IMV na Suhorju, kjer je bila v ponedeljek tudi slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, so se poleg številnih domačinov in gostov udeležili Viktor Avbelj, Marijan Brecelj in Jurij Levičnik, generalni direktor IMV, ki je imel otvoritveni govor. Povedal je, da so tovarno na Suhorju zgradili v okviru razvojnega programa IMV, s katerim je predvideno občutno povečanje proizvodnje osebnih in dostavnih vozil ter avtomobilskih prikolic. Na Suhoiju bodo izdelovali zavore ter šasijske elemente za prikolice, v njej pa bo v prvi fazi zaposlenih 180 delavcev, tako iz metliške občine kot iz bližnjih vasi hrvaškega Žumberka. Z načrtovano širitvijo proizvodnje pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 400 ljudi« Vrednost sedanje naložbe na Suhorju znaša 89 milijonov dinarjev. Prav tovariš Avbelj, ki je pred dvema letoma za občinski praznik položil temeljni kamen za novo tovarno, je prerezal trak in številne goste povabil na ogled prostorov. A. BARTELJ Po desetletjih izpolnjen dolg ŠpomeTTik"l46 padMm in žrtvam v Mirni peči je odkril Stane Potočar - Lazar, slavnostni govornik pa je bil Adi Osterc - Ob velikem slavju so odprli tudi vodovod 25. novembra je bilo zbrano ljudstvo domala vse Mimopeške doline, odkritja spomenika pa so se udeležili tudi narodni heroji, prvoborci ter predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in republike. Mimopečani so se vsa leta čutili dolžne postaviti obeležje 146 borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja, vendar so zaradi številnih drugph krajevnih potreb svoj dolg poravnali šele po 34 letih. Franc Udovič, predsednik sveta krajevne skupnosti, je v govoru povedal, da so krajani več let zbirali sredstva za spomenik, katerega avtor je akademski slikar Ive Seljak-Čopič, projektant dipL inž. arhitekt Gorazd Cibic, graditelj pa novomeško podjetje Pionir. Spomenik z urejeno okolico povsem spreminja podobo Mime peči, ki se zadnja leta hitreje razvija in širi. Kot slavnostni govornik je na svečanosti nastopil domačin in prvoborec Adi Osterc iz Ljubljane, ki je opisal zgodovino Mirne peči in njenega zaledja, zlasti pa delež prebivalcev teh krajev v NOB. Izrazil je hvaležnost in varnost misli in željam tovarišev in tovarišic, katerih imena so vklesana v marmor na mirnopeškem spomeniku. Po krajšem kulturnem programu je spomenik odkril domačin, generalpolkovnik in narodni heroj Stane Potočar-Lazar, nato pa je bil novi spomenik predan v varstvo kolektivu tamkajšnje tovame Beti. Takoj zatem so slavnostno odprli še prvi vodovod v Mirni peči. Ob otvoritvi je številnim gostom govoril Franc Verče, predsednik skupščine krajevne skupnosti Na družbenem srečanju v mimopeški osnovni šoli pa so gostje z domačini izmenjali misli predvsem o tem, kako naj bi kraj v novem srednjeročnem obdobju še bolj napredovaL RIA BACER ODKRITJE SPOMENIKA V MIRNI PEČI - S te vini gostje in krajani so se v lepem nedeljskem dopoldnevu zbrali na mirnopeškem trgu, Iger je bil program ob odkritju spomenika 146 padlim krajanom in žrtvam fašizma. (Foto: R. Bač er) Spremeniti naš odnos do dela Za dan republike so v trebanjskem »Trimu" predali namenu nove proizvodne zmogljivosti - Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc - Komunisti naj dajo zgled V soboto so v trebanjskem „Trimu” v počastitev dneva republike slovesno predali namenu nove proizvodne prostore in linije ter industrijski tir. Poleg slavnostnega govornika Staneta Polanca se je slovesnosti udeležilo še več drugjh vidnih osebnosti iz našega družbenega in političnega življenja Kovinska industrija je v Trebnjem prav s „Trimom” dosegla razmah, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Pred desetimi leti je 200 delavcev proizvedlo 900 ton jeklenih konstrukcij, zdaj pa je v tej trebanjski delovni organizaciji zaposlenih čez 700 delavcev, ki razpolagajo z 12.000 kvadratnimi metri proizvodnih površin, proizvajajo pa že veliko večje količine kot nedavno, pogovarjajo pa sc še o povečanju na 8.000 ton jekla in 800.000 kvadratnih metrov fasadnih in strešnih plošč. Inž. Stane Velikonja, ki je v imenu delovne organizacije prikazal uspehe, je še povedal, da se nikakor ne bodo ustavili samo pri tem. Razvijali se bodo še naprej. Stane Dolanc je za uvod povedal, da je razvoj „Trima” in Trebnjega primer, kako hitro in bogato se naša domovina spreminja iz zaostale • Mislim, da je eden izmed prvih dejavnikov odgovornosti - naš odnos do dela. Proizvodnost je še vedno — če jo primeijamo z razvitimi deželami - na nizki ravni. Taka ni le zaradi nerazvite tehnologije in organizacije dela, temveč rekel bi, zaradi pogosto nemoralnega odnosa do delovnih dolžnosti. Nemoralnega zato, ker s takšnim odnosom pravzaprav živiš na račun drugih, kradeš vrednost, Iti jo ustvarjajo drogi. kmetijske dežele v razvito indu-■ strijsko družbo. Vse to smo dosegli kljub oviram, ki so prihajale z leve in desne. In ti uspehi vedno znova izpričujejo, da naše samoupravljanje ni poskus, marveč je trden temelj našega napredka,- našega ugleda v svetu. Ko je gcvoril o našem težavnem gospodarskem položaju, je poudaril, da zanj ni krivo samo- upravljanje. Opozoril je tudi sklepe predsedstva CK določajo naloge komunista za gospodarsko stabiliza posebej je podčrtal pomen i nosti do dela. Pri nas je pr nost dela majhna, še pogosteje pa srečujemo nemoralen odnos do dela. Tu se začenja odgovornost vsakega izmed nas, „s poštenim, ustvarjalnim -in discipliniranim odnosom do delovnih dolžnosti in obveznosti na vseh delovnih mestih in ravneh. Dolžnost komunistov inv zvezi s tem vseh samoupravljacev je, da se povsod in na vseh ravneh borijo za ta Ko je govoril o pomanjkanju praška, soli, olja in drugih dobrin, je opozoril, da so vse prepogosto zanj krive slaba organizacija preskrbe, (Nadaljevanje na 4. strani) OGLEDALI SO SI „TRIMO” - Stane Dolanc, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, si je ogledal nove proizvodne prostore „Trima”. Po tovarni, ki je med nosilci razveja v trebanjski občini, ga je vodil predsednik kolegijskega poslovodnega organa Ivan Gole. (Foto: J. Simčič) S^JŽSŠ V ospredju premog in kmetijstvo Ker se je prejšnjo sredo popoldne zaradi kvara za več ur ustavil rotacijski stroj v Tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, kjer tiskamo naš list, je polovico naročnikov prejelo Dolenjski list z enodnevno zamudo. Opravičujemo se jim in hkrati sporočamo vsem, da bodo zaradi praznikov tudi to številko prejeli vsaj dva dni pozneje, medtem ko bo naslednja številka sicer izšla 6. decembra, vendar v skrčenem obsegu. UREDNIŠTVO DL Medobčinski svet SZDL za Posavje o resoluciji za leto 1980 - Kako Lisca izgublja denar — Za tovarno papirja ne bo velenjskega premoga? — Za kmetijstvo predrage potrebščine izgubili najmanj 15 milijonov dinarjev. , Glavni direktor krške Tovarne celuloze in papirja ter delegat v zveznem zboru Janez Roškar ni mogel mimo predvidene energetske bilance naše republike. Govoril je pod vtisom sveže novice iz Velenja, kako bo ta energetski kombinat Pred kratkim je pripravil medobčinski svet SZDL za Posavje v Sevnici posvet o resoluciji republike in zveze za prihodnje leto. Tehtno obrazložitev sedanjih razmer in bodoče usmeritve je podal član izvršnega sveta republiške skupščine Jernej Jan. V Posavju čimprej družbene svete MS ZK: to nalogo je treba izpeljati v decembru Razpravo o obeh dokumentih so strnili v eno točka Franc Ogorevc iz „Liscc“ je uvodoma spregovoril o tem, kako je bil že pred dvema letoma govor, da bi vprašanja deviznega sistema prenesli v pristojnost republike. Očitno smo tudi še daleč od pravega dohodkovnega povezovanja. Primer „Lisce“ in njenega prizadevanja za dohodkovne odnose s trgovino je v marsičem značilen. Le-ta je enostavno terjala boljše pogoje, ne udeležbo na prihodku. V Lisci so pri tem-letos (Nadaljevanje na 4. strani) Na razšiijeni seji medobčinskega sveta ZK Posavje v Krškem so 23. novembra ocenili, da so v posavskih občinah premalo naredili za uveljavljanje družbenih svetov. V Krškem so jih sicer ustanovili že v začetku leta, niso pa začeli delati, medtem ko jih v brežiški in sevniški občini sploh še nimajo. Svet je zato sklenil, da morajo to nalogo povsod izpeljati še v decembru in ne čakati na morebitne zakonske predpise. Vlogo družbenih svetov je udeležencem tolmačil Peter Toš, ki je odgovarjal tudi na vprašanja slušateljev trimesečne partijske šole pri medobčinskem študijskem središču. Več prihodnjič. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Zajetje talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu, napad na veleposlaništvo ZDA v Islamabadu, glavnem mestu Pakistana in zasedba velike džamije v Meki v vseh svojih podrobnostih ne sodijo v ato kategorijo, vendar pa inutjo skupno vsaj to, da dokazujejo aredno razburkane strasti v tem delu islamskega sveta. Dogajanje v Islamabadu in Teheranu je sorodno v toliko, da ima izrazito proti-ameriško noto, vendar pa s pomembnim dodatkom, da so pakistanske oblasti takoj ostro reagirale proti napadalcem, medtem ko delujejo „študentje” v Teheranu ob jasni podpori voditeljv iranske revolucije. Islamski svet vre Iz Islamabada je odpotovalo v Združene države okoli 300 Američanov, ki jim je vlada namignila, da naj se čimprej vrnejo domov, če njihova prisotnost v Pakistanu ni nujno potrebna. Tako ostaja incident v Islamabadu samo epizoda, podobna zasedbi veleposlaništva v Teheranu zgolj po nekaterih podrobnostih. V Teheranu je za zdaj položaj povsem negotov. Iranske oblasti napovedujejo sojenje „ameriškim vohunom ”, na kar so v Washing-tonu odgovorili z izjavo, da bodo v tem primem poskusili vsa sredstva, da osvobodijo zajete talce. To pa kajpak, čeprav izrecno ni bilo rečeno, vključuje tudi uporabo sile. Se vedno pa je neznano, kaj se pravzaprav dogaja v Meki, kjer nekateri napadalci še vedno niso predali orožja. Saudskt varnostne sile in skupina teroristov, menda gre za verske fanatike več narodnosti, se se spopadajo - čeprav so oblasti že objavile, da je boj končan. SLOVENCI NA DUNAJU Na Dunaju se bodo 7. decembra sestali predstavniki avstrijske zvezne vlade in treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnegp sveta koroških Slovencev. Predstavnike koroških Slovencev je na Dunaj povabil avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky. Na sestanku se bodo pogovarjali o zakonu o narodnih skupinah. Predstavniki slovenskih organizacij bodo ob tej priložnosti pojasnili svoja stališča, predvsem pa trazili svoje pomisleke ob sedaj veljavni zakonodaji. ZASTOJ V LONDONU Konferenca, na kateri v Londonu razpravljajo o prihodnji ureditvi v Rodeziji, je znova zašla v težave. Predstavniki domoljubne fronte Zimbabveja, to je domače ime za Rodezijo, Mugabe in Nkomo bosta poskušala s predstavniki dežel tako imenovane prve bojne črte, to so Mozambik, Zambija, Angola, Botsvana in Tanzanija, v naselnjih nekaj dneh izdelati novo strategijo, s katero bi bilo mogoče učinkovitqe pritisniti na režim bele manjšine v Rodeziji in Veliko Britanijo, ki vodi konferenco v Londonu. Trenuten zastoj je konferenca doživela ob razgovorih o prekinitvi ognja, za katere je rodezijski režim ob precejšnji podpori Velike Britanije postavil za domoljubno fronto nesprejemljive zahteve. Nekateri menijo, da sta se Velika Britanija in Rodezija že pred začetkom londonske konference skoraj do podrobnosti domenili o poteku konference in da ima zaradi tega domoljubna fronta proti sebi združeno diplomacijo obeh vlad. Od sestanka v Dar Es Salaamu pričakuje domoljubna fronta nov izraz podpore dežel prve bojne črte, s čemer naj bi se okrepila tudi njena pogajalska pozicija na nadaljevanju londonske konference. JANEZ ČUČEK OBRAČUNI ZARADI TALCEV — Potem ko je ameriški predsednik Jimmy Carter ukazal, naj iz dežele izženejo vse tiste iranske študente, ki nimajo veljavnih dovoljenj za bivanje v Združenih državah Amerike, menijo, da je takih nekaj sto, so iranski študentje na nekaterih ameriških univerzah organizirali več protestnih zborovanj, na katerih so izražali svojo podporo Homeiniju. To pa je izzvalo precej ostre reakcije domačih študentov, ki so razjaijeni, ker iranske oblasti ne osvobodijo zajetih ameriških talcev v Teheranu. Maisikje ie priSo celo do pretepov med enimi in drugimi, pri čemer so uporabii tudi snežne kepe-denimo v Minnesoti, od koder je naš posnetek. (Telefoto: UPI) Je prekinitev dela razredni boj? S predpostavkami je prekinitve dela mogoče ocenjevati kot obliko razrednega boja Prekinitve dela, ki smo jim priča v naši družbi, so nedvomno akcije delavskega razreda, čeprav niso organizirane, še posebno pa niso oiganizirane akcije delavskega razreda kot celote. Če bi kdo trdil, da akcije skupine pripadnikov enega razreda niso razredne akcije, bi moral tudi dokazati, da pri nas delavski razred ni več razred, oziroma da proizvajalci materialnih dobrin in storitev niso več družbeni razred. To pa bi pomenilo, da smo že v brezrazredni družbi. Nasproti delavskemu razredu pri nas res ne stoji nasprotni razred privatnih lastnikov, vendar pa tudi ni mogoče resno trditi, da ni več nasprotij med delavskim razredom in družbenimi sloji, ki opravljajo različne oblastne funkcije in vodstvena opravila in razpolagajo z delom sredstev v družbeni lastnini, to je, da ni nikakršnih nasprotij med delavskim razredom in njegovo lastno birokracijo in tehnokracijo. Nihče tudi ne more resno trditi, da pri nas ali kjerkoli drugje delavski razred kot celota že neposredno upravlja s sredstvi v družbeni lastnini, da dejansko gospodari s celotno NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Rod, rojen petnajst in več let po oblikovanju nove Jugoslavije, je že krepko zakorakal v življenje. Kako delujejo nanj naše zdajšnje resolucije, peticije, akcije? Je v njih toliko mobilizacije, da napnejo ušesa rojeni petnajst in več let po drugem zasedanju AVNOJ? Ali pa je življenje samo tisto, ki zna najbolje predstaviti vse svoje stiske in zmage? Najbrž drži, da vsi naši javni pozivi k največji možni delovni mobilizaciji za višjo raven življenja niso kaj prida. Zažarijo. Ugasnejo. Tudi na besede je treba paziti. Ampak v naših pozivih še mrgoli ukazov, ki pravijo, da je treba ljudi usmeriti, jih navaditi, jim vcepiti, vcepljati... Avnojsko razpoloženje Avnojski razglasi mso poznali tega besednjaka. V bistvu so izkazali demokratična hotenja narodov in narodnosti Jugoslavije. Ljudem se ne sme ukazovati, ljudi je treba prepričevati, z ljudmi se je treba pogovarjati - je nekajkrat poudaril predsednik Tito. Prav te dni je ponovno podčrtal, daje treba delavcem omogočiti, da kritizirajo vse, kar je slabega pri nas. Tudi zadnji sklepi predsedstev CK ZKJ in SFRJ imajo veliko mobilizacijsko vrednost: govorijo o gospodarski stabilizaciji. Vsekakor pa so te besede veliko bolj konkretne, kot bodo denimo akcijski poudarki v marsikateri občinski organizaciji ZK. Ti bodo uvodoma povedali, da ponekod še niso uresničili zakona o združenem delu ... O našem prihodnjem načrtovanju so spregovorili tudi slovenski sindikati. Delili bomo samo toliko, kolikor bomo naredili -so poudarili. Jasne besede zanesljivo najdejo pota tudi med nove rodove. Posebej, kadar se hočejo sklepi uresničevati samo v demokratičnem vzdušju. Vpitje ne pomaga. Vpitje samo preglasi tiste glasove, toda problemi ostanejo. Tako se zdi, kot bi zadnje čase udarjala močnejše akorde tudi rimskokatoliška cerkev na Slovenskem. Posebej jo veseli, če tolče na bobne, da močno odmeva na tujem. Že s stališča karakterja pa je to silno zoprna zadeva. Sicer pa takšen narodno brambovski trušč ni niti okusen, niti koristen. Je pa že boljši aktivist, ki sicer še jeclja, ko hoče spreminjati vsa družbena določila o enakopravnosti v prakso, ampak najbolj važno je to, da to počne. Trudi se in vse bolj bogat je zato. Duhovno. Kulturno. Politično. V tem letu smo nasploh zastavili precej akcij, da bi še bolj demokratizirali naš način pogovarjanja in odločanja. Uvajamo kolektivno delo: delegatski sistem je že krepko shodil. Še ga sicer včasih daje, ampak koga pa ne? Skratka: dela je dovolj za vse rodove. V Jugoslaviji se vedno nekaj dogaja. Neprestano nekaj iščemo, brskamo, tuhtamo, hočemo. In to je najbolje. Imamo svojo dobro perspektivo. Še smo avnojsko razpoloženi. Tako je dobro. MILAN MEDEN družbeno reprodukcijo. Tam, kjer se družbeni sloji, ki v imenu delavskega razreda opravljajo oblastne in upravne funkcije, odtujujejo od njega, kjer preprečujejo, da bi delavski razred gospodaril s celotno družbeno reprodukcijo, pa se delavci in delovni ljudje še vedno bojujejo in se morajo bojevati na različne načine -organizirano in neorganizirano — proti birokratskim in tehnokratskim monopolom. Zato je ta boj za nadaljnji razvoj samoupravljanja, to je za neposredno upravljanje z družbeno lastnino, še vedno razredna bitka. Ne videti in ne priznavati tega specifičnega razrednega boja za samoupravljanje in proti njemu vodi v praksi pogosto do oportunističnega obnašanja do tehnobirokratskih monopolov v OZD in na različnih ravneh družbenega in političnega sistema. S tega vidika je prekinitve dela mogoče in potrebno oce- TELEGRAMI njevati kot obliko razrednega boja, spontan pritisk delavcev, da se poslovodne in druge strukture samoupravno obnašajo. Res pa je, da prekinitve dela niso edina, predvsem pa ne glavna oblika in sredstva razrednega boja za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Prekinitve dela so zelo učinkovito sredstvo samo v boju delavcev za njihove neposredne interese — še posebno za zagotovitev z nečim ogroženo raven osebnih dohodkov, za odstranjevanje globljih vzrokov prekinitev dela pa v načelu bolj koristijo veljavne samoupravne metode tega boja, opredeljene z zakonom o združenem delu. Prekinitve dela pa so vseeno manjše zlo od popolne pasivnosti delovnih ljudi do objektivnih in subjektivnih ovir pri razvoju proizvodnje in samoupravljanja. So pa obenem tudi znak, da veljavni sistem samoupravnega odločanja v posameznih TOZD slabo deluje ali pa sploh ne deluje. VINKO BLATNIK OBLASTI INDIJSKE DRŽAVE TAMIL NADU, v kateri je prepovedana prodaja alkoholnih pijač, so objavile amnestijo za tiste, ki sedijo v zaporu zaradi pitja alkoholnih pijač. Ta teden bodo na podlagi amnestije izpustili 1500 zapornikov, prav tako pa so sodišča ustavila sodni postopek proti Sl .000 osebamki so bile obtožene, da so uživale alkoholne pijače. Ni pa še znano, ali pomeni to uvod v splošno odpravo prepovedi pitja alkoholnih pijač .. .Sodeč po številkah bi bila odprava take prepovedi pitja alkoholnih pijač dobrodošla.. . BILA PA BI DOBRODOŠLA TUDI nova zakonodaja, pravijo v nekaterih afriških državah, kjer so zdravstveni krogi zelo zaskrbljeni spričo vse močnejše reklame za različna ..zdravila", ki to sploh niso. Številne zahodne farmacevtske tovarne namreč po radiju, televiziji in časopisih objavljajo, da imajo njihova zdravila ali poživila magično moč - od tega, da povečajo spolno potenco do tega, da izboljšajo vid. V resnici to kajpak ne drži, toda ljudje jim nasedajo in blago gre imenitno v denar, zdravniki se zavzemajo, da bi morale oblasti sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi prepovedala oglašanje take sorte, ki ga sedaj ni mogoče preprečiti ... Lahki dobički zaradi lahkovernosti. . . ZATO PA NI PRAV NIC LAHKOVERNEGA v podatkih, ki zadevajo proizvodnjo opija v Pakistanu in Afganistanu. V obeh deželah bodo namreč letos ilegalno proizvedli okoli 800 ton tega mamila, policija pa je doslej uspela zajeti le okoli 17 ton ... Spretni tihotapci... TAKO KOT SO SPRETNI V PEKINGU nekateri domačini, ki so začeli - vsaj sodeč po nekaterih novicah v zahodnem tisku - ponujati tujcem dolgo časa prepovedane stvari, denimo dekleta za denar. Menda je treba za tako uslugo odšteti okoli osemdeset dinarjev.- In ko je neki zahodni diplomat te dni vprašal uslužbenca zunanjega, ministrstva ljudske republike Kitajske, ali obstoja v tej dsželj prostitucija, je dobil naslednji odgovor: prostitucije pri nas ni, pač pa imamo nekaj žensk, ki so pripravljene iti v posteljo z neznancem za denar .. .Odpiranje na vseh področjih ... RIM - „Dolžm smo priznati, d: imajo vse demokratične stranke enake pravice in dolžnosti11, je izjavil krščansko-demokratski vodja Andreotti v odgovoru na posfebno vprašanje o sodelovanju komunistov v vladi. V intervjuju za zasebno radijsko postajo je nekdanji predsednik vlade visoko ocenil delež komunistične partije v času, ko je bila del vladne parlamentarne večine. TEL AVIV - Izrael je umaknil svojo osebje iz prestolnice južnega Sinaja, mesteca El Tor in z naftnega nahajališča Alma, od koder je dobivala približno četrtino woje nafte. Do predaje tega ozemlja je prišlo v skladu z določili izraelsko-egiptovskega mirovnega sporazuma. Izraelski predstavnik je ob tem izjavil, da ..sprejema izraelska vlada s tem veliko tveganja tako na gospodarskem kot na varnostnem področju.'* NEW YORK - Varnostni svet OZN je ostro obsodil agresivne napade nezakonitega rasističnega režima v Salisburyju na Zambijo ter pozval Veliko Britanijo, naj prisili agresorja, da bo s takšnimi napadi odnehal. Resolucijo o tem je sprejel Varnostni svet soglasno, kar ocenjujejo kot zelo pomembno. ANKARA — Turški parlament je izglasoval zaupnico manjšinski vladi premiera Sulejmana Demirela. Od 438 navzočih poslancev jih je 229 podprto Demirela, 208 jih je glasovalo proti, en poslanec pa se je vzdržal. Sulejmana Demirela, predsednika stranke pravice, ki je doslej že petkrat vodil turško vlado, so izbrali za premiera prejšnji mesec, potem ko je odstopil Bulent Fcevit ISMAILIJA — V tem egiptovskem mestu so predstavniki „svetov-nega sveta za mir“ pri Združenih narodih izročil egiptovskemu predsedniku Aiivam El Sadatu nagrado „Dag Hainmaiskjoeld" . Sadat je prvi arniki državnik, ki je dobil to mirovno nagrado, ustanovljeno po smrti bivšega generalnega sekretarja OZN. Iz zadnjega PAVUHE DELCE lOHAJLOV 4&'Ua.'Urtlika. Me morem si kaj, da ne Di novice obesil na veliki zvon, cot temu pravijo ljudje, saj je ia koncu koncev novica le namenjena vam, drage bralke in dragi bralci. 2. novembra so v sklopu gostinske dejavnosti trgovske hiše Maximarket odprli novo restav-acijo EMONSKA KLET v Lju-djani v kleti bivšega uršulinske-3a samostana, ki se nahaja na desni strani pred .podhodom Jod Titovo cesto, gledano iz smeri Maximarket — Trg osvoboditve (Univerza). Med kamnitimi stenami in oboki v kleti so prijetno razprejene mize v ustreznem slogu. Na tleh pa je vgrajen še dobro ohranjen mozaik EMONSKA ČEBELICA iz časov rimske Emone. Emonska klet je namenjena predvsem resnejšim gostom. V glavni restavraciji lahko sprejmejo manjše skupine, v banketni dvorani pa skupine do 18 ljudi. Posebna „soba zaljubljencev" je namenjena parom, željnih miru in samote.Intimnost ne vlada samo v sobi zaljubljencev, ampak v celotni Emonski kleti, poudarja pa jo še vsakodnevna intimna glasba od 20. do 24. ure, namenjena samo poslušanju. Bo Emonska klet ostala brez odziva med Dolenjci? Močno dvornimi Kajti na našem koncu bi težko našli kotiček z vsakodnevno glasbo, kamor bi jahko popeljali poslovne in družinske prijatelje. In ne nazadnje se bo marsikateri parček umaknil izpred radovednih oči in obiranja željnih jezikov v tihoto in brezimnost intimnega okolja. Pa nikar, drage mamice in očetje, ne planite po meni, da dajem potuho vašim hčeram in sinovom in jim s prstom kažem pot zunaj dosega dolžinskega radarja. Raje se še sami zapeljite do Emonske kleti in obudite spomine na mlade dni. Ne zamerite, malo me je zaneslo. Zagotovo pa mi boste dali prav takoj, ko boste prestopili njen prag. Med posebnosti Emonske kleti seveda sodita tudi kulinarika in vino. Oboje je izključno JUGOSLOVANSKO. V prvem mesecu obratovanja strežejo gostom s slovensko primorskimi jedmi in vini iz te pokrajine. V decembru so na programu štaje rsk op rekmu rs ke jedi z vini iz ljutomerskega, radgonskega, ormoškega in ostalega območja obeh pokrajin. Štajersko-prekmurski kuhinji v decemru pa bo januarja sledila srbska kuhinja. Vsa vina so buteljčna tekočih letnikov. Kot posebnost pa moram omeniti še arhivska vina. Emonska kletje odprta vsak dan od 12. do 17. in od 20. do 1. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprta. Seveda je priporočljivo, da se skupine pred prihodom najavijo po telefonu (061) 24-449 ali pa osebno. RESTAVRACIJA EMONSKA KLET - intimen kotiček za prijetno družbo. VINSKA KLET - zaloge buteljčnih vin za sladokusce. EMONSKA ČEBELICA - detajl mozaika iz rimske Emone. Restavracija Emonska klet vas vabi na SILVESTROVANJE 31. decembra ob 20. uri. Silvestrski jedilnik bodo sestavljale vabljive jedi slovenske kuhinje in vina. Glasba — tokrat tudi za ples — bo igrala od 20. do 4. ure zjutraj. Cena silvestrovanja je samo 500,00 din za osebo. Prijavite se lahko v restavraciji Emonska klet osebno ali po telefonu (061) 24-449 pri vodji restavracije Matiji Kafolu. Priporočam pa, da se prijavite čim prej, da si boste lahko zagotovili prijeten kotiček/-ob pričakovanju novega leta. Sre čno 1980. leto vam želi Vaš JANEZ DOLENJSKI (TELEVIZIJSKI SPORED SREDA, 5. XII. JUGOBANKA PETEK, 30. XI. JUGOBANKA 10.00 POROČILA 10.05 POZDRAVLJEN, PRAZNIČNI DAN 10.45 KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, predstava Lutkovnega gledališča Jože Pengov 11.20 HAJDUŠKI CASI, film Ta jugoslovanski film, ki ga je pred tremi leti posnel Vladimir Tadej, prikazuje vaško življenje po prvi svetovni vojni. Kmetje so kljub slabim letinam prisiljeni. plačevati visoke davke, ker pa tega ne zmorejo, jim žandarji zarubijo hrano in živino. In tako nekoč z dobrotami obtežene žandarje napadejo hajduki... Igrajo Boris Dvornik, Slavko Simič, Ružiča Sokič, Olivera Markovič in drugi. 12.55 RADNlCKIrSARAJEVO, prenos nogometne tekme 15.50 FOLKLORA GRADIŠČANSKIH HRVATOV 16.20 A. Seghers: JOZIA - DE-LEGATKINA HCl, vzhodnonemška televizijska drama 17.25 ORFEUM STRIČKA BRANI-NA 17.40 RAZNASALCI ČASOPISOV 18.05 POROČILA 18.10 PESMI JUGOSLOVANSKIH NARODOV POJE KOROŠKI AKADEMSKI OKTET 18.40 SKUPINSKA SUKA Z NADO VREČEK, dokumentarna oddaja o učiteljici s Trave na Kočevskem 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 7 + 7, zabavnoglasbena oddaja 21.00 PETROCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke 21.50 POROČILA 21.55NOČNI KINO: SLABA DRUŠČINA, ameriški film 17.10 Test - 17.25 .Dokumentarna oddaja - 18.15, Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.0Č Na dnevnem redu je kultura - 21.00, Včeraj, danes, jutri -21.20. Spomini - 22.05 Zabava vas Shirley Bassey - 22.55 Koncert pianista Paula Bleya SOBOTA, 1. xn. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 LJUDJE IN ZEMLJA 9.10 Z BESEDO IN SLIKO: PRIŠEL JE PEVEC SLOVENSKE, DEŽELE 9.30 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 9.40 ŽIVA PESEM: MADŽARSKA Na celjskem festivalu mladinskih pevskih zborov je letos nastopil tudi dekliški zbor iz gimnazije v Szegedu. Dekleta pojejo pod vodstvom G. Mihalke, sicer stroga ocenjevalna žirija pa je njihovemu ubranemu petju prisodila 98,8 od 100 možnih točk. Najbrž ta podatek pove dovolj o kakovosti tega zbora, ki se bo ponovno predstavil tudi televizijskim gledalcem. 9.55 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 10.25 PALČKI NIMAJO POJMA 10.55 Človekovo telo: mo-Ski 11.25 TA ROZINA DOLINA REZIJA, dokumentarna oddaja 12.25 A. Tolstoj: TRNOVA POT 14.40 POROČILA 14.45 IZZOVI VOLKA, film Fantič z bujno domišljijo zaplete kolege v nenavadne položaje, ko pa se sam znajde v nevarnosti, mu nihče ne priskoči na pomoč, saj vsi menijo, da pri njegovi domišljiji nevarnost ni prava. A ni tako in precej srečnih naključij je bilo treba, da se je fantič izmazal. Ta aiTgleški film za mladino je posnel John Davis, igrajo pa Antony Kemp, Mary Burleigh, Martin Beaumont in drugi. 15.45 RADNICKI: STIMTA, prenos rokometne tekme za ženske (med odmorom GLASBENA MEDIGRA) 17.00 BORAC: BOSNA, prenos košarkarske tekme 18.40NAS KRAJ 18.50, MUPPET SHOW (gostuje Jean Staplleton) 19.10, RISANKA 19.30,TV DNEVNIK 20.00 N. Collins: LONDON JE MOJ 20.55 TV ŽEHTNIK 21.30 CERAR DOVE PUSTOLOVŠČINE, film Po literarni predlogi sira Arthurja C. Doyla je scenarij za anglcško-itali-janski film z gornjim naslovom napisal Jerzy Skolimovvski, ki je opravil tudi režiserske posle. Gre za pripoved o polkovniku Napoleonove vojske, sicer pogumnem vojaku, a hkrati tudi velikem sanjaču, ki ga privlačijo lepe ženske ter zato doživi precej neprjetnosti. Glavne vloge igrajo Peter McEnery, Claudia Cardi-nale, Jack Hawkins in Eli Wallach. 22.55 TV DNEVNIK 23.10 TV KAŽIPOT 17.55 Test - 18.10 Poročila - 18.15. Narodna glasba - 18.45 Kontaktna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poje Maria Callas - 21.00 Poročila - 21.10, Feljton NEDELJA, 2. XII. JUGOBANKA 8.50 POROČILA 8.55 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL, 1. del 9.25 TV KAŽIPOT 9.45 A. Haley: KORENINE 10.30 TAJNI DNEVNIK, mladinska, oddaja lass Čebelica maja 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 14.35 BOTANIK, dokumentarni film 15.00 VESELI TOBOGAN: ŠKOFIJE 16.05 CIUDAD MEKICO, NAJ- VECJE MESTO NA SVETU 16.35 POROČILA 16.40 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA: KLASIKA 17.20 Športna poročila 17.25 POLETNA SVETLOBA, film Delo, ki 0 bomo pedali v tem iztekajočem se nedeljskem popoldnevu, je že 1942 posnel znani francoski režiser Jean Grcmillon, scenarij pa je ob pomoči Pierra Larocha napisal pesnik Jacques PreverL Vsebine ne bi povzemali, dodajmo le, da se dogajanje odvijav malomeščanskem okolju ter da glavne vloge igrajo Madcleine Rc-naud, Pierre Brasseur, Madcleine Robinson, Paul Bernard in Georges Marchal. 19.10RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. Stcfanovski: NASA LETA Tokrat bo na sporedu že druga oddaja iz makedonske nadaljevanke, ki bo skcei usode posameznikov prikazala razvoj delavskega in komunističnega gibanja v Makedoniji. Scenarij za šest oddaj je napisal Goran Stefanovski, zrežiral jih je Slobodan Unkovski, od 120 sodelujočih poklicnih igralcev pa naštejmo le Dima Ilieva, Georgija Todorovske-ga, Joano Popovsko, Koleta Angc-lovskega in Dušico Stojancrvska 21.10 SVET NA RAZPOTJIH 21.55 POROČILA 22.00 Športni pregled 22.45 PLESNI ORKESTER RTV SARAJEVO 15.05 Test - 15.20 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 3. XII. JUGOBANKA 8.55 TV V SOLI: Zlogovanje, Zadarski arheološki muzej, Ivo Vojnovič 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Biologija 11.10,TV V SOLI: Za najmlajše 14.55 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: MOJ DEDEK JE BIL PARTIZAN 17.35, BOTANIK, dokumentarni film 18.00 DELITEV OSEBNEGA DOHODKA NA OSNOVI INOVACIJ Tokrat bo govor o inovacijah oz. o tem, da moramo tovrstni dejavnosti delavcev omogočiti čim širši razmah, saj inovatorsko delo ne prinaša materialnih koristi samo inovatorjem, ampak v glavnem zdru- t ženemu delu. Zato je treba inovator-stvo upoštevati pri delitvi osebnih dohodkov, saj so od njega odvisni tudi rezultati dela. 1-8.20 PRAVILA IGER: ODBOJKA Med najbolj razširjene rekreacijske športne zvrsti sodi tudi odbojka, seveda pa je odbojka zahtevna in izredno razgibana igra, ki ima svoja pravila. O teh bo tekla beseda v današnji oddaji, ljubitelji odbojke se bodo seznanili z njenimi osnovnimi prvinami, sojenjem, najpogostejšimi napakami in še čem. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Rozman - F. Uršič: VRTAČNIK, televizijska drama 21.15, KULTURNE DIAGONALE 21.55 MOZAIK KRATKEGA FIL- MA 22.10 TV DNEVNIK 16.55, Test - 17.10,TV dnevnik v madžarščini - 17.30,TV dnevnik - 17.45 Minji (lutkovna oddaja) — 18.00 Mali šlager — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.20 Šport v karikaturi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.30 Izbrano iz sporeda - 21.00 Poročila — 21.10 Celovečerni film TOREK, 4. XII. JUGOBANKA 9.15 TV V SOLI: Moj dom, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti 16.25 SOLSKA TV: Merjenje neproizvodnega ■ dela, Minulo delo, Skupnost enakopravnih narodov 17.20 POROČILA 17.25 CZE TRI GORE ...: KVIN- TET SAVSKI VAL Skupina petih pevcev poje zvečine že pozabljene stare pesmi in tako svojevrstno bogati našo glasbeno dejavnost, ki je že prepolna izumetničenosti. Oddajo o Savskem valu bo popestrilo še sodelovanje ljudskega godca Franca Sušnika, z ljudskimi verzi pa bo posamezne točke povezovala Jana Osojnikova. 17.50 PISANLSVET 18.30 OBZORNIK 18.40 H1DAK - MOSTOVI, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10,RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ŽIVETI DRUGAČE Dokumentarna oddaja z gornjim 1 9.35 TV V SOLI: Za učitelje, Moj dom 10.00, TV V SOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja 16.30 SMUK ZA ZENSKE, posnetek iz Val d‘Isera 17.30 POROČILA 17.35 E. Perozi: ANKINE RISBE 17.50 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 18.10 NE PREZRITE 18.30 OBZORNIK 18.45 PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL, 2. del 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: CIKLUS Iranski film je eden najredkejših gostov na naših malih zaslonih, zato si velja s pozornostjo ogledati Ciklus, ki ga je pred petnajstimi leti posnel Darius Mehrjui. To je politično obarvano delo, govori o podkupovanju v Iranu. V, ospredju pripovedi je fant, čigar očeta nočejo sprejeti v bolnišnica Fant kmalu spozna, da ta ustanova ni prostor za nesebično pomoč bolnikom, ampak gnezda v katerem nekateri na račun bolnikov bogatija Zato se tudi fant, ki je brez predsodkov in željan uspeha, znajde na ne čisto najbolj bolniške sestre sprejmejo njegovega očeta na zdravljenje. Oče vseeno kmalu umre, fant pa obtiči v krogu prekupčevalcev s krvja Igrajo Ismeil Mohammad, Said Kangarani, Ezat Entezani in drugi. 21.40 625 22.20 TV DNEVNIK 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45, Sezamova ulica — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Popularna $asba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna sreda — 21.30 Pop glasba - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 6. XII. JUGOBANKA 1 9.10 TV V SOLI: Gibanje živih bitij, Evolucija živčnega sistema. Matematika 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis 15.40 SOLSKA TV: Merjenje neproizvodnega dela. Minulo delo. Skupnost enakopravnih narodov 16.35 VELESLALOM ZA ZENSKE, posnetek iz Val dTsera 17.35 POROČILA 17.40 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 17.50 HELSTROMOVA KRONIKA, 1. del dokumentarnega filma 18.35 OBZORNIK 18.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 22.00 TV DNEVNIK 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 1,7.30 TV dnevnik - 17.45 Otroštvo mladosti - 18.15 Znanost — 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Beograjski festival jazza PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 30. XI. 8.07 Matineja za praznik. 9.05 Kako živimo v solu 9.25 Z zabavnim orkestrom TRV Ljubljana. 10.05 Festival Revolucija in glasba. 11.05 Vedri zvoki. 11.30 Uspešnost krajevne samouprave. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Jugoslovanski pihalni orkestri. 13.20 Popevke z jugoslovanskih festivalov. 14.05 Po domače. 15.15 Napotki za turiste. 15.20 Zabavna glasba. 17.05 Tonske podobe ljudskih junakov. 18.00 Literarni večer. 18.40 V domačem tonu s plesnim orkestrom TRV Ljubljana. 20.00 Iz slovanske glasbene literature. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 1. XII. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna 14.05 Humoreska tega tedna (M.Tvvain: Zakonca McWilliams). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 16.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Gerry Jones: Zavetje). 18.42 Godala v ritmu. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 3. XII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tone Mastnak: Urejanje skupnih pašnikov in priprava načrtov za obnovo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. lllOGodala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v decembru). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Glasbena panorama. 15.30 zabavna glasba. 18.00 Škatlica z godba 18.30 Mladi TOREK, 4. XII. 17.00 Zunanjepolitični magazin. zgodba 18.30 Mii mladim. 19.45 Minute z ansamblom Vikija Avšiča. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 2. XII. 8.07 Radijska igra za otroke (Ede Terbay: Prinašalci toplote). 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaja 15,30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 5. XII. 'jjS42 8.08 Z glasbo v dober dan, 8.30 ' ' Pisan svet pravljic iin zgodb. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Osterc: Raznolikost in gospodarski pomen klavnih lastnosti mladih govedi). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.05 Razm išljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 zabavna glasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 5 Naš gosi 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 2Č.00 Koncert za besedo (Josip Murni 20.25 J. Bramhsa Kvintet v h-molu za klarinet, dve violini violo in violončelo. 21.05 Odlomki iz G. Verdija opere Othello. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočja 0.05 -4.30 Nočni program. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 netijsl šek: Izsledki preskušanja gnojil v poti Km- etijski nasveti (dr. Mirko Lesko- travinju v zadnjih treh letih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Joan Johanides: Najčudovitejši večer najslavnejšega igralca). 21.45 Lahka glasba. 22.20 S plesnim orkestrom ČETRTEK, 6. XII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jernej Črnko: Rezultati poskusov z vegetativnimi poglagami za jablane). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Enajsta šola.*14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Radijske postaje se vključujeja 18.35 L. van Beethovna Sonata v A-dum. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Z mladimi slovenskimi književniki). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. POPRAVEK Pri oglasu Industrije motornih vozil — Tovarna opreme Suhor je v naslovu pomotoma izostal napis TOVARNA OPREME SUHOR. Bralcem se za neljubo pomo-j to opravičujemo. naslovom bo govorila o življenju Romov iz Žabjeka pri Novem mestu. 20.45 H. F ali a da: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 21.40 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA 22.10„TV DNEVNIK 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik- 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjižni klub - 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama - 21.25 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Znanost KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI BIZELJSKO razpisuje prosta deta in naloge s VZGOJITELJICE S POLNIM DELOVNIM ČASOM,ZA NEDOLOČEN C AS. POGOJI: srednja vzgojiteljska šola in znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidat bo moral opraviti 2-mesečno poizkusno dobo. Pismene prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi. } O izbiri bodo kandidati j obveščeni v 15 dneh po i zaključnem prijavnem roku. KAM? Prijatelji lepih slik vabljeni! V FOTOATELJE S PRODAJO FILMSKEGA MATERIALA ROJE II. NA MIRNI —kjer se lahko slikate za razne dokumente in priložnosti — na željo stranke slikamo na domu — v razvijanje sprejemamo črno-bele in barvne filme — kupite lahko AGFA in KODAK filme po zelo ugodni ceni, ki so vedno na zalogi PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 16. DO 20. URE. Prijatelji lepih slik, vabljeni! VLADISLAV KIDERIC ROJE II MIRNA SB obiščite, rfolenjka DOLENSKO kultura in izobra- ževanje Zakaj zastoji v krški kulturi? O kulturni problematiki v krški občini razpravlja (prvič) tamkajšnja občinska konferenca ZK — Gibalna moč morajo postati organizatorji kulturnega življenja Spet smo slišali, da kulturi v krški občini ne gre, kakor predvidevajo načrti in hočejo sklepi, stališča, spodbude in kritike. Je krivda za to v ljudeh ali morda povzročajo ovire, zastoje in drage take pojave in slabosti razlogi, ki jim z normalnimi sredstvi ni moč biti kos? Je vmes odnos, ki kulturi še ne prizna sedeža pri mizi enakopravnih? V duhu teh vprašanj, ki gotovo ne morejo biti šarilo retorična, je potekala malone vsa razprava v tistem delu zadnje seje občinske konference ZK v Krškem, ko je bil govor o delu in problemih na področju kulture v krški občini in o nalogah ZK pri tem. Že samo dejstvo, da so se vprašanj kulture lotih komunisti na občinski ravni, je šteti za pomemben dogodek, kar kaže, da usoda za kulturo ni samo v rokah kulturnih delavcev. Sleherna razprava je malone zahtevala svoj sklep, zato članom občinske konference pa tudi drugim udeležencev omenjene seje ni bilo treba nič ugibati, pri katerih vprašanjih se bodo morali kot politični in kulturni aktivisti še posebej vpreči. Prostor, kader in denar so tudi v krški občini odločujoči dejavniki v načrtovanem razraščanju kulturnega življenja. Samo Senovo, Brestanica, Krško in Kostanjevica, ki se jim v zadnjem času pridužuje-jo tudi Zdole, imajo primerne prostore za kulturno delo, v drugih krajevnih središčih občanom pomanjkanje ustreznih kulturnih prostorov še vedno dela sive lase. Kadra, se pravi strokovnjakov za posamezne kulturne dejavnosti, nimajo, če izvzamemo pevsko dejavnost, ki je kolikor toliko oskrbljena s pevovodji. Še zlasti se pozna pomanjkanje režiseijev. Na partijski konferenci so ugotavljali, da so štipendirali lastne strokovnjake, ker pa v krški občini razmere njihovemu delovanju niso bile naklonjene, so odšli in se uveljavili druge. Ob tem je še najbolj zbodla ugotovitev, da občanov, ki bi bili pripravljeni peti, igrati, muzicirati itd. v krški občini ne manjka, kar lahko posamezna društva dokažejo s podatki. Tako se dogaja - je bilo tudi slišati — da si prizadevamo graditi domove, ko pa so domovi postavljeni, se med njihovimi stenami nič ne dogaja. Razumljivo je, da je shiralo tudi zanimanje tistega dela občanov, ki jim po novem pravimo uporabniki kulture. Hiranje se neposredno kaže pri č(edalje manjših obiskih na prireditvah resne vsebine. Zakaj tako, je poskušal pojasniti Vladimir Vogrinc, predsednik izvršnega odbora krške ZKO, ko je v uvodni besedi povedal, da tako imenovani organizatorji kulturnega življenja v krajevnih skupnostih in tozdih še niso prišli do veljave. „Teh animatorjev kulture preprosto ni, ker sta se za njihovo poslanstvo SZDL in sindikat premalo zavzela", je poudaril Vogrinc. Če dodamo še to, da iz istega razloga tudi pravšne kulturne vzgoje delovnih ljudi in občanov ni in da so tudi sporedi tega, kar pride na oder ali filmsko platno, glede kakovosti nemalokrat vprašljivi (vsaj nekatere prireditve), se ni čuditi, da so ta vprašanja navsezadnje morala biti obravnavana na partijski konferenci. Posebno poglavje je v tej problematiki Delavski dom v Krškem, ki je bil postavljen z namenom, da posreduje kulturo za delovne ljudi, hkrati pa le-tem omogoči, da se kulturno sami udejstvujejo. Dve leti po otvoritvi pa je stanje tako, da dom zavoljo gradbenih pomanjkljivosti še ni doživel tehničnega prevzema in se, kot pravimo, ni mogel konstituirati. Posledice niso nič kaj lepe, saj mora dom, ki sicer živi od lastnega proračuna, med drugim poslovati prek posrednika - kulturnega društva Svobode. Če naj bi bil pogonska sila kulture v občini, tako stanje ne sme trajati niti minute več, zato bo treba - tako je menila tudi partijska konferenca - čim-prej urediti ne le njegov status, ampak še kaj drugega. L ZORAN KOROŠKA PESEM V STRAŽI - Slovensko prosvetno društvo „Zaija“ v Železni Kapli ima več kulturnih sekcij. Nekatere so se predstavile na sobotnem gostovanju v Straži. Na posnetku vidimo del mešanega pevskega zbora zarjanov, ki mu je na Straškem odru dirigiral JožkoVrulič. (Foto: I. Zoran) Kapelska pesem pod Srobotnikom V soboto, 24. novembra, je gostovalo v Straži dovensko prosvetno društvo „Zaija” iz Železne Kaple v Avstriji. V ta indiustrijski kraj, ki se razteza ob vznožju vinorodnega Srebotnika in vzdolž Kike, je kapelsko društvo povabil moški pevski zbor „Goijanci”. Hkrati so zaijani vrnili obisk Straškemu zbora, ki je pri njih nastopil marca letos. Prireditev je bila v kulturnem domu straške Svobode. Kapelski zarjani so obiskovalcem, ki so zasedli dvorano že kake pol ure pred začetkom nastopa, prikazali dobršen del svoje kulturne dejavnosti. Najprej smo slišali moški pevski zbor, zatem pa še ženski zbor, ki ju vodi Jožko Vrulič. Spored je obse- Mlado” oko kamere V Brežicah odprta republiška razstava mladinske fotografije — Nagrajeni tudi avtorji z našega območja Na XIV. republiški razstavi mladinske fotografije, ki so jo odpili 26. novembra v prostonh Posavskega muzeja v Brežicah pod naslovom ..Mladina fotografira 79”, razstavlja 39 avtorjev 135 del. Poročali smo že, da so dobili prve nagrade Maijan Penca iz Vevč v mlajši in Božidar Šinkovec iz Tržiča v starejši skupini avtoijev ter za najboljšo kolekcijo fotografij domačin Saša Rainer. Poleg del prvonagrajencev izstopajo na razstavi fotografije Francija Viranta iz Ljubljane, Alenke Vidergar iz Vevč, Aleša Dobrleta iz Ljubljane, Zdravka Kramarja z Mirne in Bojana Rodeta iz Ptuja, ki so bile po sklepu žirije tudi nagrajene. Prikupne izdelke sta poslala na razstavo tudi Mariborčanka Lea Oset in Pirančan Stjepan Blažek. V Posavskem muzeju so hkrati odprli tudi republiško potujočo fotografsko razstavo na temo „Ot"-oci” ki je posvečena mednarodnemu letu otroka. Na njej je razstavljenih več kot 100 fotografij 29 avtorjev; med temi zasledimo tudi znana imena, kot so Stojan Kerbler, Marko Aljančič, Odkar Dolenc, Tone Marčan in drugi. Prireditelji in pokroviteljica občinska konferenca SZDL v Brežicah so prepričani, da bosta razstavi razvneli še večje zanimanje za fotografijo med mladimi Posavci in obiskovalci od drugod. učencev, z interesnimi dejavnostmi in drugim je osnovna šola presegla svoje vsebinske in organizacijske okvire. Dograjevala se bo kot celodnevna vzgojno-izobraževalna organizacija s poudarki na marksistično zasnovanih sestavinah vzgoj-no-izobraževalnega prooesa, razširitvi družboslovnega znanja, krepitvi politehničnega izobraževanja, ob vsem tem pa bo vnašala elemente proizvodnega dela in delovne vzgojo ” Je' I. Z ZGOVORNA RAZSTAVA - O razvoju ljudskega šolstva v Novem mestu govore številni dokumenti, katerih večje število hrani tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca. Več teh dokumentov in dragega gradiva je bilo na ogled 24. novembra, na razstavi v Domu JLA, nekaj pa tudi v prostorih osnovne šole Katje Rupena. Častitljivi obletnici V Novem mestu praznovali 200-letnico ljudskega šolstva in 50-letnico OS Katje Rupena — Akademija in razstave Novo mesto je proslavilo v soboto, 24. novembra, dva pomembna šolska jubileja: 2004etnico ljudskega šolstva in 50-letnico osnovne šole Katje Rupene. Na slavnostni akademiji v Domu JLA je govoril Franc Nahtigal, ravnatelj osnovne šole Katje Rupene, učenci te šole pa so izvedli kulturni spored. Obiskovalci, ki so v velikem številu sodelovali na proslavi, so si lahko v avli Doma JLA ogledali razstavo o razvoju ljudskega šolstva v Novem mestu, v osnovni šoli pa razstavo o življenju in delu na tej šoli. Prva novomeška ljudska šola je bila ustanovljena z dekretom leta 1778. Pred tem je - vsaj že ob' koncu 15. stoletja — delovala zasebna šola. Osnovnošolski pouk je potekal vse do leta 1929 v zasebnih in cerkvenih stavbah. Tega leta so sezidali poslopje, kjer domuje osnovna šola Katje Rupene. To stavbo so ob otvoritvi imenovali drugo najlepšo šolo na Slovenskem. Med zadnjo vojno je bila močno prizadeta, ko so jo po vojni obnovili, pa je bila dolga leta večnamenska. V njej so bili med drugim otroški vrtec, obrtna šola, trgovska šola in učiteljišče. Trenutno gostujeta pod njeno streho pedagoška akademija in glasbena šola Marjana Kozine. Do sedemdesetih let je bila to edina stavba, ki je služila osnovnošolskemu pouku v Novem mestu. Prostorska stiska se je zmanjšala z zgraditvijo grmske in bršljinske šole. V šolskem letu 1979/80 obiskuje osnovno šolo Katje Rupene 718 učencev, na njeni nižjerazrednici na Malem Slatniku pa je 84 otrok. Ravnatelj Franc Nahtigal je dejal: „Z malo šolo, podaljšanim bivanjem, dopolnilnim in dodatnim poukom, z organizacijami in društvi ŠOPEK ZA “PRVO KAMERO*’ - Predstave filmov novomeških filmarjev se je udeležil tudi „oče” našega filma Božidar Jakac. Črnomelj šola tudi godbenike Izobraževanje godbeniške-ga naraščaia poteka pri glasbeni šoli Glasbena šola v Črnomlju je nepogrešljivo vključena v kulturno dejavnost v Beli krajini, saj s svojimi učenci sodeluje na številnih prireditvah, nanjo pa sta vezani tudi Glasbena mladina Bele krajine s svojimi številnimi akcijami in koncertna poslovalnica Bele krajine z glasbenim abonmajem. Temu obsežnemu delu se je to jesen priključila še vzgoja mladih godbenikov za črnomaljsko godbo na pihala. S prihodom Franca Mileka v Črnomelj je lepo napredovala. Naraščaj pa je bil vedno vprašljiv. Sedaj je to rešeno, saj so ZKO Črnomelj, glasbena šola in godba dosegle sporazum, da se bodo mladi glasbeniki šolali v okviru rednega programa glasbene šole. Ta trenutek že štirinajst mladih glasbenikov obiskuje redno popoldansko šola Hkrati tudi igrajo. Tako za začetek. Drugo leto bodo novi muzikantje najprej končali dveletno šolo in se šele nato priključili godbi. Solo bodo seveda smeli nadaljevati. Skrbno bo treba paziti, da se bo obravnavano sodelovanje nadaljevalo in krepilo, saj bodo edino tako enkrat za vselej postavljeni temelji , za dobro godbo. Za glasbeno šolo pa je potrebno pridobiti dodatne prostore. J. KURE Naš filmski delež Zanimiva filmska prireditev v Novem mestu — Prispevek Dolenjske slovenskemu filmu ni tako majhen Slovensko prosvetno društvo „Zarja" iz Železne Kaple vrnilo obisk moškemu pevskemu zboru »Gorjanci" - Prireditev je bila v soboto zvečer v kulturnem domu stroške Svobode gal dela najrazličnejših skladateljev, jedro pa so bile pesmi znanega koroškega skladatelja Pavla Kernja-ka. V okviru kapelskega društva delujeta tudi vokalno-instrumentalni kvintet „Obir” in folklorna skupina, ki sta nastopila tudi v Straži. Folklorna skupina iz Železne Kaple je znana na Koroškem in v Jugoslaviji, plesala pa je že v najrazličnejših zahodnoevropskih državah. Kapelski zarjani so se predstavili v Straži kot kvalitetno kulturno društvo, katerega člani se združujejo v posamezne sekcije z veliko ljubeznijo do slovenske pesmi, slovenskih običajev in -slovenske kulturne dediščine na območju, ki se danes šteje za dvojezično. „Tako se ohranjamo,” je poudaril njihov napovedovalec. „Pa ne Samo to, društvo se pomlajuje in predstavlja kot tako pomemben steber slovenstva tudi za prihodnje čase”. Slovensko prosvetno društvo „Za-qa“ v Železni Kapli jc bilo ustanovljeno pred več kot 70 leti. Preporod in razmah je doživelo po letu 1930, ko so se množično včlanili mlajši ljudje. Združevala jih je trdna narodno zavedna vez. Med drugo svetovno vojno je šel moški pevski zbor kolektivno v partizane. Vrnili so se samo trije; poleg Karla Prušnika, ki je bil precej let zborovodja, šc dva. Nekaj kapelskih pevcev je končalo pod nacistično giljotino na Dunaju. Vojna je v ta del slovenskega življa onkraj Karavank zasekala globoke rane. Mnoge še niso zaceljene. Najbolj boleča je ta, da še vedno nimajo vseh pravic kot narodnostna manjšina. V upanju vztrajajo in pesem jim pri tem pomaga. 1. ZORAN „NA POTI K SLIKI 4 Tako je naslovil razstavo svojih slik v kočevskem Likovnem salonu akademski slikar Andrej Trobentar. Pokroviteljica razstave, ki bo odprta do 3. decembra, je kemična tovarna Melamin. Trobentarjeva razstava je prva v Likovnem salonu, odkar so ga prenovili. „Izlet v malo znane kraje” bi lahko poimenovali dogodek zadnjega četrtka, 22. novembra, ko so v dvorani doma kulture v Novem mestu prizadevni člani odbora za filmsko vzgojo pri novomeški ZKO pripravili srečanje s filmskimi ustvarjalci iz Novega mesta. Prireditev je bila posvečena dnevu republike, 804etnici rojstva Božidarja Jakca, 10-let-nici abonmajskih filmdcih predstav za mladino in 54etnici tedna slovenskega filma v Novem mestu. Na dveh predstavah so zavrteli kratke filme pionirja slovenskega fllma Božidarja Jakca ter kratke filme Ivana Marinčka in Dušana Povha, ki sta prispevala pomemben delež pri rasti slovenskega povojnega filma. Kratka filma Filipa Robarja, edinega filmskega ustvarjalca povojne generacije iz Novega mesta, sta zaključila pregled novomeškega deleža v slovenski filmografiji. Ker gre za dela, ki jih javnost skoraj da ne pozna - v takem nezavidljivem položaju je slovenski kratki film nasploh - je bila četrtkova filmska prireditev izjemno zanimiva, hkrati pa svojevrsten pogled na razvoj filma od njegovih ljubiteljskih začetkov do poglobljenega vizualnega oblikovanja sodobnih premislekov o svetu in družbi. Mi M Srečanje neslovenskih literarnih začetnikov ZKOS in ZSS ga prirejata 20. decembra letos v Velenju Tradicionalnim srečanjem literarnih začetnikov, ki pišejo v slovenščini, se pridružuje letos tudi organiziran javni nastop Eesnikov in pisateljev začetni-ov - predstavnikov narodov in narodnosti Jugodavije, ki bivajo stalno ali začasno v naši republiki. Prvo tako srečanje bo 20. decembra v Velenju, prirejata pa ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. Avtorji bodo na tem srečanju lahko sodelovali s prispevki najrazličnejših literarnih zvrsti, kajpak napisanimi v njihovem materinem jeziku. Njihova dela bo za javni nastop (literarni večer) v Velenju izbrala strokovna žirija. Na okrogli mizi pa bodo udeleženci srečanja zvedeli kaj več o tem, kako se bodo nadalje uveljavljali na Slovenskem. Tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju živi več pripadnikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki sučejo literarno pero. Nekateri med njimi (n. pr. Nebojša Ignjatovič, ki živi in dela v Kočevju) so se že precej uveljavili, njihova dela smo že slišali na literarnih večerih in nekaj tudi prebrali v najrazličnejših publikacijah (tildi v tovarniških glasilih). Vsi ti naj bi predstavljali zastopstvo našega območja v Velenju. IZ. SE BO NOVI SKLIC POSREČIL? Junijska seja skupščine novomeške kulturne skupnosti ni bila sklepčna, zato so manjkajoči delegati o pomembnih zadevah glasovali naknadno - po pošti Za v ponedeljek, 3. decembra, je spet sklicana seja skupščine, na njej pa naj bi obravnavali smernice za pripravo občinskega družbenega plana za novo petletko in nekaj drugih pomembnih dokumentov. > V PODHOSTI SPET KULTURNE PRIREDITVE -Šest članov novomeške likovne skupine Vladimjra Lamuta je postavilo na ogled svoja dela v kulturnem domu v Podhosti. Po otvoritvi 21. novembra so se obiskovalci - kakih trideset jih je bilo — pogovarjali z vodjo gostujoče likovne skupine Tonijem Vovkom. To je piva prireditev v domu, ki ga je s prostovoljnim delom obnovila mladinska organizacija v Podhosti. Mladi so se odločili, da bodo letos organizirali še nekaj prireditev. Želijo si predvsem gledaliških in filmskih predstav. Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana MERCATOR. Kmetijski kombinat Sevnica, po sklepu zbora delavcev DS Skupnih služb in sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD „Proizvodnja'' OBJ A VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN Nm LOG E: 1. dela in naloge pri načrtovanju in izvajanju investicijskih viaganj v gradbene objekte ter ostala dela, povezana z izvajanjem in nadzorom , nad investicijami; 2. vodenje kmetijske proizvodnje, načrtovanje izvajanja kmetijstva v občini Sevnica in ostala dela v zvezi s tem; 3. vodenje transporta in mehanične delavnice. POGOJI: * Pod 1: visoka, višja ali srednješolska izobrazba splošne gradbene smeri s 5 oziroma do 10 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek od 10.000,— do 11.000,— din. Pod 2: visoka izobrazba agronomske smeri s 5 oziroma do 10 leti delovnli izkušenj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD v DSSS. Pod 3: srednja šola strojne ali prometne smeri, 5 do 10 let delovnih izkušenj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD v TOZD ..Proizvodnja". Stanovanja za vsa razpisana dela in naloge niso zagotovljena. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi na naslov: MERCATOR, Kmetijski kombinat Sevnica, DS Skupnih služb, z oznako „ RAZPIS''. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključku sprejemanja prijav. EH Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana Sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o. Ljubljana MERCATOR VELEPRESKRBA n. sub. o. Ljubljana TOZD TRGOPROMET n. sub. o. Kočevje Ljubljanska c. 18 RAZPISUJE DELA OZ. NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTIL I IN ODGOVORNOSTMI 1. VODJE KOMERCIALE 2. VODJE KADROVSKE IN SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: Podi. - višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri ter 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod 2. — višja ali srednja izobrazba pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter 3 oz,5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod 1 in 2 družbeno-politične in moralno-etične vrline. Izbrani kandidati bodo imenovani na razpisana dela oz. naloge za dobo 4 let O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 60 dneh po preteku roka za prijavo na razpis. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator - Vel ep reskrba, TOZD TRGOPROMET, n. sub. o., Kočevje, Ljubljanska c. 18, z oznako „Za razpisno komisijo". TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE objavlja prosta dela in naloge <► OBRAČUNSKEGA REFERENTA za analitično X evidenco (delo za nedoločen čas) Pogoji: \ l — srednja šola ekonomske smeri ali z delom pridobljena o delovna zmožnost o-2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev j J pošljejo v 15 dneh na naslov: Trgovsko podjetje NAMA o Ljubljana TOZD veleblagovnica Kočevje, Trg zbora od-!! poslancev 20. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. VARNOST DO VARNOST, o. sub. o. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA, NOVO MESTO, o. sub. o. delavski svet RAZPISUJE naloge in opravila INDIVIDUALNEGA poslovodnega organa -DIREKTORJA TOZD Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri — 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj — izpolnjevanje pogojev iz pravilnika o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varujejo družbeno premoženje (Ur. I. SRS, št. 27/76) in pravilnika o nošenju orožja — vozniški izpit B kategorije — urejene vojaške obveznosti — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno — politična aktivnost — pravilen odnos do samoupravljanja o Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidate prosimo, da pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh v zaprti kuverti na naslov: TOZD Varovanje premoženja Novo mesto. Razpisna komisija. Novo mesto. Cesta herojev Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦j o ..KOVINARSKA" tovarna industrijske opreme in £ konstrukcij Krško OB JA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE Za obrat DOLE PRI LITIJI objavljamo naslednja o prosta dela in naloge: 1. STRUGARJA - REZKALCA - SKOBLARJA L, II., ali III. Pogoji: poklicna šola; KV kovinske smeri, 3, 2 oziroma eno Ifeto delovnih izkušenj. 2. 2 KLJUČAVNIČARJEV L, II. ali III. Pogoji: poklicna šola, VK ali KV kovinske smeri, 3, 2 oziroma eno leto delovnih izkušenj. 3. 4 POMOŽNIH KLJUČAVNIČARJEV ALI POMOŽNIH DELAVCEV Pogoji: PK, NK, 6 mesecev, oziroma 1 mesec delovnih izkušenj. Pri vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z o dokazili o izpolnjevanju ogojev naj kandidati pošljejo na naslov ..KOVINARSKA" Krško, kadrovsko-organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ GRADITELJI! APNO - BREZPLAČNO! GRADITELJI ZASEBNIH HlS, ZIDARJI, DELOVNE ORGANIZACIJE Brezplačno gašeno apno v Črnučah pri Ljubljani! Pri proizvodnji acetilena v Črnučah pri Ljubljani nam kot stranski produkt nastaja apno, ki je po svojih vezivnih lastnostih enakovredno običajnemu gašenemu apnu. Dnevna količina je okrog 40 kub. metrov. Apno je primerno za nevtralizacijo kislih odpadkov in predvsem za izdelavo malte za zidanje in ometavanje. To potrjujejo analize Zavoda za raziskavo materialov v Ljubljani in praktične izkušnje na mariborskem področju, kjer takšno apno uporabljajo zasebniki in delovne organizacije že več deset let, zadnjih nekaj mesecev pa so ga čez 3.000 porabili tudi na drugih področjih Slovenije. Acetilensko apno se dobi pri nas v Črnučah brezplačno, proti delnemu plačilu prevoznih stroškov pa vam ga s svojo kamionsko štiriprekatno cisterno kapacitete 14 kub. metrov dostavimo na mesto uporabe kjerkoli v Sloveniji. V primerjavi s hidratiziranim apnom v vrečah je acetilensko apno preračunano na suho substanco že dostavljeno na dom 3 - 4-krat cenejše. Naročila zbiramo tudi za več mesecev vnaprej, tistim pa, ki bodo vzeli apno v mesecih decembru, januarju in februarju, nudimo še poseben popust pri prevoznih stroških. Podrobne informacije o lastnostih tega apna in o načinu uporabe dobite osebno, po telefonu 061—341—985 ali po pošti pri TOVARNI DUŠIKA RUŠE -TOZD METALURGIJA -Obrat dissous plina Črnuče 61231 Črnuče. Cesta na Brod 4 IGM ..SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje /. V DE STROKOVNE SLUŽBE: 1 DIPL. GRADBENEGA INŽENIRJA oz. gradbenega inženirja za zahtevno projektiranje izdelkov in zahtevno pripravo del; pogoj: končana FAGG oz. višja šola gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj; po potrebi in dogovoru nudimo stanovanje. 1 GRADB. TEHNIKA za obdelavo in sodelovanje pri pripravi del; pogoj: končana gradbena tehnična šola, 3 leta delovnih izkušenj. 1 VARNOSTNEGA INŽENIRJA za naloge in opravila varstva; delovne izkušnje so zaželene. II. V DE PROJEKTIVNI BIRO: 5 GRADBENIH OZ. ARHITEKTONSKIH TEHNIKOV za zahtevno obdelavo in sodelovanje pri projektiranju ; pogoj: končana srednja tehnična šola ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit. 1 GEOMETRA za manj zahtevno obdelavo in sodelovanje pri projektiranju, pogoj: srednja tehnična šola ustrezne smeri, delovne izkušnje so zaželene. III. V DE GRAMOZNICA IN CEMENTNI N E DRNOVO: 1 GRADB. TEHNIKA za manj zahtevno obdelavo in sodelovanje pri pripravi del; pogoj: srednja tehnična šola c^adbene smeri, delovne izkušnje so zaželene. IV. V DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE BREGE: 1 GRADB. TEHNIKA za manj zahtevno obdelavo in sodelovanje pri pripravi del; pogoj: srednja tehnična šola gradbene smeri, delovne izkušnje so zaželene. Poskusno delo traja za vse dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ©emona globtour turistična agencija -travel agency novo mesto m KRKA VABIMO VAS NA STROKOVNE EKSKURZIJE: BIRMINGHAM — LONDON, 38. mednarodni gradbeni sejem — INTERBILD, letalo, 4 dni, odhod 4. decembra; MUENCHEN - mednarodni sejem BAU 80, avtobus, 3 dni, odhod 16. januarja 1980. NA SILVESTROVANJE v domovini: POSTOJNA - KALIČ, POREČ, VRSAR, PRIMOŠTEN, HVAR, JELŠA; v tujini: BRATISLAVA, ATENE, BUDIMPEŠTA, LAGO di GARDA, VVEISSBRIACH, RIM. ' NA POTEPANJE PO KLASIČNI GRČIJI: letalo, 8 dni (od 25. januarja do 1. februarja 1980), cena 6.600 din. NA SMUČANJE IN ZIMSKO REKREACIJO v domovini: BLED (ZATRNIK), KRANJSKA GORA, KALIČ, LUČE VRSAR, PORTOROŽ, POREČ, PRIMOŠTEN in po zelo ugodnih cenah HVAR (3-tedenski aranžma samo od 1.820 do 2.030 din); v tujini: REICHENFELS, KLIPPITZTOERL, NASSFELD, ST. JAKOB, LIENZ, VVEISSBRIACH, SILLIAN, PEČE, BAD -KLEINKIRCHHEIM, KRONPLATZ, GITSCHBERG, SAN GIORGIO, ANDALO, SAN MARTINO Dl CASTROZZA, MAUTERNDORF. INFORMACIJE IN PRIJA VE: GLOBTOUR Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19 telefon: (068) 25-125 in 25-789. v ŠPORTNI KOMENTAR Prvenstvo presenečenj Minulo klubsko polfinalno republiško prvenstvo v Novem mestu je bil nekakšen nenačrten pregled, ki naj bi pokazal, ali je ta čas v dolenjskem moškem in ženskem rokometu, ki mu letos ne gre najbolje, sploh kaj novega. Turnir je bil pravzaprav malo prvenstvo presenečenj. Marsikdo je vedel, da z mladimi po klubih delajo, vendar da imamo toliko dobrih igralcev in igralk ni nihče pričakoval V moški konkurenci so na primer prav vse ekipe pokazale lep, sodoben in udaren rokomet. To velja zlasti za vrste iz Novem mesta, Sevnice in pa tudi Šentjerneja, za vrste iz mest, kjer so končno ubrali pravo pot in posvetili vso pozornost najmlajšim. Vsekakor je minulo nedeljo najbolj opozoril Kocijan (Šentjernej), najboljši strelec turnirja, ki bi lahko ob pravem delu zrasel v odličnega igralca. Žal v domačem klubu, ki je, kot so potarnali njegovi soigralci, pozabljen od vseh odgovornih telesno-^ Jctiltumih delavcev in organi- zacij, nima prave možnosti za razvoj. Tudi v ženski konkurenci ni šlo brez presenečenj. Ne samo zaradi dejstva, da je v Novem mestu nastopila tudi mlada neizkušena vrsta iz Ribnice, kar dokazuje, da ima Dolenjska tudi vse več ženskih ekip, pač pa zaradi razpleta dogodkov. Najresnejše kandidatke za uvrstitev v slovenski finale iz Kočevja, drugoplasirane pa jesenskem delu v 1. republiški ligi, so morale priznati premoč mladink domačega kluba. Novomeščanke so z borbeno igro resnično presenetile in napovedale, da bodo z resnim delom in ob izredno močnem zaledju lahko prav kmalu potrkale na vrata H. zvezne lige. Prvenstvo je skratka dokazalo, da je v dolenjskem moškem in ženskem rokometu res veliko novega, še ne uveljavljenih igralk in igralcev. Rokometni delavci so jih znali pridobiti, in kar je še važnejše, tudi obdržati Torej tudi uspehi ne smejo izostati. J. PEZEU Pod obroči zmagi in hud poraz V tekmi nekdanjih tekmovalcev lahka zmaga Novega mesta — Podbočje odpravilo Žalec — Nov poraz Kočevja — Prihodnje kolo bo 8. decembra NOVO MESTO -BETI 114 : 59 (54:31) Čeravno so $edalci vedeli, da prihaja v Novo mesto ena slabših ekip v ligi, se jih je v dvorani zbralo okoli 200. Videli so slabo igro, kajti Ekipe v petih republiških košarkarskih predtekmovalnih ligah so odigrale 6. kdo. V skupini C so Novomeščani dosegi novo lahko zmago, Podbočje je premagalo Žalec. V skupini D so Kočevci igrali v gosteh in doživeli nov poraz ter so z dvema zmagama na četrtem mestu. Konec tedna ne bo tekem, prvenstvo pa bodo moštva nadaljevala 8. decembra. močno pomlajena vrsta Beti ni bila kos izkušenim in uigranim domačim igralcem. Novo mesto: Munih 25, P. Seničar 27, S. Seničar 8, Plantan 20, Cerkovnik 10, Zupevec 8, Hrovatič 6, Rihar 3, Skobe 7. Beti: Zabčič 13, Vivoda 19, Kremesec 11, Gršič I 6, Gršič II 3, Janje 2, Vukšinič 2 in Ivčič 3. PODBOČJE - 2ALEC 88 : 80 (39:42) V leskovški dvorani se je zbralo okoli 300 gledalcev, ki so bili priča zanimivemu srečanju. Po prvem plčasu so bili gostje boljši, v Grošlju pokal Med pionirji najboljši Ramovš —Zmagal tudi Brudar MINUTA ODMORA - V srečanju z nekdanjimi tekmeci iz Metlike novomeški košarkarji niso imeli pravega dela. Zato so bile tudi minute za pogovor precej drugačne kot leta poprej. Na sliki od leve proti desni: P. Seničar (4), Plantan (15), Žu-pevec (14), trener S. Kovačevič in Munih (8). • Bela krajina iz v počastitev občin- Novosti v mladinskem rokometu V Novem mestu je bilo republiško klubsko prvenstvo - V polfinalu zmagali Celjani in Novčmeščanke in obe vrsti sta se uvrstili med štiri najboljše v SRS 24. in 25. novembra dopoldan sta bila v novomeški športni dvorani „Marof’ polfinalna turnirja republiškega rokometnega klubskega prvenstva SRS za mladinske ekipe. Najprej so igrala dekleta. Za presenečenje so poskrbele igralke iz Novega mesta, dan kasneje pa so v zanimivem turnirju zmagali mladi Celjani. Oba turnirja sta postregla s kakovostnim rokometom, ki ga je zaradi dejstva, da se je v finale lahko uvrstila ena sama ekipa, p^jpestrila še izjemna borbenost. Organizatorji turnirja, novomeški rokometni de- Slabo za konec lavci so napovedali, da se bo v ženskem finalu med štirimi najboljšimi vrstami znašla ekipa iz Kočevja, ki nastopa v prvi republiški ligi in je povrhu vsega po jesenskem delu na odličnem 2. mestu. Žerjavove varovanke so z novomeškega parketa odšle sklonjenih $av, kajti v finale odhajajo predstavnice ZRK Novo mesta Pri moških so vlogo favoritov Celjani dobro opravilu Bili so daleč najboljša ekipa, z obetavno igro pa so se izkazali še conski ligaši iz Novega mesta, ki so v konkurenci močnih vrst zasluženo osvojili 2. mesto. Poraz novomeških nogometašev in remi Kočevja Jesenski del prvenstva so odigrale tudi ekipe v slovenskih nogometnih ligah. V zadnjih tekmah nogometaši z Dolenjskega niso imeli posebne sječe. Čeprav na papiiju favoriti- so Novomeščani izgubili, Kočevci pa so igrali samo neodločeno. PRIMORJE - ELAN 1:0 (0:0) Novomeščani so upali, da bodo v Ajdovščini osvojili vsaj pol točke. V dokaj zanimivem srečanju so imeli celo nekaj priložnosti, vendar jih Zaradi nespretnih napadalcev pa tudi močng>a vetra, ki je oviral tekmo, . niso izkoristili. Po enajstih odigranih | tekmah so z enajstimi točkami (ena neodigrana) na predzadnjem mestu. ELAN: Mujič, Petretič, Pavlin, Perhaj, Žnidaršič, Gabrič, Kneževič, Bradač, Ven ta, Skedelj, Kokolj. KOČEVJE - JESENICE i:l (0:0) Kočevski nogometaši so imeli v zadnjem jesenskem kolu veliko športne smole. V. dokaj lepi tekmi so povsem nadigrali goste m razpoloženi Gyarek je zadel mrežo gostov že v 20. minuti. Nato so domači strelci zatajili, gostje pa so izenačili bolj po naključju. Po dvanajstih odigranih tekmah so Kočevci s 14 ' točkami na drugem mestu. Kočevje: Sanka, Boban, Rajšel, Merhar, Kurtalič, Dobrič, Buzuk, Briški (Kvedt), Gerek, Kozic, Petrovič. ŽE V 1. KOLU DERBI V 1. kolu pomladanskega dela slovenske nogometne lige-zahod ■grajo Novomeščani dama s Taborom. Če se hočejo rešiti dna, bodo morali slabo ekip tudi Premagati. Kočevce čaka težka tekma s trenutno vodilnim Koprom •n v derbiju dveh najboljših ekip |zahodne lige lahko dosežejo vsaj neodločen rezultat. Bela krajina igra na Jesenicah in v boju za tretje mesto bi morali Črnomaljci ponoviti jesenski uspeh, ko so zmagan 3:0. ■v i.-.- ; - — Rezultati - ženske: Mirna — Lisca 13:16 (8:9), Inles — Novo mesto 5:16 (4:9), Mirna — Itas 3:26 (1:13), Lisca - Inles 12:6 (8:3), Lisca - Novo mesto 5:9 (2:3), Novo mesto - Itas 9:8 (6:5). Vrstni red: 1. Novo mesto, 2. Kočevje, 3. Lisca, 4. Mirna, 5. Inles. Za Novo mesto so igrale: Štrukelj, Bon, Ilič in, Jalšovec, Turk, Ovniček, Jakše, Perše, Slajkovec, Kralj in Robek; za Itas (Kočevje): Ste&nič, Vilicer, Milešič, Mišmaš, Novak, S. Jerič, M. Jerič, Turk, Benko, Zbačnik, Oven in Jambro-vič; za Lisco: Naglič, Starič, Jazbin-fek, T. Plaz ar, M. Plaz ar, Hočevar, Gole in Železnik; za Inles: Mohar, Bojc, B. . Oražem, M. Oražem, Drobnič, Kmc, Goršič in Felc; za Mirno pa Zakrajšek, Brzin, E. Tintor, S. Tintor, Muhič, Peček, Brate, Bartolj, Predlogar, Miklič, Križnik in Kovačič. PRIZNANJA ŠPORTNIM DELAVCEM Na slavnostni seji zborov občinske skupščine Metlika in vodstev družbenopolitičnih organizacij v počastitev občinskega praznika in dneva republike so v ponedeljek na Suhorju zaslužnim športnim delavcem podelili Bloudkove značke. Za 30 let dela v TVD Partizan Metlika je zlato Bloudkovo značko dobila Dana Orlič, srebrno značko za 20 let dela v TVD Partizan Jože Gršič, bronasti znački za 10-letno delovanje na športnem področju Željko Goleš in Marjan Pavlovič. Moški: Radeče — Aero 13:21 (4:9), Aero - Krka 25:19 (13:10), Krka - Sevnica 13:12 (6:7), Radeče - Šentjernej 11:16 (6:9), Sevnica - Radeče 21:14 (9:9), Šentjernej — Krka 18:21 (8:11), Krka — Radeče 19:16 (9:8), Šentjernej — Sevnica 17:20 (12:11), Aero - Šentjernej 24:7 (15:3) in Sevnica — Aero 14:19 (6:10). Vrstni red: 1. Aero (Celje) 8 točk, 2. Krka (Novo mesto) 6, 3. Sevnica 4, 4. Šentjernej 2, 5. Radeče (brez točke). Za Krko so nastopili: Murgelj, Kastelic, Kukman, Barbo, Progar, Martinovič, Bojane, Pureber, Zupančič, Petrinčič, Tomšoč, za Šentjernej: Skedelj, Kocijan, Hudoklin, Petrič, Bevc, Bakše, Rangus, Krnc, Radovan in Vereš in za Sevnico Skušek, Vavtar, T. Kneževič, J. Kneževič, Redenšck. Span, Pečar, Smid, Radanovič in Hrovat. Kočevje drugo po tretjem krogu V II. republiški namiznoteniški ligi vodi Lendava V novomeški športni dvorani je bil v soboto dopoldan tretji krog druge republiške namiznoteniške lige, v katerem so nastopile ekipe iz prve skupine, in sicer Lendava, Piran, Kočevje in Dolenjska (Novo mesto). Tudi na novomeškem parketu so imeli največ uspeha igralci iz Lendave, ki so v tretjem krogi brez težav zmagali in imajo tako veliko možnosti, da obdržijo lepo prednost tudi v spomladanskih trdi krogih, ki bodo letos aprila v Lendavi, Piranu in Kočevju. Izidi: 1. kolo 3. kroga: Lendava - Obala 5:0, Kočevje - Dolenjska 5:0, 2. kolo: Dolenjska - Obala 2:5, Lendava - Kočevje 5:2, 3. kolo: Lendava — Dolenjska 5:0 in Kočevje - Obala 5:3. Vrstni red 3. kroga: 1. Pomurje -Lendava 6 točk (15:2), 2. Kočevje 4 (12:8), 3. Obala 2 (8:12), 4. Dolenjska 0 (2:15). Končni vrstni red: 1. Lendava -Pomurje 34 točk (85:14), 2. Kočevje 26 (73:40), 3. Dolenjska 18 (52:54), 4. Obala 16(41:61). LESKOVEC: V NEDELJO NA STRELIŠČE Člani leskovškega Partizana posvečajo v zadnjem času veliko pozornosti množičnosti in rekreaciji. V letošnjem letu so pripravili vrsto uspelih akcij, ta čas pa potekajo zanimive tekme v dveh skupinah za mali nogomet V prvi so med boljšimi igralci iz Smlednika, Gorenje vasi in Leskovca, v drugi pa z Velikega Tma. Veniš in Mrtvic. V kratkem se bo začela še liga v rokometu, v nedeljo pa se strelci lahko udeležijo dmštvenega tekmovanja, s katerega bodo najboljši odšli na občinsko prvenstvo. Aeroklub Metlike je 1 skega praznika pripravil konec prejšnjega tedna tekmovanje letalskih modelarjev za .Dolenjski pokal sezone 1979’. Srečanje 40 tekmovalcev iz Ljubljane, Celja, Mirne, Novem mesta in Metlike je potekalo pod pokroviteljstovm DO Komet Rezultati - F-l-A: 1. Videnšek (Ljubljana) 1960 točk, 3. Jevšček 1909, 4. Kranjc (oba Novo mesto) 1135, 5. Bartolj (Mirna) 1095; F-l-C: 1. Grošelj 1260 (Novo mesto), 2. Kamer (Celje) 961; F-l-B: 1. Ramovš (Mirna) 232, 2. Huč (Mirna) 217, 3. Bauer 207, 4. Brudar 169, 5. Dravinec (vsi Novo mesto) 140 itd. Ob koncu tekmovanja so najuspešnejši tekmovalci dobili priznanja, Novomeščan Janez Grošelj pa je v članski konkurenci po izenačenem boju in v tako imenovanem podaljšku zmagal in osvojil pokal letošnje sezone. Med pionini je pokal pripadel najboljšemu Miren-čanu Karlu Ramovšu. nadaljevanju pa so domači z borbenostjo in dobro igro v obrambi goste najprej ujeli in nato tudi prehiteli. Po 6. kolu je Podbočje s 4 točkami na 4. mestu. TRNOVO - KOČEVJE 91 : 85 (47:42) Kočevcem se podvig ni posrečil, predvsem zaradi slabe igre v obrambi, saj so jim domači košarkarji § obrali domala vse odbite žoge. labo pa so v obrambi igrali tudi gostje, kar je spretno izkoristil razpoloženi Grgonč in dosegel 32 zadetkov. Kočevje: Popovič 16, Grgorič 32, Papež 8, Bončina 14, Hegler 15. DRUGA ZMAGA ZA BETI? V 7. kolu slovenskih košarkarskih lig vsa moštva z našega konca gostujejo. Novomeško moštvo igra v Trbwljah s solidno Rudarjevo vrsto, ki je morala v Novem mestu priznati premoč Dolenjcev. Podbočje igra z Zlatorogom in borbeni Dolenjci bi morali doseči tretjo ligaško zmago. Metličani igrajo v Žalcu in čas bi že bil, da pridejo do novih prvenstvenih točk. Mlada ekipa Kočevja bo v 7. kolu doživela nov poraz, pomerila se bo namreč s Fructalom, moštvom, ki je v njihovi skupini daleč najboljše. Ekipe bodo odigrale tekme 8. decembra. I TREBNJE: VENCEL IN BIZJAKOVA Pred kratkim se je končalo letošnje sindikalno prvenstvo v kegljanju. Pri moških so zmagali predstavniki Trima, pri ženskah pa Kmetijska zadrugi. Rezultati-moški: 1. Trimo, 1167 podrtih kegljev, 2. Iskra (Mokronog) 1132, 3. PM Trebnje 1116, 4. Donit 1114, 5. KZ Trebnje 1099, 6. Akril 1085, 7. KPD Dob 1062, 8. IGK (Račje selo) 1028 itd; posamezno: Vencfil (Iskra) 215, 2. Juršič (Trimo) 210, 3. Fliser (Iskra) 210 itd,; ženske: 1. KZ Trebnje R. Fliser (obe KZ) 160, 3. Stancar (SO) 160 itd. R. Fliser (obe KZ) 160, 3. Stamcar (SO) 160 itd. N. GO LES HOJA, TEK IN TEK NA SMUČEH Od 9. decembra do 20. aprila bo v Sloveniji kar 16 organiziranih prireditev, na katerih se bodo lahko udeleženci, ki niso člani nobenega društva, pomerili v hoji, teku in teku na smučeh. Prva prireditev bo 2. decembra na Pohorju. Vsekakor bodo najbolj zanimive prireditve, na katerih bodo lahko nastopile družine. Družinske teke bodo pripravili v Dupljah (20. januarja), na Ravnah Koroškem (27. januarja), v Novi in v Logarski na vasi (3. februarja) dolini (6. aprila). Krka je že pod vrhom Novomeške igralke prišle na 3. mesto — Moški .počivali' — V reprezentanci SRS Brulec in Kolarič PRIPRAVE NA 6. TRNOVSKI MARATON J Organizacijski kanite „Tmov- • • skega smučarskega maratona" je ; ; že začel z organizacijskimi pri- ; • pravami za najbolj množično J S smučarsko tekaško prireditev, ki j : se je uveljavila tudi zunaj naših : j meja. Tek bo, če ponovno ne bo • j nagajalo vreme, 10. febiuarja • • 1980 na Črnem vrhu nad Idrijo. ! • • s . : • Na zadnji seji so člani organi- J ! zacijskega komiteja določili { i proge za naslednje teke: pionirji • • še bodo pomerili na 10 km dolgi • • progi, udeleženci teka SLO na S • 12 km, mali maraton bo dolg 15 i • km, maraton pa 42 km. Medtem ko so moške ekipe v 1. slovenskih ligah tekme 7. kola zaradi udeležbe nekaterih igralcev na pripravah mladinske republiške vrste preložile, so dekleta prvenstvo nadaljevala. Gledalci na Dolenjskem so bili tokrat priča eni sami tekmi, in sicer med Krko iz Novega mesta in Kočevjem. KRKA - KOČEVJE 3:0 (1,8,9) Dolenjski ženski odbojkarski derbi je privabil v športno dvorano Marof blizu 50 gledalcev. Domače igralke so v dokaj nezanimivem srečanju brez težav premagale neizkušene Kočevke, a so navzlic temu pri gledalcih naredile slab vtis. Ker so v prvem nizu oddale eno samo točko, so drugi set nadaljevale pretirano samozadovoljno, podcenjevalno. To je še toliko bolj nerazumljivo, ker so bile Novomeščanke še pred kratkim na dnu lestvice. Njihovo zvezdniško igro so gostje izkoristile in hitro povedle 7:0. Ko je domačinkam začela v grlo teči voda, so igrale resneje in set hitro dobile. Krka: Brajer, Vidljinovič, Rajer, Gostiša, Zevnik, Boh, Kmc, He-gediš. Kočevje: Levstek, Solar, Piškur, Veršič, Lapuh, Ahac, Siraj, Jakopin, Blatnik, Vidmar. KOCEVKAM PRVI TOČKI? 8. decembra bodo ekipe v ženski odbojkarski ligi odigrale 8. kolo. Kočevke igrajo doma z vrsto Ljubnega. Domači navijači gotovo ne bodo videli kakovostnega srečanja, obeta pa se zanimiva tekma za točki, v kateri domače igralke niso povsem brez možnosti za zmaga Pred domačimi gledalci bodo nastopile tudi. Novomeščanke, pomerile pa se bodo z močno vrsto Mežice. Ce se hočejo lanskoletne članice II. zvezne lige vmešati v boj za vrh lestvice, morajo drugo soboto v decembru zmagati BRULEC IN KOLARIČ V REPREZENTANCI Kar trije člani novomeškega odbojkarskega republiškega ligaša Pionirja so se udeležili pnprav mladinske republiške odbojkarske reprezentance, ki bo med prazniki nastopila na tradicionalnem mladinskem odbojkarskem turnirju republiških vrst v Kraljevu. N a pripravah so igrali Brulec, Kolarič in Plut. Dres z republiškim grbom bosta oblekla bolj izkušena odbojkarja, medtem ko ostaja Plut še naprej med najresnejšimi kandidati za uvrstitev v slovensko mladinsko reprezentanco. BARTOLJ IN BUKOVČEVA VODITA Po drugem nastopu na kegljaškem ?rvenstvu Trebnjega še naprej vodita anez Bartolj in Marija Bukovec. Nastopi so zanimivi, tekmovalci in tekmovalke pa dosegajo lepe rezultate. Trenutni vrstni red - moški: Bartolj — 1633 podrtih kegljev, Goleš 1622, Lavrič 1578, FUipič 1559 itd; ženske: Bukovec 764, Veble 701, Mezgec 700, Fliser 698 itd. N. G. Atlet in košarkar Rad igra košarko, nogomet, spogleduje s z namiznim tenisom, z vsem srcem pa je pri kraljici športov atletiki. Že več kot dve leti je na atletskih stezah, odkar pa so v mestu ob Rinži dobili sodobno maso, ime Roberta Radosavljeviča v slovenski atletiki že marsikaj pomeni. Strokovnjaki napovedujejo, da bo, če bo Robert vztrajal, pomenilo še več. lfRes, v atletiko sem zaljubljen,” pravi tihi učenec 1. razreda kočevske gimnazije. „Razumljivo je, da sem pred leti treniral domala vse. Kot pravimo, sem iskal, primerjal in se v 7. razredu dokončno odločil. In na tehtnici so zmagale naslednje discipline: tek, mnogoboj, skok v daljava" Na rezultate ni bilo potrebno dolgo čakati, prišli so nenavadno hitra Sledila so tekmovanja in z njih se je skromni Robert vse pogosteje vračal z dobrimi rezultati in medaljami. Tako je imel v minulem letu najdaljši skok med slovenskimi pionirji (6,08), na atletskem pokalu Slovenije v Mariboru pa je v teku na 100 m ciljno vrvico prvi pretrgal (11,3). „ Letos sem se najbolj razveselil zmage v atletskem mnogoboju, ko sem s 7.049 točkami postavil nov republiški rekord za pionirje. Ravno v tej disciplini bi lahko dosegel še boljše rezultate, vendar sem zatajil s skoku v višino in v teku z ovirami. Ker-sem za ti dve disciplini nekoliko premajhen, bom bržkone poslej največ pozornosti posvetil teku na kratke daljava” alja R proge ter skoku v obert trdi, da najlaže tekmuje v močnejših konkurencah. Bolj znanih tekmovalcev ga ni strah in mik takih tekmovanj je zanj prav ta, da premaga favorita. V Novem mestu je na primer nastopil v članski konkurenci in s petnajstimi leti postal dolenjski prvak (6,26). Gotovo je Kočevje z njim dobilo obetavnega atleta, ki bo nadaljeval tradicijo znanih atletov Bižala, Adamiča, Hočevarja, Kolete in še nekaterih. ..Povedati moram, da v klubu nisem edini, od. katerega si marsikaj obetajo. TU je še kopica drugih. Čeravno imamo lep stadion, pa ne moremo delati najbolje. Okoli 30 pionirjev in Sionirk pride na enega trenerja, nami na srečo dela Jože Koleta, vendar sam ne bo zmogel dolga Atletika je namreč šport, ki potrebuje več kot samo dobre atletske naprave. Povrhu vsega je v klubu kopica obetavnih, zlasti Marija Rus, pred katero je še lepa tekmovalna kariera. In čeravno je Robert zapisan atletiki in je prav z njeno pomočjo pnšel do številnih medalj, diplom in pokalov, rad zaide tudi na košarkarsko igrišče. Atletskega prvaka žoga prav tako uboga. kot ga šprintarice. M. GLAVONJIČ v_ J RAZPIS PRIZNANJ OF 2irija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Novo mesto objavlja razpis priznanj OF slovenskega naroda za leto 1980 V občini Novo mesto se bo podelilo za leto 1980 20 priznanj OF. Za občinsko priznanje OF slovenskega naroda žirija meni, da je potrebno pri predlaganju kandidatov upoštevati naslednje: — družbenopolitične aktivnosti kandidata — pomen njegovega dela za širšo družbenopolitično skupnost — dejavnost na drugih področjih družbenega življenja in dela — delež pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov — pri posamezniku še posebej upoštevati osebne kvalitete. Kandidate za priznanja OF lahko predlagajo posamezniki, OZD, družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije ter samoupravne skupnosti. Predloge pošljite do 15. januarja 1980 na Občinsko konferenco SZDL Novo mesto, Kettejev drevored 3. Predlogi morajo poleg kratkega življenjepisa in natančnega naslova vsebovati utemeljitev, zakaj se posamezni kandidat predlaga za priznanje OF. Predlogi naj bodo napisani na posebnih obrazcih, ki se dobijo na OK SZDL Novo mesto. Prosimo, da predloge z utemeljitvami dostavite do navedenega roka, ker pozneje dostavljenih predlogov žirija ne bo upoštevala. Žirija za podeljevanje priznanj OF ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J . <► ♦ /© OBVESTILO ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO sklicuje po sklepu izvršilnega odbora banke V SREDO DNE 5. DECEMBRA 1979 ZBORE DEPONENTOV OB 13. uri IN ZBORE VARČEVALCEV OB 16. uri. Zbori se sklicujejo po območjih občin in bodo: v Črnomlju v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj v Metliki v sejni sobi občinske skupščine Metlika v Novem mestu v sejni sobi banke, !V. nadstropje, Kettejev drevored 1 v Trebnjem v prostorih ekspoziture Trebnje. Na zborih bo obravnavano poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana in obravnava izhodišč in smernic za letni načrt in uresničevanje srednjeročnega plana za leto 1980, dela, ki se nanaša na področje zbiranja in uresničevanja sredstev varčevalcev in deponentov. Na zborih bodo izvoljeni tudi člani sveta deponentov in varčevalcev. Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi 7. in 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih OZD PREVOZ BREŽICE DELA IN NALOGE: VEC VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pogoj: vozniški izpit C in E kategorije < PRALCA VOZIL Pogoj: nekvalificiran delavec < VULKANIZERJA-GUMARJA Pogoji: kvalificiran delavec gumarske smeri, 1 leto delovnih < izkušenj * i NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA ZA VRA- < TARSKA DELA NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA TARSKA IN POMOŽNA DELA ZA VRA- Vsa dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: Komisija za delovna razmerja DO PREVOZ BREŽICE do 15. 12. 1979. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni. Odnetifrika sadiugm Kolodvorska c. 39 KIT KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisne komisije pri TZO »Kmetijstvo" Črnomelj, Dragatuš, Semič in Adlešiči RAZPISUJEJO prosta dela in opravila VODIJ TEMELJNIH ZADRUŽNIH ORGANIZA-I CIJ,.KMETIJSTVO" Črnomelj, Dragatuš, Semič in Adlešiči Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 2. da imajo najmanj srednješolsko izobrazbo, agronomske ali ekonomske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. 3. da imajo ustrezne moralno politične kvalitete, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Prijave sprejema Splošni sektor KIT KZ Črnomelj 10 dni po objavi v Dolenjskem listu. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica Novo mesto objavlja za sprejem na delo: - ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG ClSCENJA POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME / - in vabi k sodelovanju - DVA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG FINANČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji za sprejem so: Za čiščenje prostorov se zahteva dokončana osnovna šola in 1 mesec delovnih izkušenj. Za inšpektorja se zahteva visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Za navedene naloge se zahteva moralno politična neoporečnost Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi. NOVOMONTAZA, NOVO MESTO OBJA VLJA NASLEDNJA DELA IN OPRA VILA: 1. POMOČNIK VODJE CENTRALNE KURJAVE 2. ADMINISTRATOR V KOMERCIALNI SLUŽBI 3. 2 KV MONTERJA CENTRALNE KURJAVE 4. 2 KV MONTERJA ELEKTROINSTALACIJ 5. MONTERJA PREZRAČEVALNIH NAPRAV Poleg splošnih pogojev naj kandidati izpolnjujejo še naslednje pogoje: pod 1.: strojni inženir z enoletnimi izkušnjami ali strojni tehnik s 3-letnimi izkušnjami pod Z: ekonomski ali administrativni tehnik (lahko tudi administrator) z enoletnimi izkušnjami pod 3., 4. in.: končana ustrezna poklicna šola Prijave z dokazili sprejema splošna služba DO Novomontaža, Adamičeva 2, 68000 Novo mesto, 15 dni po objavi. Kandidate vabimo na neobvezen razgovor, kjer jih bomo sežnanili s pogoji dela, osebnimi dohodki in drugimi zadevami. n Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško - DS SS - LABORATORIJ- < > objavlja prosta dela oz. naloge: \\ POMOŽNA DELA V LABORATORIJU Pogoji: — nepopolna srednja oz. strokovna šola ali — vsaj dokončana osemletka — občasno delo v 3 izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Vsaka Eva lahko utrga jabolko Prevelika navezanost hčera na roditelje, naj bo to mati ali oče, lahko povzroči stalno zavrtost pri spolnih odnosih ziele ženske. Do take ugotovitve je prišel psiholog Dagmar 0‘Connor, potem ko je pomagal več kot 600 poročenim ženskam k bolj sproščenemu ljubezenskemu življenju. Krivec za odsotnost užitka v zakonskih spalnih odnosih je tako imenovani sindrom „dobre-ga dekletca”. Hčerkice, ki so se ves čas trudile ugajati staršem^ ki so se v vseh odločitvah navezovale na odločitev staršev in ki niti v zrelih letih ne morejo samostojno in z vso potrebno odgovornostjo zaživeti, morajo, tako meni psih dog, doživeti polom v zakonski po- stelji. Odvzeta jim je ena od slajših strani življenja. V skladu s svojo izkušnjo je 0’Connor izdelal tudi način zdravljenja. Ženske, ki ne poznajo orgazma, se zbirajo v skupinah, kjer se uvajajo v bolj sproščeno razmišljanje o lastnem telesu in lastni osebnosti. Osnovno načelo tistega dela terapije, ki je prepuščen ženskam samim, pa je, naj svoje telo sprejemajo in se z njim spoznajo, kot da so stare šde dve leti. Istočasno poskuša psiholog razrahljati odvisnost hčera od staršev v pogovorih z roditelji, nemalokrat pa jih tudi pritegne k sodelovanju. Šele kasneje sledi prilagajanje zakonskemu ali svobodnemu partnerju. Osnovatelj nove spolne terapije zagotavlja, da je pomagal vsem ženskam, ki so pri njem iskale pomoč. Zdravljenje traja dve leti. Rešitev prejšnje križanke m 1 •< £1 .. žr ::: £ K o K A R. K A S e C — I A. R. A tJ O b u R, A — A p. t & T -H M \ L A M ST K A N T F p 1 K e \_ s T & O k S A LA T E o K A L P A R A L & vlAk * TA N -s X \ K prgišče misli Ogrožene zaradi izbirčnosti V „zasebno" življenje najmanjših morskih želv se biologi vtikajo dobronamerno — Kako rešiti ogroženo vrsto? Kaj bi početi, če ne bi bilo sovražnikov? P. T. CHARDIN Ni večnii idej ne resnic in ne sistemov. T. SVETINA V ljudeh je nekaj čudno ponarejevalskega. P. LAGERKVIST klobučevina riževo žganje naš otok ptic pevec identičnost vrsta bo bna mr ducat mit. lovec nizka gozdna rastlina bakla nasa gora . sr-boginja nesreče sredstvo* mesto pod “ffltill .Ufi. kant mlačni kavčukov sok spl.ljud. ndnnr . gl. mesto grčije trava postava turčiji vrsta . kostima telesne JtfJL os. zaimek gr.crka središče - iitit teža omota tiam velikan hrv. petrol si senat gogala IjLILS__ fr. književnik med nob padli sl. književnik m.glas angl.kon- servativec denarni izraz blagovne vrennosti virovitica delteni-Skeinre srbmime običaj prebivalec istre dl Najmanjšim in najredkejšim morskim želvam, atlantskim ridlijevkam, je grozilo in jim še grozi uničenje. V treh desetletjih se je njihovo število skrčilo za neverjetnih 99 odst. Njihova jajca so namreč poleg naravnih sovražnikov na veliko ropali tudi ljudje, ker ljudsko izročilo pripisuje jajcem čarobno moč zbujanja spolne sle. Ropanje je bilo toliko bolj učinkovito, ker ridlijevke legajo jajca samo na čisto določenem kosu mehiške obale. Cemu taka ozemeljska izbirčnost, nihče ne ve. Zadnja leta je mehiška vlada z vojaškimi stražami poskušala preprečiti ropanje želvjih gnezd, vendar pa so prav letošnji dogodki pokazali, da so tudi straže nemočne, če želvjemu zarodu zagrozi podobna ekološka 1 ► | Majhno je lepo Miniatu rižem nove vrste — Veliko denarja za male reči V svetu, ki se otepa z velikimi težavami, se je razbohotilo zanimanje za majhne reči. Tako nekako bi lahko opredelili rastoče število miniaturistov, strastnih izdelovalcev in zbirateljev močno pomanjšanih predmetov. Samo v ZDA se je v zadnjih število letih njihovo nad 100.000. dvignilo Klobuki, obleke, kosi pohištva, posode, lestenci, vaze, slike znanih mojstrov, slavni arheološki predmeti, vse to postaja v močno pomanjšanih merah predmet zanimanja in živahnega trgovanja. Trgovin, ki se skoraj izključno ukvarjajo s prodajo pomanjšanih reči, je že preko 4.000, skupen promet pa prese-sto milijonov dolaijev letno, ar niti ni presenetljivo, če vemo, da so nekatere miniature za navadnega Zemljana strahotno drage- Kar 100.000 di-naijev je treba odšteti za miniaturno perzijsko preprogo, veliko 5 kvadratnih decimetrov. Vsak kvadratni centimeter površine miniaturne preproge ima okoli 200 vbodov. Precej cenejši, pa še vedno drag je lestenec, sestavljen iz 70 steklenih kroglic — 14.250 din. Kakšen dežnike c za 2.000 dinaijev bi si lahko privoščil tudi manj peti--čen miniaturist — tako se namreč zbiratelji in izdelovalci sami imenujejo. Nihče^pa nima toliko denaija, da bi lahko kupil pomanjšan grob staroegiptov-skega faraona Tutankamona. Miniatura, izdelana iz voska in zlatih lističev, nima cene. katastrofa, kot je bil letošnji izliv ogromnih količin nafte v Mehiškem zalivu. Edino jamstvo, da bodo ridlijevke preživele, je v tem, da )rJ' navadijo legati jajca še kje drugje. Najnovejši tak poskus so letos izvedli ameriški strokovnjaki. Z ob* le Rancho Nuevo so pobrali sveže zvaljena jajca in jih z letali prepeljali 300 km daleč do otoka Padre ob teksaški obali. Mladiči so se izlegli po 50 dnevih, nakar so jih polovili in spravili vsakega posebej v posebno vedro. Ko so zrasli do takšne velikosti, da niso bili več tako ranlji vi, so jih spustili v moije- Poskus je temeljil na domnevah da'se želve vračajo tako vztrajno na obalo, kjer so se zlegle, zaradi močnega čutnega vtisa, ki ga dobe ob prvih stikih s svetom. Samice potem iščejo pesek natančno takih lastnosti, kot je bil njigov rodni. Biologi upajo, da so jih s poskusom prevarili in da bodo želve, zvaljene 1 na teksaški obali, prišle legat jajca na otok Padre. Pravkar zvaljena jajca so zbrali v vrečke in jih potem prepeljali z i na diug ‘ letali zaliva. liug konec Mehiškega Okusni zavojevalec osvaja svet Nekdaj le italijanska jed, zdaj vsakodnevno okrepčilo v vseh prestolnicah sveta -Japonci z bambusom, Avstralci z ananasom — Tudi pri nas na pohodu Za Aleksandrom Velikim in Džingiskanom se je pojavilo še nekaj krvavih zavojevalcev, katerih apetit je imel svetovne razsežnosti, vendar ni nobeden uspel v tako kratkem času in tako učinkovito zavzeti prestolnice vsega sveta, prodreti v številna večja in manjša mesta, kot je to naredila nedolžna in miroljubna pizza. Njena edina vojska so bili kuharji in kuharice, propaganda pa njen lastni okus. Do zadnje svetovne vojne je bila pizza znana le Italijanom. Po končani vojni pa se je začel njen edinstveni pohod po svetu. Tako hitro se doslej ni uveljavila še nobena jed. Danes je pizza doma tako v Tokiu kot v njenem rodnem Neaplju, po nji radi segajo tako Slovenci kot Američani, Nemci ali Francozi. Mali lokalčki pizzerije so vzniknili v mnogih krajih na vseh koncih sveta in ponekod izrinili tradicionalne vroče sendviče, hrenovke, klobasice ipd. Američani, ki vse, kar se le da, preračunajo skozi zelene oči dolarja, so ugotovili, da je vsa kupčija s pizzami v ZDA vredna i lepe 4 milijarde dolarjev. Ne sme torej začuditi podatek, da največ pizz na svetu - računano na prebivalca - izgine v ustih Newyorčanov, takoj za njimi pa niso na vrsti Rimljani ali Neapelj-čani, ampak prebivalci brazilskega velemesta Sao Paula. Dolenjci se sicer ne moremo postaviti ob bok svetwnim ljubiteljem pizz, vendar pa tudi podatek iz novomeške Pizzerije pod kavarno na Glavnem trgu zgovorno priča, da postaja pizza priljubljena tudi v tem koščku naše domovine. Novomeščani in drugi, ki jih zanese pot v dolenjsko prestolnico^ pojedo na dan v povprečju okoli 200 pizz, ob dnevih, ko se želja po tej jedi najbolj prebudi, pa morajo v Pizzeriji vložiti v pečico tudi 350 pizz. Dolenjski delež k svetovnemu ugledu pizze je tudi v tem, da se med nepregledno množico najrazličneje pripravljenih jedi uvršča tudi pizza z nazivom novomeška. Poznavalci so si edini, da je res prava in izvirna le pizza napole-tana, doma iz Neaplja, kot pove že ime sama Neapelj sploh slovi kot zibelka te priljubljene jedi. Zanimivo je, da ta izvirna pizza ni takšna kot številne njene različice, ki so obkrožile svet Je veliko tanjša, mehurjasta, na osnovnem testu pa je le malo sestavin. Najbolj poznana je pizza, kateri pridajo le olje, sol in česen. Posebnost pizze napoletane je tudi v tem, da jo pečejo izključno v posebnih pečeh na drva in le tri minute, nič tveč in nič manj. Omenimo še, da je'v Neaplju doma tudi najstarejša še delujoča pizzeria, kjer že od leta 1830 iz -generacije v generacijo družina Luciano ponuja gostom pravo neapeljsko pizzo v priznanih šestih inačicah. Vse delo še vedno poteka samo ročno, v osnovno testo pa ne gre nič drugega kot moka, kvas, sol in voda. Za ljubitelje izdajmo še okviren recept za najbolj priljubljeno, a staro pizzo „La Margherita”. Jed je nastala ob obisku italijanske-kraljice Margherite v Neaplju ob koncu stoletja in naj bi simbolizirala narodno zastavo. Na osnovno testo gre paradižnikova omaka (rdeča barva), sir mozza-rella (bela) in lističi bažiljke (zelena). Iz izvirne pizze je nastalo toliko različic, da jih ni mogoče niti približno omeniti Zapišimo le, da so ji povsod, kjer se je jed uveljavila, dodali tisto, po čemer dežela slovi ali je za njeno prehrano značilno. Japonci dajejo nanjo sojo, bambusove mladike, neko vrsto lilije, ingver, Avstralci jagode in ananas, Francozi tik pred peko zvrnejo na pizzo surovo jajce. Brazilci slive in fige ali pa fižol z najrazličnejšim mesom. Morda se bo pri nas kdo domislil in pizzo pošteno namočil v cvičku. Priljubljenost in porabo pizz so pospešila močna podjetja, ki so začela na veliko proizvajati tudi E^oboko zamrznjene pizze. V nekaj letih so se pretolkle med prvih šest najbolje prodajanih zamrznjenih živil, prodaja pa še vedno raste dvakrat hitreje v primerjavi z ostalimi. V rokah velikih nadnacionalnih družb se je nekdanja italijanska specialiteta spremenila v dobičkonosno reč. Po pisanju mesečnika Reader’s Digesta je videti, da kupčija s pizzo podira tudi nekdaj nepremostljivo „železno zaveso", saj namerava eno od velikih ameriških podjetij odpreti svoje pizzerije celo v Bolgariji. Nekega dne bo morda tako, da se bo naš človek vrnil s popotovanja po' Italiji in bo doma znancem pripovedoval, da tudi v Italiji pečejo pizze. POSLEDNJI MOHIKANEC K ■ 52 Kot pravi faraonski grob, le da je močno pomanjšan. Dolgo so hodili brez oddiha, nazadnje pa so se ustavili na planoti, k* je bila bolj redko posejana z drevesi. Konje *<’ privezali tako, da so se lahko pasli, pa tudi I^ijanci so se hlastno lotili južine. Samo Lisjak se ni dotaknil ničesar, temveč je mračno zamišljen sedel v senco velike bukve. HeyW®*d je stopil k njemu, in ga spet začel nagovarjati, naj vrne dekleti. 53 Indijanec ga je molče poslušal, nato pa vprašal: »Ali ima beli poveljnik rad svoja otroka? Z drugimi je trd in neusmiljen.« — »Strog je do neposlušnih, a svoji hčerki ljubi bolj kot sam sebe,« je menil major. Lisjak se je divje nasmehnil. »Tem bolje. Munro me je dal bičati pred vsemi vojaki. Globoko me je ranil, toda zdaj se mu bom maščeval in mu zasekal še hujšo rano.« Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč s I m 54 Major je kar otrpnil pri teh besedah, Lisjak pa je vstal in z nekaj kriki sklical svoje bojevnike, ki so takoj planili nad ujetnike. Prvega se je Heyward ubranil, pa tudi David se je hrabro otepal. Toda nazadnje so ju zmogli in ju z dekleti vred privezali k drevesom, tako da se niso mogli niti ganiti, po pripravah Mingov pa so videli, da jim grozi neizbežna smrt. ! * i 1 \ i 1 V Izmed tolikerih bežečih je imel edini Sromljan Martin Petan toliko poguma, da je hotel na smrt zadetega Vinka dvigniti ter ga zavleči v kako hišo, da ne bi izkrvavel. Ker ni poslušal poveljnika žandaiske ekspedicije, naj pusti ustreljenega, kjer je obležal, sta zadeli tudi njegp dve la:ogli. Zgrudil seje na Vinka ter izdihnil. Žandarji so stražili ustreljena, dokler ni prišla drugo popoldne sodna komisija. Trupla so naglo raztelesili in pokopali obe žrtvi pod zaščito bajonetov in v prisotnosti le najožjega sorodstva. Razkuževalna komisija se ni usidrala na Sromljah, čeravno sojo uvedli s prelitjem krvi žandarji. Sploh ni videl nikdo več od onega krvavega dne na Sromljah ušivcev. Kdaj so se razšli, zakaj so se razlezli ter izginili iz spodnjih krajev, m vedel nikdo natančno pojasniti. Isti dan, ko je šel del razkuževalcev v Sromlje, je krenil dmgi del pod vodstvom Ivana Verstovška proti Kapelam v Lahov vinograd blizu podružnice Sv. Urha v pišeški župniji. Ravno so mislili pričeti z izsekavanjem in vbrizgavanjem hudičevega olja, že se je pojavilo devet mož. Oboroženi so bili z okovanimi palicami in z noži, zataknjenimi za škornje. Zapovedali so: »Pustite vinograd in pojdite domov, sicer pripišite posledice sami sebi!’' Komisija se je odstranila iz vinograda in sedla zunaj na trato, šele po umiku ušivcev so odšli tudi puntaiji. Razkuževalci so ležali mimo v senci od zjutraj do tretje ure popoldne, ko je prišel Verstovšek s tremi orožniki z Bizeljskega. Puntaiji so prišli tudi opoldne, nadzirat, če komisija mimje. Ker ni delala, so se obrnili ter odšli. Člani komisije so ležali v takem strahu pred obračunam neznancev, da se niso upali niti po vodo, da si bi pogasili žejo. Po jprihodu žandarjev so zginili kmetje, med katerimi so člani komisije spoznali Mihaela Zupančiča, kije bil tamkaj blizu doma. Orožniki so ga šli iskat in so dobili ženo samo doma. Gospodaija so izsledili v hosti. Odrezal se jim je, da on ni Zupančič, pač pa Mihael Smuk. Orožniška patrulja ga ni poznala in ga tudi ni zgrabila. Naslednji dan se je pojavilo pri Zupančiču kar osem žandaijev. Aretirani se je branil, da bi izdal tovariše, zaradi tega so ga odgnali v Celje. Celih štirinajst dni so ga vicali v preiskovalnem zaporu. Grozili so mu, da ga bodo poslali v Gradec, če ne pove, v kaki družbi je motil in preprečil delovanje razkuževalne komisije. Sedaj je povedal, da so bili njegovi spremljevalci Zupelevčani, ki Jj imajo tamkaj več vinogradov. Vse so zaprti. Vsak je dobil pol ^ leta zapora in tudi Zupančič pol kdedaija poleg preiskave. ^ Vodja puntaijev je bil ustreljen. Komisija je kar sama in * prostovoljno ukinila svoje ničevo delo, ki je rodilo toliko ^ goija in bilo zaključeno z usodnimi streli. Po teh dejstvih bi J vsak pričakoval, da bodo imeli od oblasti po nepotrebnem Jt nadlegovanj kmetje mir. Kaj še! Glavni ples ter obračun s ^ puntaiji se je pričel šele po ustrelitvi Lapuha in Petana in po Ju tihem razhodu razkuževalne komisije. Brežiško okrajno glavarstvo je prejelo iz Gradca povelje, naj vtakne pot ključ ^ vse, ki so imeli kako večjo besedo med uporniki, in v predvsem seveda dizneže, ki so obmetavali orožnike s y kamenjem. * Žandarji v brežiškem okraju so se čutili preslabe, da bi se J lotili skrajno nevarne naloge. Vse je trdo verovalo, da se * bodo kmetje resno upiii, če jih bodo dražili z aretacijami in s * preganjanjem nedolžnih. Česar so se branili orožniki, bi naj jji opravilo nemško vojaštvo. V kraje, ki so bili v Gradcu proglašeni za najbolj pobunjene, so poslali oddelke vojakov * iz Gornje Štajerske. Ob pojavu vojaštva so možje in fantje zapustili domove in ^ se skrili v gozdove od Svetih gor do Podsrede. Vojaki so t temeljito preiskali zrevolucionirane župnije. Prijeli so le malo res krepkih možakarjev in jih odgnali v Brežice. Očividci pripovedujejo še danes, kako žalosten je bil pogled na te reveže. Vklenjeni so bili po dva in dva na kratkih verigah, ki so bile spete s podolžnimi verigami. Kakor sužnje so jih odpeljali v Celje in jih oddali v zapore okrožnega sodišča. Pričela se je dolgotrajna preiskava in ta je pokazala čisto drugo sliko, kot si jo je bila naslikala politična oblast na podlagi zbegane ovadbe. Sodnija se je prepričala, da je podžgala ljudsko nevoljo in zakrivila zadnji kivavi dogodek več ali manj politična oblast sama. Na dolgi verigi v Celju pripeljane kmete, ki so bili obdolženi najhujšega hudodelstva, so po temeljiti preiskavi izpustili. Z izpustitvijo nedolžnih so se upali iz šum ter iz Gore tudi tisti, katerim je morda vest očitala, da so le kaj zakrivili. Ni pa se zmenil zarije ne okrajni glavar in tudi nobeden orožnik. Eden glavnih vzrokov, da niso prenehali že koj po novih odporih kmetov do razkiiževalnih komisij, je bil tudi ta, ker je bilo pri politični oblasti in pri komisiji nemško ter nemškutaisko uredništvo. Nemško čuteči so že tedaj prežali na vsako priliko, da so se lahko znašali nad slovenskim kmetom. Slovenski kmet, iz katerega se je množilo ter obnavljalo slovensko izobraženstvo, je bil nemškutariji trn v peti. Ker drugače niso mogli toliko privijati Slovencev, so jim pač škodovali tako. Ako bi jim bilo res samo za pobijanje ter iztrebljenje trtne uši, bi bili svoje delo opravili po trgatvi in ne ob času, ko so povzročali vinogradnikom največjo škodo. Moramo pa tudi povedati, da so se kmetje v zadnjem puntu upravičeno postavili po robu in so s svojo puntarsko organizacijo dokazali politični oblasti, da niso več brezpravni dačani. Za slučaj; da bi bil kmet v spodnjih krajih mimo gledal početje ušive komisije, bi mu bila ta čepela na vratu, dokler bi še lukal kak tis iz zemlje. Vleči mastne dnevnice in dražiti moroljubnega kmeta - to vendar ni težaven poklic. ^ Ko so spoznali, da gre razkuževalcem za denar in # nepotrebno in zlobno uničevanje vinskega pridelka je kme-£ tom zavrela kri in so segli po samoobrambi. Grozili so < ušivcem. jih zmeijali, razgrajali in prišlo je do dveh smrtnih £ žrtev, preden so na višjih mestih uvideli: če se kmet upira razkuževalcem, samo brani svoje lastninske pravice. * *» i s ** S ! 5 S S S * s s S 1>0TA IN ST'Hf dežurni poročajo 9-letna Nataša Rupar iz Krškega obležala mrtva V nedeljo popoldne je prišlo na cesti v Leskovcu do hude nesreče, ki je ponovno * teijala nedolžno otroško življenje. Tokrat je bila to 9-letna Nataša Rupar iz Krškega. 24-letni Stipo Kljajič je omenjenega popoldne peljal osebni avtomobil iz Krškega proti Leskovcu. Tam pa ga je v ovinku zaradi prehitre vožnje zaneslo na bankino, kjer je silovito trčil v mimoidočo, nič hudega slutečo 9-letno Natašo Rupar. Udarec je bil tako hud, da je dekletce odbilo 20 metrov naprej v jarek, kjer je obležalo mrtvo, avtomobil pa je po trčenju peljal še naprej, dokler ni zadel nosilnega stebra tamkajšnjega mostička čez potok. Tako sta se poškodovala še voznik Kljajič in sopotnik 24-letni Jure Tomljenovič iz Krškega. Ob hudih posledicah še materialna škoda: S 0.000 din. Dolenjska stranpota na prepihu Nekaj ugotovitev s ponedeljkovega posveta pravosodnih delavcev Dolenjske v Novem mestu - Število sodnih spisov neusmiljeno raste — Kdaj gradnja novih prostorov v Novem mestu? Na ponedeljkovem posvetu pravosodnih delavcev Dolenjske — pobudnik je bil medobčinski svet SZDL — so navzoči spregovorili o uveljavljanju in uresničevanju pravosodnega sistema kot neločljive sestavine oblasti in samoupravljanja. Posvet — udeležili so se ga med drugimi tudi Lojze Ratajc, predsednik medobčinskega sveta SZDL, Lojze Šterk, sekretar medobčinskega komiteja ZK, in Miro Gačnik, predsednik komisije za pravosodje pri skupščini SRS - je dal prenekatero pobudo za nadaljnje delo, hkrati pa je prikazal stanje, v kakršnem je danes dolenjsko pravosodje. PRETEPAL DOMAČE - Trebanjski miličniki so v soboto zvečer pridržali Franca Sajeta iz Čilpaha. Saje je razgrajal v domači hiši, za nameček pa še pretepal domače. Miličniki so mu priskrbeli vabilo za sodnika za prekrške. SKUBEL AVTOMOBILE - V nedeljo zjutraj so presenečeni lastniki avtomobilov pred motelom na Čatežu ugotavljali narejeno škodo. Neznan zlikovec je namreč ponoči odnesel avtoradio s kasetofonom in c asetami ter tri meglenke. Oškodovani so bili trije lastniki. PREGANJAL ŽENSKE - Krški miličniki so v nedeljo zvečer pridržali 24-letncga Sakiba Selim-bašiča, ker je vinjen prišel na železniško postajo in jel preganjati ženske. RAZBIJAL STEKLENINO -Enaka usoda je doletela tudi Krčana Borivoja Kovačeviča, ko je razg in razbijal steklenino v kr hotelu »Sremič**. IZ NEZNANEGA VZROKA S CESTE Celjanka Nataša Lotrič je v nedeljo zvečer vozila osebni avtomobil iz Novega mesta proti Zagrebu, pri Dragi pa iz še ne ugotovljenega vzroka zapeljala s ceste, kjer se je vozilo večkrat prekucnilo in obstalo pod magistrala Lotričeva je bila pri nesreči hudo ranjena in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Na pločevini je za 40.000 din škode. Dekletce vrglo 20 m daleč v jarek Začnimo s temeljnim sodiščem Novo mesta Kot je poudaril predsednik dr. Štefan Simončič, gre za najmlajši sodniški kolektiv v Sloveniji, ki pa pri svojem delu dosega uspešne rezultate. Nekaj zaslug gre nedvomno pripisati visokemu odstotku članstva v ZK (66 odstotkov), nekaj pa seveda visoki ..produktivnosti**, saj mora sodnik mesečno opraviti z 22 sodnimi spisi. Porast slednjih je navzlic uvodnim ugotovitvam še naprej več kot očiten, veča se tako tudi število UMRL V BOLNIŠNICI Iz brežiške bolnišnice so nam sporočili, da je prejšnji četrtek umrl Jože Rodman iz Spodnje Pohance, ki je bil udeležen v prometni nesreči 10. novembra. Kot smo na kratko že poročali, je Rodman tistega dne šel peš po cesti v domači vasi, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Zagrebčan Milan Cindrič. Slednji je pešca prepozno opazil in ga zbil po cestišču. nerešenih zadev. Kadrovsko stanje se bo nekoliko izboljšalo s petimi novimi sodniki (sedaj pripravniki), medtem ko prostorske težave ostajajo še naprej, vse do predvidenega pričetka gradnje novega prizidka ob sedanji sodniški stavbi v Novem mestu. Iz orisa dela temeljnega javnega tožilstva, ki šteje danes 19 delavcev, povzemamo ugotovitev o zadovoljivem sodelovanju z ostalimi pravosodnimi delavci. Sicer pa se tudi »tožilci** bodejo s prostorsko stiska saj za pripravnike v pisarnah sploh ni mesta. Še nekaj o delu. Najbolje ga ilustrira podatek, ki kaže razmerje med obsodilnimi in oprostilnimi sodbami (90:10). Med strukturo kaznivih dejanj je nekaj sprememb le v »vrstnem redu“. Tako rastejo kazniva dejanja neupravičene prilastitve družbenega premoženja, posebno v večjih delovnih organizacijah. Veča se število kaznivih dejanj z nepokritimi čeki, vse več je tudi izkoriščanja delovne sile. Velik skok na lestvici deliktov pa so napravila tudi kazniva dejanja ogrožanja varnosti v prometu. Nekatere ugotovitve kažejo,, da se veča število kršitev predpisov pri oblikovanju Z nožem ranil tri goste Pretepaško razpoloženo trojko v bršljinski kolodvorski restavraciji so miličniki spravili na ,,varno" Novomeški miličniki so v nedeljo zvečer pridr Mi do iztreznitve 21-letnega Rafika Beganoviča, 28-letnega Sidika Abdiča in leto mlajšega Nezira Kantareviča. Vsi so doma iz Novega mesta. V nedeljo zvečer so novomeške miličnike obvestili o pretepu v Kolodvorski restavraciji v Bišljinu. IZGUBILA RAVNOTEŽJE 25-letni Anton Uhemik iz Otočca je v soboto dopoldne vozil osebni avtomobil iz Herinje vasi proti domu. Med vožnjo je dohitel 16-letno Dragico Kraševec, ki je šla peš ob desnem robu ceste. Dekle je med srečanjem nenadoma zamahnila z roko, pri tem pa je zadela avtomobil, izgubila ravnotežje in si pri padcu zlomila roka Miličniki so pri ogledu nesreče ugotovili, da je Uhemik vozil brez vozniškega dovoljenja. TRIJE NA KOLESU -V petek okoli poldneva se je 10-letni Alojz Tomažin iz Smednika pri Raki s še dvema sedemletnima prijateljema spravil na kola Ko so se tako družno peljali po cesti, jim je v ovinku pri Smedniku pripeljal nasproti z osebnim avtom Leopold Rabzelj. Tomažina, ki je krmaril s kolesom, je med srečanjem zaneslo v levo, tako da je s krmilom zadel v avtomobil in vožnje je bilo seveda konec. Laže ranjenega Jožeta Gorenca so odpeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko sta jo ostala dva na srečo odnesla brez poškodb. TRČIL V HIŠO - V sredo zvečer je Metličan Janez Slane (26) vozil tovorni avtomobil po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Med vožnjo ga je pri bencinski črpalki zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v hišo. Voznik jo je srečno odnesel, medtem ko je bilo na pločevini za 40.000 din škode. OTROK PRED AVTOMOBIL -8-letni Aleš Prah iz Pecja je v četrtek dopoldne šel s skupino vrstnikov po levi strani ceste na sevniškem Glavnem trpi. Med pogovorom s prijatelji pa je nenadoma stopil na cestišče, ko je mimo pripeljala domačinka Viktorija Waland. Voznica je dečka zadela, vendar jo je Aleš odnesel le z lažjimi poškodbami Kljub vsemu pa so ga odpeljali še na opazovanje v celjsko bolnišnica PREMISLIL SE JE - V soboto dopoldne se je 8-letni P. Šribar iz Velike vasi peljal na kolesu iz Drnovega proti Kostanjevici V Velikem Podlogu je z roko nakazal da bo zavijal na desno, ko je za njim pripeljala osebni avtomobil Antonija Kuhar iz Krškega. Voznica je Šribarja 'prehitela, ko si je deček premislil in nenadoma zavil v levo ter trčil v avtomobil. Poškodovanega fantiča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica PADLA IZ AVTOMOBILA -Novomeščan Peter Krivograd se je v nedeljo zjutraj peljal z osebnim avtomobilom od Žabje vasi proti Ločni pri mostu pa mn je Julijana Brulc iz Smolenje vasi zaprla pot Slednja je osebni avtomobil zapeljala kar na slepo na cestišče. Pri trčenju je Brulčeva padla iz -avto-mobila in se poškodovala, tako da so jo morali odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnica Na pločevini je bilo za 35.000 din škode. cen, najbolj pa vzbujajo skrb vse številnejši primeri onesnaževanja okolja. In čeprav so inšpekcijske službe pri svojem delovanju nedvomno naredile korak naprej, je prav na tem področju še marsikaj neurejenega. Ponedeljkov posvbt je pokazal, da se tudi v Brežicah pri tovrstnem delu srečujejo s skoraj povsem enakimi zadevami. Skupna je tudi ugotovitev, da sodišči doslej še nista zabeležili nobenega spora med tozdi, spora iz delitve dohodka, za obe instituciji pa velja, da se v vlogi pobudnika za reševanje sporov še niso pojavili sindikati ali samoupravne delavske kontrole. Še več: za sindikate lahko zapišemo, da se v veliki meri sploh ne udeležujejo razprav, če pa se, nastopajo zgolj v vlogi nemega opazovalca. Letos se končuje četrto leto dela družbenega branilca samoupravljanja v Novem mestu. Iz njegovega poročila le ugotovitev, da nas čaka še trdo delo pri dokončnem oblikovanju nagrajevanja po delu v skladu z zakonom o združenem delu. Ob koncu še nekaj o delu javnega pravobranilstva v Novem mestu in Celju (za občine Sevnica, Brežice, Krško). Obema sta pri delu skupni dve ugotovitvi Krajevne skupnosti se danes še vse premalo zatekajo po tovrstno pomoč. Nemalokrat se dogaja, da KS delajo brez ustrezne dokumentacije, soglasij, potrebnih pravnopremoženjskih' papirjev, delavce najemajo brez pogodb, objekti so nezavarovani Kdo bi v primeru poškodb nosil krivdo? Takšna malomarnost krajevnih mož se največkrat konča pred sodiščem s številnimi tožbami in spori Ali pa dmg primer: cenitve objektov, zemlje, ki jih zasebniki prodajo družbi Številne pogodbe kažejo, da zasebniki v takšnih primerih družbo dodobra odro, medtem ko je slednja sila popustljiva takrat, kadar gre za uslugo v prid posameznika. Po besedah javnega pravobranilca je tako postavljenim odnosom potrebno slej ko prej narediti konec, začetne korake na tem področju pa že kažejo prve razveljavljene kupoprodajne pogodbe. b. BUDJA PO DOLENJSKI! i DEŽELI j * : • Hotel Sremič v Krškem je i ; v noči na minuli torek obiskal ; : tat Nič nenavadnega, bi rekli S ; Zagotovo pa takšnega mnenja ni • [ bil gost iz Finske, ki ga je! | tatinski obisk stal 1.000 DM in • ; 300 ameriških dolarjev. Prosene- S | čeni gost seje tokrat ob pogledu • ; na prazno denarnico »ravnal** po ! J jugoslovanska • ; • Da so sevniški miličniki v • soboto zjutraj pridržali do iz- S treznitve 27-letnega Ivana Ko- • privca iz Zabukovja, ne bi bila : nobena novost, saj je Ivan star ; znanec tamkajšnjih miličnikov, i Nekoliko nenavaden je le način, • na katerega sije to prislužil: pod S težo maliganov je namreč ne- • močno obležal in zaspal sredi ceste. Gotovo je imel moreče sanje. o V prostoru za pridržanje pa je v soboto zvečer končal tudi 22-letni Ivan Lindič iz Dolnje Stare vasi pri Škocjanu. Nadelan je obiskal Marinčičevo gostilno v Škocjanu in pričel goste izzivati k pretepu. Ker mu ti nikakor niso hoteli ustreči je naj bližja dva pograbil, ju odvlekel na dvorišče in prebunkal Miličniško poročilo ne omenja, ali ju je prej še zvezal Omenjena trojka je namrdč vinjena prišla v restavracijo, pričela razgrajati izzivati goste in tudi pretepati Da ni šlo za navaden gostilniški pretep, priča podatek, da se je v Abdičevi roki bliskal tudi nož, s katerim je junaško mahal okoli sebe. In še preden je gostom uspelo pobegniti pred razgrajači, so morali' trije iskati pomoč pri zdravniku zaradi lažjih ran. Miličniki so pretepaško razpoloženo trojko kar se da hitro spravili na varna zraven pa napisali še vlogo javnemu tožilstvu. Junaška peterica se je hladila Veliko opravka so imeli v četrtek zvečer brežiški miličniki z bojevito petorico mladeničev, ki bodo svoj pogum lahko kmalu pokazali še pred sodnikom za prekrške in preiskovalnim sodnikom. 24-letni Davorin Jemrič je omenjeni večer pripeljal prijatelje na obisk v čateški disco klub. Zataknilo pa se je pri kontroli prometa. Miličniki so namreč Jemriča osumili da vozi pod vplivom alkohola, kar pa mlademu vozniku ni bilo povše-čl Pričel se je razburjati, na pomoč pa so mu priskočili še prijatelji, ki so začeli vpiti in groziti miličnikom. Vso peterico so nazadnje odpeljali v prostore za pridržanje. Poleg Jemriča bodo vabilo za obisk sodnika za prekrške prejeli še Ivan Lopatič, Mladen Pintar, Ivica Bartolj in Damir Vlajmič. O upiranju in grožnjah pa bo svoje rekel še javni tožilec. PO SREDI CESTE V sredo zjutraj so v brežiško bolnišnico pripeljali poškodovanega 58-letnega Franca Kopino iz Straže pri Raki Ugotovljeno je bilo, da je Kopina tisto jutro hodil po sredi ceste pri priključku za gramoznico med Veliko vasjo in Dmovim. Enako nepreviden pa je bil tudi 26-Ietni Jože Turk, ki se je prav tako po sredi ceste peljal z motornim kolesom. Spregledal je, Kopina ga zadel in zbil po cestišču. PEŠCA SPREGLEDAL Pred križiščem cest Globoko -Mali vrh — Pišcce se je v sredo zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 40-letni pešec Ivan Kene iz Globokega. Jože Pikelc je tisto jutro vozil osebni avtomobil iz Dobrave proti Globokemu, v križišču pa mu je nasproti pripeljal »tovornjak. Pikole je zato zavil na desno, pri tem pa zadel pešca in ga zbil na tla. mm V šestih urah akcije na Otočcu so miličniki izrekli kar 101 denarno kazen. Veliko je bilo vozil, ki jih je ob testiranju ovil siv dim. Le malokatero vozilo seje lahko pohvalilo z urejenimi žarometi. Tudi tokrat je kažalec pokazal preveliko količino strupenih izpušnih plinov. Preobremenjeni tovornjaki so največji krivci za številne zastoje. Za stotnijo kaznovanih voznikov Če dolenjska magistrala slovi kot ena najbolj krvavih cest pri nas, potem so ji vozniki, ki so se minulo sredo popoldan peljali mimo Otočca, dodali še en neslaven naziv: cesta malomarnih šoferjev. Kajti akcija, ki so jo omenjenega popoldneva pripravili novomeški miličniki, je dala porazne rezultate Le šest ur je bilo miličnikom potrebno, da so sestavili tabelo kršiteljev, ki je zajemala preko sto voznikov. Domala ni bilo ustavljenega šoferja, ki bi se lahko pohvalil s tehnično brezhibnim vozilom. Ko smo tako brskali po beležkah miličnikov, smo prišli do tehle podatkov. Od 14. pa do 20. ure so miličniki samo v akciji na Otočcu izrekli denarno kazen natanko stoenemu kršitelju, 31 so jih opozorili, 12 predlogov pa poslali sodniku za prekrške Tehnični pregled in popravilo vozila je bilo odrejeno v kar 56 primerih, štiri avtomobile pa so morali izločiti u prometa. Mo $e postave so trikrat uporabili tudi alkotest, kar je bio doslej na dolenjski magistrati redek primer. Da bo mera polna so miličniki odvzeli tudi eno vozniško in tri prometna dovoljenja, v štirih primerih pa so z-avtomobila sneli registrske tablice. Za borih šest ur veliko opravljenega dela, olajšana prenekatera denarnica, da o m ta način preprečenih nezgodah ne govorimo. Sicer pa smo ob vseh teh številkah in podatkih dolžni pojasnilo, da je bila sreda povsem navaden delavnik... Tekst in slike: B. BUDJA ČETRTKOV INTERVJU Novoles za zgled trgovcem Ob uradni otvoritvi vrsta pohvalnih besed Ko so v petek, 23. novembra, uradno odprli Novolesov salon pohištva, se je zbrala vrsta ljudi iz dolenjskega gospodarstva in javnega ter političnega življenja. Kot slavnostni govornik je nastopil Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Novo mestom ki je izrecno poudaril, da se bo morala trgovina v novem srednjeročnem obdobju hitreje razvijati kot doslej. Pohvalil je kolektiv Novolesa, ki je znal prisluhniti potrebam in željam občanov in je odprl prodajalno na več kot 900 m^ površine, kjer potrošnik dobi vse za opremo stanovanja. Ne gre pa le za dobro izbiro, marveč tudi za zgledno opremljen lokal, kjer kupcem na dostojen in sodoben način lahko pokažejo izdelke. V industrijskih prostorih, kjer so do ne davnega delali čevlje, je po načrtih inž. arh. Gorazda Cibica nastal lokal, ki je najlepši v novomeški občini. Ob otvoritvi, ki je sodila v sklop praznovanja za novomeški občinski praznik, je bil tudi krajši kulturni spored z Dolenjskim oktetom in recitalom Vladimirja Bajca. SKUPŠČINA IN UPORABNIKI Za sredo, 5. decembra, je v Novem mestu sklicana skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, na kateri bodo razpravljali o kadrovskih zadevah ter o 9-meseč-nem uresničevanju plana in možnostih za nadaljnji razvoj stanovanjske izgradnje v novem petletnem obdobju. Zbor uporabnikov bo na ločeni seji razpravljal o izpraznitvi solidarnostnih stanovanj, v katerih prebivajo mlade družine, sklepal pa bo tudi o prodaji stanovanjskih hiš v družbeni lasti. ČUDNA POLITIKA Neverjetno je, toda resnično, dogaja pa se v Žužemberku, oziroma v Suhi krajini. Ob hudem pomanjkanju mesa na trgu se v Suhi krajini kmetje jezijo, ker zadruga odlaša z odkupom živine. Tako se ne bo čuditi, če bodo kmetje klavno živino prodali na črno ali jo ponudili drugim v odkup. Dobro bi bilo vedeti, kaj menijo o tem organi upravljanja v zadrugi in če so o odkupu živine sploh razpravljali. S. H. morejo uresničiti svojih načrtov. Na sploh pa je še vedno slabost neusklajeno planirahje v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela V delu frontne SZDL še ni dovolj čutiti komunistov. Dogajalo pa se je celo, zlasti na terenu, da so osnovne organizacije ZK kritizirale SZDL, ne da bi se vprašale, ali njihovi člani sploh delujejo v tej najbolj množični organizaciji. Tudi občinska konferenca SZDL še ni ustrezno uveljavljena. Njen program, so menili na partijski konferenci, bi moral skupaj s programi občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti biti osnova za politično akcijo v občini Za osnovne organizacije ZK, katerih število se nenehno povečuje (trenutno jih je 152), velja ugotovitev, da so se zavedele lastnih slabosti in jih začele tudi odpravljati. Tako ni več redek primer, da sproti ocenjujejo razmere, še posebej pa dogodke in pojave, ki bi kakorkoli kalili odnose. Vendar je takih primerov vse premalo. Eden od razpravljalcev na seji občinske konference ZK je menil, da je tako zaradi premajhne idejnopolitične usposobljenosti komunistov. Na koncu še tole. Ni pravi komunist tisti, ki nenehno deli graje drugim, sam pa nič ne naredi Prav tako še ni zadovoljil Jisti, ki samo plačuje članarino in molče presedi partijske in druge sestanke. Naloga slehernega člana avantgardne organizacije je biti vselej in povsod v službi idejne vloge ZK. To pa se z molkom, četudi je včasih prezgovo-ren, ne da doseči L Z. PRIHODNJI TEDEN TRI ZASEDANJA Delegati . vseh treh zborov novomeške občinske skupščine se bodo 3. in 5. decembra sešli na ločenih sejah. Kot običajno bo prvi zasedal družbenopolitični zbor, ostala dva pa dva dni zatem. Vsekakor bo najpomembnejša točka dnevnega reda vseh treh zasedanj obravnava predloga smernic za pripravo družbenega plana za novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985. Prav tako važen je pripravljeni predlog družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike in obravnava gradiv interesnih skupnosti »»področja družbenih dejavnosti, ki predlagajo valorizacijo programov za letos in že nove stopfije prispevkov za leto 1980. Vse gradivo za seje so delegati dobili v 2. številki delegatskega glasila »Odločaj-« Udarniško delov vasi Krka Z zasilno cesto, narejeno iz kolovoza, ljudje iz 30 hiš v vasi Krka niso bili zadovoljni, pa so začeli sami posodabljati cesto. Že večkrat so imeli udarniške akcije, ki se jih udeležujejo stari in mladi Tudi v nedeljo, 25. novembra, so pridno delali (na sliki). Zaenkrat so se lotili 800 m ceste od vasi do Grabna, najtrši oreh pa bo nujno potrebni novi most, ker zdajšnji vsako zimo ustavlja ves promet. Letos jim pristojna krajevna skupnost Mali Slatnik ne more kaj dosti pomagati, računajo pa na večjo pomoč v prihodnje. Vaščani bodo vsa zemeljska dela sami opravili, zbrali denar za asfalt, najbrž pa ne bodo mogli z lastnimi silami zgraditi novega mostička. Vas Krka je eno najbližjih primestnih naselij, do kamor pa je vodila doslej povsem vaška pot Ne na Marof, ampak v Šmihel j —.......... — —.......... ................... .......—.— ... — 2a novo vrtnarijo je končno določen prostor med Grmom in Šmihelom — Zemljišče je že odkupljeno O novi mestni vrtnariji, ki se mora umakniti blokovskemu naselju ob Cesti herojev, je bilo že veliko govora. Najprej je bilo določeno, da bo zrasla nova vrtnarija na vrhu Marofa, kjer je . zasnovano novo pokopališče, možnost gradnje pa je bila še v Šmihelu, blizu Srebrnič in v Pogancah. Sprva je bila kot najbolj ugodna lokacija določen Marof, pokazalo pa se je, da bi bila tu gradnja predraga in da je Novo-gradov tozd Vrtnarija ne bi zmogel. V kolektivu so jeseni ponovno pretresli vse možnosti in se nedavno tega odločili za gradnjo med Grmom in Šmihelom ob Težki vodi. Zemljišče je tako rekoč v mestu, je dostopno in že uporabno za vrtnarsko dejavnost. Zraven so tudi ustrezne komunalne napra-: — ...................... ZAKAJ SLABA UDELEŽBA? Kljub vabilom in navedbi, da je seminar za delegate v krajevni skupnosti obvezen, sta bila nedavna dva seminarja v Žužemberku zelo slabo obiskana. Vzrokov je bilo več. Delegati menijo, da ob torkih in četrtkih zaradi prepovedi vožnje ni pravi dan za seminar, .nekaj delegatov pa tudi ni dobilo vabil. V bodoče je potrebno poskrbeti, da do takih napak ne bo več prihajalo, kajti seminarji niso sami sebi namen, ampak dajejo delegatom nujno potrebno znanje. S. HOTKO zasnova za gradnjo objektov je izdelana, prav tako lokacijska dokumentacija. Čimprej bo potrebno urediti še druge formalnosti v zvezi z gradnjo, predvsem pripraviti podrobne načrte, da bi kmalu prišlo do preselitve. s Zima brez nevšečnosti? 5 ^ Novomeška komunala je na letošnjo zimo dobro £ > pripravljena, tako da ob nenadnem snegu ni priča- * V kovati zametanih cest £ ' Novomeščani so zadnja leta vsako zimo na veliko kritizirali komunalno službo, ker so morali zjutraj gaziti sneg v službo, pločniki po več dni niso bili očiščeni itd. Upati je, da bo letos veliko manj takih nevšečnosti, kar povzemamo iz pogovora s Cirilom Atelškom, direktoijem Novo-gradovega tozda komunalne storitve. „Doslej glede zimske službe ni bilo organiziranega in načrtnega dela, zato je prihajalo do nenehnih pritožb. Praksa je bila taka, da smo ob zapadlem snegu začeli iskati stroje in plužiti. Navadno pa nas je sneg presenetil in tako je prihajalo do neočiščenih cest in pločnikov. Letos smo se na zimo dobro in pravočasno pripravili, tako da praviloma ne bi smelo biti več težav. Organizirali smo ekipe za redno vzdrževanje ulic in trgov ob zapadlem snegu, pa stalno dežurno ekipo, kije noč in dan v pripravljenosti. Če ponoči pride do sneženja, bo ta ekipa nemudoma odšla na ulice, hkrati pa že po domovih obvestila še ostale iz zimske službe, da se organizirana očiščevalna akcija v večjem obsegu začne takoj.” Ciril Atelšek: „Dogovarjamo se za zimsko dedjo odvažanja vozil, ki bi v ozkih ulicah onemogočala redno pluženje ceste.” - Ali boste p lužili in čistili najprej tam, od koder bodo prihajali pozivi, ali pa po vnaprej določenem vrstnem redu? ,,Imamo prioritetni red za čiščenje ulic in trgov ter ostalih lokalnih cest v občini. Prednost imajo vpadnice v mesto ter vse lokalne asfaltne ceste v občini, na območju mesta pa je 27 ulic in trgov na tem seznamu. Pri teh imajo prednost pri čiščenju dostopi v vrtce, kamor starši že. navsezgodaj zjutraj prinašajo otroke. Istočasno bomo poskrbeli tudi za ročno odmetavanje in odvažanje snega, to pa predvsem na križiščih, stopniščih ter na prehodih za pešce.” - Akcija je lepo zastavljena, ali pa lahko pride do nepredvidenih ovir, zaradi katerih promet v mestu ne bo nič na boljšem kot je bil prejšnja leta? „Edina večja ovira so nepravilno parkirani avtomobili po ozkih mestnih ulicah, zaradi ka terih stroj za pluženje ne more skoz. Dogovarjamo pa se za akcijo odvažanja vozil, ker na zavest občanov ni računati.” - Ali je vaša zimska služba oskrbljena tudi s potrebnimi stroji, ki omogočajo sodobnejši način čiščenja pozimi? „Imamo 4 čelne pluge, od katerih bosta dva v mestu, po enega pa imajo v Dol. Toplicah in na šentjemejskem terenu. V mestu imamo še greder za čiščenje pločnikov, traktor s pluž-no desko za čiščenje križišč in pa 10 vlečnih lesenih plugov s traktorji za čiščenje makadamskih cest. Zaenkrat ta mehanizacija zadošča, seveda, če ne bo na strojih okvar. V rezervi pa nimamo nobenega stroja.” - - Kako pa je s čiščenjem pločnikov? „Mi smo dolžni čistiti zelo malo pločnikov v mestu, povedati pa moram, da bo treba ostreje nastopiti proti zasebnikom in delovnim organizacijam, ki ne spoštujejo odloka, po katerem so zavezani pločnike očistiti snega. Ljudje se neupravičeno jezijo na komunalo. Problem so krajevne skupnosti, ki imajo na skrbi veliko cest, velja za mesto in vasi, pa nimajo ne lastne mehanizacije, navadno tudi ne ljudi za 'čiščenje, tako prihaja do prometnih zastojev. Mi bi zanje lahko opravili čiščenje, če bi se na nas obrnili po pomoč in sklenili pogodbo. Takega primera pa doslej ni. Vemo, da krajevnim skupnostim manjka denarja, da ga pa za zimsko čiščenje neradi dajejo.” R. BACER I ve. Zemljišče je bilo last Kmetijskega šolskega centra Grm, je pa že odkupljeno za vrtnarske namene. Vrtnarija, ki bo tu zrasla, bo imela delavnice, garaže, upravne prostore in rastlinjake. Idejna IKEBANE NAPRODAJ - V nedavno odprtem Novolcsovem salonu pohištva v Novem mestu prodajajo vrsto okrasnih predmetov za stanovanjc in dom, k njim pa sodi tudi novomeška posebnost: ikebane, ki jih izdeluje Beba Mu m. DOBRA ZALOŽENOST - Novomeška tržnica je bila po daljšem deževnem razdobju v ponedeljek v lepem vremenu dobro obiskana. Zenske so prodajale motovilec, špinačo, sirčke, smetano, jajca in solato na merice, medtem ko so bile stalne stojnice kot navadno dobro založene s sadjem. Nekaj cen: mehka solata 35 din kilogram, jabolka 12,50 din, mandarine 45 din, grozdje 28 din itd. deklica. Rodile so: Ana Horvat iz Kotaijeve 7 - Alena; Tatjana Krhin, Majde Šilc 22 - Dejana; Ljubica Luzar, Majde Sile 20 - Mirka; Olga Bele iz Ulice Mirana Jarca 41 -Urško in Danica Marjanovič, Nad mlini 23 - Nina. SPET POMANJKANJE MLEKA - Dojenčki in njihove mame so bili prejšnji teden spet brez alpskega mleka, ki ga proti koncu tedna niso dobili v nobeni trgovini niti za vzorec. Obljubljeno izboljšanje preskrbe je, kar zadeva mleko, ostalo le pri besedah ... ASFALT NA PRISOJNI POTI -Doslej je Prisojna pot v Novem mestu veljala za eno najslabše urejenih mestnih ulic, z akcijo stanovalcev in krajevne skupnosti pa so cestišče že lani pripravili' za asfalt, te dni pa so ga tudi položili Se predtem je bita v celoti asfaltirana Cankarjeva ulica. Predel mesta, ki sodi pod Mestne njive, je s tem veliko pridobil ŠTIRJE PROTI ENI - V novomeški porodnišnici so pretekli teden prišli na svet štirje dečki in ena Ena gospa je rekla, da imevej-ci zaman rijejo okoli ganskega gradu, kajti tamkaj ne bodo našli novega v. d. ravnatelja KŠC, ki ga je občinska skupščina imenovala že pred dvema mesecema, pa se v šolo še zmeraj ni prišel niti pokazat! Zaenkrat pitna voda samo v dveh naseljih Še 16 km jarkov Dolgoletna želja krajanov Mirne peči je bila pred kratkim izpolnjena s tem, ko je v Mimo peč pritekla voda iz vodovoda. Bližnja Malenška vas pa je vodo dobila že malo prej. To sta prvi dve vasi na območju krajevne skupnosti Mirna peč, ki sta dobili vodovod, položen na 4 km dolgi trasi. Potrebno bo izkopati še okrog 16 kilometrov vodovodne trase, da bo pitna voda iz vodovoda pritekla v vsa naselja. Doslej so vsa investicijska dela z napeljavo vodovoda, gradnjo črpališča in rezervoarja OTVORITEV VODOVODA V MIRNI PEČI — Takole so gasilci iz veljala že 10 milijonov dinarjev, cevi simbolično spustili vodo iz novozgrajenega vodovoda sredi Krajani so pri vseh zemeljskih Mime peči, kjer je bila ob otvoritvi v nedeljo večja slovesnost. delih pomagali, dali pa so tudi (Foto: R. Bačer) znaten denarni prispevek. Kako gleda kritično oko komunista Prejšnji teden je imela občinska konferenca ZK v Novem mestu pod drobnogledom delegatsko odločanje, delovanje komunistov v SZDL in na drugih področjih, partijsko usposobljenost članstva in drugo Do kod je prišla novomeška občina z razvojem političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kaj je bilo v tem razvoju dobrega in kaj slabega, kako so se v sistem in samoupravo vpregi komunisti? Odgovor na ta vprašanja je poskušala dati občinska konferenca ZK na svoji deseti seji 21. novembra v Novem mestu. V nasprotju s prejšnjimi je bila seja izrazito analitična in kot taka tudi dobro pripravljena. Pod drob nogled so dali posebej uresničevanje delegatskega sistema, preobrazbo krajevnih skupnosti, idejnopolitično delovanje komunistov v SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah, idejno in akcijsko sposobnost ZK in, kajpak, vlogo same občinske konference ZK. V tem poročilu zajemamo le nekaj tega. Iz razprav povzemamo, da delegatski sistem v novomeški občini še vedno preboleva nekatere začetniške bolezni Kratki stiki z volilci POMEMBNA RAZPRAVA V SZDL Za torek, 27. novembra, je bila v Novem mestu sklicana občinska konferenca SZDL. Dnevni red je predvideval razpravo o poročilih in delu republiške konference SZDL, obravnavo predloga smernic za srednjeročni razvoj občine in razpravo o predlogu organiziranja upravnih organov in strokovnih služb novomeške občinske skupščine v zvezi z novimi predpisi. Obširneje bomo o tem poročali prihodnjič. in drugimi dejavniki so na dnevnem redu, zato delegatsko odločanje še ni tako, kakor ga je uzakonila ustava. Šibka točka je obveščanje, pa tudi delegatska gradiva še ne omogočajo kvalificiranega zavzemanja stališč. Razkoraki izginjajo, vendar prepočasi, kljub povečanim naporom. Krajevne skupnosti so preobrazbo doživele bolj formalno kot dejansko. Dejavnost zožujejo zlasti na reševanju komunalne problematike, vse drugo zvečine puščajo vnemar. Člani občinske konference ZK menijo, da tudi zato, ker financiranje krajevnih skupnosti še vedno ni urejeno, kljub zakonskim zahtevam. Tozdi premalo spoštujejo družbene dogovore in samoupravne sporazume, zato krajevne skupnosti ne MOSTEC Ob razpravi o osnutku sklepov 5- seje CK ZKS so komunisti krške občine že na sestankih osnovnih organizacij ugotovili, da se vsebina omenjene seje že odraža v partijskem delovanju tega ,dela Posavja. Ko so to vprašanje ponovno pretresli na zaključni razpravi o osnutku sklepov te seje na zasedanju občinske konference ZK 19. novembra - tedaj so svoje pripombe, stališča in predloge do osnutka sklepov oblikovali v osmih točkah, o čemer smo že poročali — so menili, da mora biti nadaljnje delovanje komunistov usmerjeno na tri področja: v krepitev ZK v občini, delovanje diužbenih svetov in utijevanje vloge delegatskega sistema. Na seji občinske konference je kakor se je to zgodilo letos z leskov-ško krajevno skupnostjo, iz katere so ustanovili več manjših. I. Z. bilo nekajkrat poudarjeno, da se vodilna idejna vloga ZK kaže v dejavnosti komunistov v fronti SZDL, sindikatu, krejevnih skupnostih, delegacijah, skupščinah in na drugih področjih javnega družbenopolitičnega dela in da se poskuša ZK tudi ustrezno organizirati. Sekretar občinskega komiteja Jože Peterkoč je poudaril, da so povsod organizirana vsaj partijska jedra, če že ni pogojev za osnovne organizacije. Na drugi strani je s partijnostjo močno prežet tudi delegatski sistem: v občini imajo nad 380 najrazličnejših delegacij, v njih pa je član ZK vsak drugi delegat. Kajpak so tudi ugotovili, da tu in tam še ne gre gladko, da so še žarišča slabosti, pa tudi odpore (cc- V KMETIJSTVO ŠE VLAGATI V novem srednjeročnem obdobju se bodo v krški občini zavzemali za kreditiranje tistih investicij, ki bodo zagotavlja smotrnejše izkoriščanje obstoječih obdelovalnih površin. Gre predvsem za načrtno obnovo trajnih nasadov vinske trte in sadnega drevja in za naložbe v živinorejo. Na Krškem polju bodo spet spodbujali svinjerejo, v višinskih predelih pa rejo goved in ovac. Tudi število krav mlekaric bodo pomnožili. Te in še nekatere druge investicije naj bi hkrati pospešile razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. Med naložbe v kmetijstvo sodijo še viri za melioracije, za pridobivanje novih kmetijskih površin, da bi v občini pridelali čim več zase in za prodajo. »Dolenjski list« v vsako družino lo odkrite) še srečujejo in se jim zoperstavljajo. Delovanje delegatskega sistema bodo analizirali, nato pa prenesli razpravo v SZDL in sindikat. Z delovanjem družbenih svetov še niso zadovoljni. Vendar je potrebno dodati, da s« Krčani pri snovanju teh svetov pionirji na območju več regij v južni Sloveniji. Menijo, da bodo družbeni sveti začeli svojo vlogo v polni meri opravljati že takoj po novem letu. Tako svet za družbenoekonomski razvoj kot svet za družbenopolitično dejavnost se bosta lahko takoj vpregla v delo. Prvega čakajo naloge zlasti v zvezi s planiranjem, drugega pa na področju samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti. Slednji bo moral še zlasti proučiti možnosti, da bi krajevno samoupravo še bolj približali občanom, to pa pomeni, da bodo vse večje krajevne skupnosti „razparcelirane“, IGRA — Otroci iz goijanskih vasi ne vedo ne za vrtec ne za celodnevno šolo, pač pa zelo zgodaj spoznajo delo. Čeravno nimajo tako brezskrbne mladosti kot njihovi vrstniki v bolj razvitih nižinskih krajih, še vedno najdejo prijetne trenutke 'za igro. Na sliki: Martin in Andreja Stipič s Planine skupaj s »prijateljem” puranom. (Foto: J. T.) USTAVLJENA DELA V BRESTANICI — Nova cesta je večinoma obšla Brestanico, zataknilo pa se je prav na koncu. Pri prekopavanju za kanalizacijo sta počili škarpa in hiša pred mostičkom, zato so delo začasno ustavili. Na tem delu ceste je namreč prostorska stiska največja. Začasno je zunaj tudi mednarodni telefonski kabel. (Foto: J. Teppey) Samo po en problem na sejo Strojna skupnost je trdna vez Po 7 letih nov kombajn Strojna skupnost Skopice že sedem let povezuje vaščane. Vanjo je včlanjenih 69 kmetov. Ob ustanovitvi 1972 so družno kupili žitni'kombajn in si tako olajšali delo ob žetvi. Ta kombajn so pred dnevi prodali. Medtem so dobili novega. - Prvi nakup je bil dosti težji od sedanjega, je omenil predsednik skupnosti Jože Račečič. Za stari kombajn smo namreč dobili 160 tisočakov, 120 smo jih prigospodarili v skupnosti in prav toliko smo dobili na posodo pri Agrarii - tozd Kooperacija. Kredit so nam dodelili za pet let in nam zaračunali triodstotne obresti. To je za nas kar ugodna • - Ima vaša skupnost še kaj druge kmetijske mehanizacije? - Za sedaj še ne, čeprav jo pogrešamo. Rad bi na primer videl, da bi si lahko nabavili črpalke za gnoj in nekatere druge stroje. Kmetje se pogosto odločajo za skupne nakupe. Po deset do dvanajst si jih na primer omisli stroj za škropljenje koruze ali setev pšenice. Tudi posamezniki se opremljamo po svojih finančnih možnostih, kadar pa gre za večje izdatke, tedaj je združevanje najboljša pot. Dandanes je mnogo laže priti do strojev kot pred 15 ali 20 leti. Na voljo so krediti, teh možnosti pa včasih ni bilo. Jaz se najbrž ne bi nikoli zaposlil, če bi lahko dobil kako posojilo. - Že dolgo delate v strojni skupnosti? - Od vsega začetka. Najprej tri leta kot podpredsednik in zdaj štiri leta kot predsednik. Imamo tudi strojnika in pomočnika, ki delata s kombajnom. - Nedeljsko slavje v Skopicah (prevzem kombajna) ste tokrat združili z gasilci in prevzemom novega gasilskega avtomobila. Ste aktivni tudi v gasilskih vrstah? - Pri gasilcih sem od 18. leta starosti naprej. Ta organizacija je pri nas zelo močna. V članskih, ženskih, mladinskih in pionirskih desetinah je okoli 90 vaščanov vseh starosti. Društvo je dobro opremljeno. Spomladi smo dobili gasilsko cisterno, zdaj kombi. Imamo lep gasilski dom, kjer se vaščani tudi shajamo. - Ali kaj pogrešate v krajevni skupnosti? - Samo to si želimo, da bi čimprej dobili nekaj koristnega v prazni osnovni šoli. Stavba že nekaj let propada. V njej bi lahko uredili vrtec ali pa ustanovili kak obrat Oboje bi nam prišlo prav. J. TEPPEY iS.* .fer'' ' ” MOSTEC - Ko vode odtečejo, ostane blato. Tokrat Mostec sicer ni bil dolgo poplavljen, sledovi pa bodo ostali še nekaj časa. Hiša, ki jo vidite na desni, vsako leto doleti nesreča. Zidovi se vso zimo ne presušijo, zato je vonj po vlagi stalen gost v stanovanju. (Foto: Jožica Teppey) Pod kritičnim zrcalom vse Občinska konferenca ZK za 5. sejo CK v praksi — Zamudniki zbezani na svetlo Bodo družbeni sveti zaživeli? Na občinski partijski konferenci v Krškem so ocenili, da se vsebina 5. seje CK ZKS že odraža v delovanju komunistov in organizacij ZK v krški občini Predsedstvo SZDL naložilo svoji delegaciji v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine jasno usmeritev, kako poslej s tistimi, ki ne znajo ati nočejo varčevati -_____________________Pripravljeni na sejo republiške konference Predsedstvo občinske konference SZDL v Krškem je na seji 21. novembra med drugim obravnavalo tudi gradivo za sejo občinske skupščine v ponedeljek, 26. novembra. Gradivu za to sejo vseh zborov občinske skupščine (kot je v Krškem že običaj, delajo zbori na ločenih zasedanjih) so naknadno posredovali analizo za devetmesečno poslovanje. Na predsedstvu - sklic za izdelavo stališča pred sejo je vsekakor primeren — pri analizi gospodarjenja niso poudarjali posebnih podatkov, razen tega, da so pri izplačilih osebnih dohodke^ prebili vse meje. Posebej velja opozoriti na tisto stališče frontnega predsedstva SZDL, ki se nanaša na tako imenovane ..izgubarje”. Menili so, da ni dovolj, če jih samo omenijo v kakšnih sklepih, temveč naj bi se z vsakim, pri katerem kaj škriplje, morali sestati in se pogovoriti iz oči v oči. „Če je za to potrebna skupna seja predsedstva občinske konference SZDL ali celo občinske skupščine s prizadetimi člani delavskega sveta in tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij, jo bomo pripravili. Ravno tako se je treba slednjič že odkrito pogovoriti, kaj je z varčevanjem, tako imenovanim iskanjem notranjih rezerv,” je povedal sekre- IZVOZ POVEČUJEJO Podatki o gospodarjenju za tretje četrtletje kažejo, da sc v Krški občini v tem obdobju še enkrat toliko izvozili kot v prvih devetih mesecih lani. Tudi primeijava z uvozom je ugodna. Vrednost izdelkov, ki so jih prodali v tujino, namreč za 24 odst. presega vrednost uvoženega repromateriala in surovin. tar občinske konference SZDL tovariš Srpčič. V tem vsekakor ne bo kakšna presežena oblika intervencije, temveč družno iskanje izhoda. Samo na ta način je mogoče stvari izboljšati. Kako bo s to pobudo na samem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela občinske skupščine, bomo še poročali. A. ŽELEZNIK KRŠKE NOVICE KOLIKO LETOS? - Do teh dni so v krškem Delavskem domu na različnih prireditvah našteli že okoli 57.000 obiskovalcev, četudi je v zadnjem času obisk nekaterih kulturnih prireditev več kot skromen. Ker so in še bodo do konca leta oder velike dvorane bolie opremili, oziroma ga uredili tako, kot si želijo, bo to prispevalo k večji kakovosti raznih predstav. Ali se bo tudi obisk izboljšal? MESEC KULTURE - Odvijal se bo ves december v novi dvorani Doma Štirinajste divizije na Senovem. Z njim bo domače DKD Svoboda še enkrat celovito predstavilo svojo pestro dejavnost, eden izmed vrhov pa bo vsekakor premiera Cankaijevih Hlapcev, na katerih uprizoritev so se domači igralci pod režiseijem Pšeničnikom res dolgo in skrbno pripravljali. KAJ SO POSNELI? - Minuli teden se je v Krškem mudila ekipa športnega uredništva ljubljanske televizije. Posnela je mnenja in pojasnila, zakaj je v kraju nekdaj delavno društvo „Partizan“ danes tako, da zanj premnogi ne vedo, ali je še med „živimi“ ali ne. Sicer pa bomo videli in slišali, kaj menijo o tem povabljeni pred kamero in mikrofon. VELIKO PODATKOV - Prinaša jih obsežna brošura, obsegajoča več kot 140 strani besedila in slikovnega gradiva, ki jo je ob 11. srečanju pionirjev dopisnikov naše republike izdala krška občinska konferenca prijateljev mladine. Poročila o dejavnosti pionirskih odredov na vseh šolah razgrinjajo njihovo pestro in. bogato dejavnost, dodajajo pa jim med drugim še preglede dejavnosti občinske zveze. KAKO SO ZADOVOLJNI? - S programom ljubljanske TV oziroma s predlogom zanj za prihodnje leto so v krški občini še kar, četudi člani sveta za informiranje pri OK SZDL menijo, da bi bile lahko njihove letošnje pripombe skoraj povsem enake lanskim. To pomeni, da se marsikateri obet iz preteklosti na TV zaslonih še ni uresničil in da v letošnjem programu od obetanih novosti ni bilo veliko, oziroma bi lahko le težko opazili upoštevanje kakega pomembnejšega predloga s terena. PRED PREVZEMOM - Jože Račevič in strojnik Ivan Rudman Krešo Tomin, namestnik sekretaija komiteja občinske konference ZK v Brežicah, na seji konference 19. novembra ni štedil s kritiko osnovnih organizacij, ki so kakorkoli „z levo roko” opravile oceno razmer in predvidene akcije v času med S. in 6. seio CK ZKS. Ne bomo navajali sorazmerno dolgega seznama osnovnih organizacij, ki na komite niso poslale zapisnikov. Pri pisanju se namreč marsikje prerado zatakne. Navsezadnje zgolj zapisnik ne more biti bistven, čeprav je tudi nekakšno zrcalo odgovornosti. Kot posebni izjemi v dobrem sta bili omenjeni osnovni organizaciji ZK v brežiškem tozdu IMV in otroškega varstva. V IMV, kajpak žal le v brežiški tovarni, so se resno zamislili nad svojo nezavidljivo kadrovsko sestavo. Ne manjka komunistov, ki ne skrivajo pobude, da bi njihova osnovna organizacija kar prevzela vlogo poslovodnega organa, tako so na psu s kadri. Nič manj nezavidljivo pri njih ni glede nujnih samoupravnih aktov. Vsekakor bi jim lahko iz centrale dali boljšo pomoč. Tudi v brežiški Komunali so komunisti spregovorili o načelu demokratskega dogovarjanja. Drugje DVE USPEŠNI LETI Prosvetno društvo Oton Župančič iz Artič je na petkovem občnem zboru ocenilo dveletno delo. V tem času sta se najbolj odrezala pevski zbor in folklorna sekcija. Dobro so se izkazali tudi tamburaši, recitatorji in bobnaiji, saj so sodelovali na vseh prireditvah v Artičah, Sromljah in v Pečicah. Nekatere sekcije imajo težave zaradi osipa članov. Pri folklori izpad zelo težko nadomestijo. GLOBOCANKE SPET RAZSTAVLJAJO V soboto, 1. decembra, v Globokem spet vabijo na razstavo dobrih domačih jedi, ki jih zdaj že po tradiciji pripravljajo v okviru prireditev za dan republike. Vsako leto sodeluje na razstavi več domačink in izbor je zato vedno pestrejši. Posebno pozornost posvečajo organizatorice domačim, že pozabljenim jedem iz bele, črne, koruzne, ajdove moke in drugih vrst mlevskih izdelkov od kruha in mlincev do žgancev, zavitkov, šarkljev in potic. Novo v NIČESAR NISO SKRIVALI -Inšpekcijski pregledi po trgovinah v kriznih dneh za pralni prašek, kavo in drugo blago niso nikjer odkrili zalog za „dobre“ stranke. Ugotovili so, aa so prodajalci sproti spravili v promet vse blago in da so upoštevali tudi navodila glede količin. Kavo so prodajali samo v zavitkih po 10 in 20 dkg, pa ne samo dopoldne, ampak tudi popoldne, ko so se zaposleni občani vračali z dela. Seveda je še kljub temu vsakič prehitro zmanjka. NE BO TREBA VEC DOLGO ČAKATI - Stanovalcem Cemelče-ve ulice se bo kmalu odvalil kamen od srca. Zdaj, ko je denar zagotovljen, lahko zatrdno pričakujejo, da bo njihova ulica asfaltirana. Leta so gazili po lužah in blatu, pa ne zaradi lastne malomarnosti, ampak zaradi tega, ker so jim dostop v ulico razorali kamioni iz betonarne na gradbišču zdravstvenega doma. Razen tega so jim obiskovalci Lekarne in zdravniških ambulant so samoupravljanje pustili ob strani, kot da pri tem ne bi bilo več odprtih problemov. V uvodnih mislih kakor tudi v razpravi je bilo marsikaj rečenega o vlogi in delu izvršnega sveta. Kritike na njegov rovaš pravzaprav ni bilo, rečeno je bilo celo, da dobro dela. To je, kot je priznal sam predsednik Ilc, nemalokrat težko predvsem zaradi vsega mogočega in nemogočega, kar jim nalaga zakonodaja. Navsezadnje so v Brežicah nadvse varčni pri kadrovskih zasedbah v upravi. Mnogo dela bo treba posvetiti delegatom in delegacijam. Uspeh očitno ne bo izostal, navkljub hudi kritiki, zakaj vse družbenopolitične organizacije so se bile že dogovorile za usklajeno akcijo. Poslej delegati nikjer ne bodo smeli biti prepuščeni sami sebi. Izkušenj za to slejkoprej PREKRŠKI NA CESTAH Lani je bilo v Brežicah pred sodnikom za prekrške 793 kršilcev cestn oprometnih predpisov. Med njimi je bilo največ takih, ki so jih zalotili brez vozniškega dovoljenja (133) in pa voznikov, ki so pregloboko pogledali v kozarec (109). Zaradi nepravilnega parkiranja se jih je zagovarjalo 68, z neregistriranim« vozili pa se jih je podalo na cesto kar 62. OSKRBI S PITNO VODO VEC POZORNOSTI O slabi kakovosti pitne vode smo v nekaterih krajevnih skupnostih brežiške občine že pisali, razen tega pa sedanji vodovodi marsikje ne zagotavljajo zadostnih količin pitne vode. Na te probleme opozarja interesna skupnost za k omunal-no in cestno dejavnost Najti bo poskušala denarne vire za raziskavo virov pitne vode. Bizeljska KS je prva na vrsti, medtem ko na Jesenicah, na Veliki dolini, v Cerkljah in na Čatežu upajo, da bodo v novem srednjeročnem obdobju vendarle prišli tako daleč. Brežicah spremenili del ulice v parkirišče, tako da so bili stanovalci bližnjega bloka prisiljeni postaviti „rampo“ na ulica NIC VEC MED POZABLJENIMI - Nižja glasbena šola v Brežicah ima za pouk zelo majhne in slabe prostore, tako da je vodstvo s starši vred vsako leto znova v skrbeh, če bo stavba še vzdržala brez temeljitega popravila. Kolektiv po svojih močeh sicer skrbi za najnujnejše sprotno vzdrževanje, medtem ko za večjo investicijo doslej ni dobil pomoči. V novem planskem obdobju se bo za ureditev te šole zavzela krajevna skupnost — KOT GOBE PO DEŽJU - V brežiški občini je premalo dobrih gostiln, bifejev pa najbrž precej preveč. Prodaja pijač je najlažja, po tej poti dinar najhitreje kane v žep. S kuhinjo je seveda več dela in skrbi, zato se mnogi branijo toplih obrokov. Da se bifeji le ne bi pretirano m tožili, bodo v občini začasno ustavili izdajanje dovoljenj. iz boljših krajevnih skupnosti in tozdov tudi ne manjka. A. ŽELEZNIK BREŽIŠKE VESTI Samoupravljalcu vsaj osemletko I Kje sta kritika in samokritika? Vse preveč delavcev nima za seboj niti popolne osemletke ■ - Zavora pri napredovanju Sevni&i Zavod za kulturo in Delavska univerza vodita ob pomoči sindikatov posebno akcijo, da bi se v večerno osnovno šolo, ki se bi pričela v začetku decembra, vpisalo čimveč delavcev, ki jim manjka ta ali oni razred. Vodja delavske univerze Stane Kralj opozarja, da je to po vsej verjetnosti še ena redkih možnosti, ki preostane - prihodnje leto bo namreč vpeljana nova matematika. Kakšna grožnja je to, predobro ve vsak kratkohlačnik, kateremu pri tem predmetu ponavadi še tako prizadevni starši ne morejo pomagati. Kako naj gredo množice, „cifre” in unijemnožic v glavo utrujenim od dela in še priletnim glavam? Vsekakor skrajni čas, da, komur manjka, naredi ta usodni razred. * LEKARNI PRIZNANJE HEROJA KVEDRA Sredi novembra je prizadevni kolektiv sevniške lekarne slavil 30. obletnico dela pod družbenim okriljem. Lekarništvo ima v Sevnici daljšo tradicijo. Ob tej priliki so uradno izročili namenu lepo urejene spodnje prostore. Ti niso na očeh strankam, saj tam pripravljajo zdravila. Za naslednjo petletko imajo v načrtu ureditev lekarne v Krmelju in prenovo na Senovem. Ob tem lepem jubileju je zapel oktet Boštanjski fantje. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je kolektivu lekarne izročil visoko občinsko priznanje -priznanje in medaljo heroja Dušana Kvedra-Tomaža. Takih je med delavskim razredom v sevniški občini še vse preveč. Največ jih je v Lisci, kar 505, vsi v starostni skupini do 40 let. V Jutranjki je takšnih delavcev 145, v Kopitarni 114. Glede na število zaposlenih je to razmerje še bolj zaskrbljujoče v Jugotaninu in krmelj-skem tozdu Metalne. V času rednega vpisa za novo izobraževalno sezono pa se je vpisalo vsega reci in piši le 17 slušateljev. To je mnogo premalo, da bi upravičili sorazmerno drag denar za organizacijo in delo teh oddelkov. Šolanje je namreč za delavce sevniške občine brezplačno, ravno tako bodo dobili za-stonj učne pripomočke. Denar bo prispevalo združeno delo, kajpak preko izobraževalne skupnosti. Prvi „šolski dan” bo 10. decembra popoldne. Pouk bo zatem vsak teden kakšnih šest meseoev. Odprli bodo 7. in 8. razred. Komur KARTE NA MIZO Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij so na posvetu minuli teden dobili povsem določna navodila, kako naj se v svojih kolektivih lotijo stalne naloge preverjanja go-spodarjenja. Gre za oceno tričetrlet-nega gospodarjenja. Hkrati se seveda naglo bliža konec leta, s tem pa tudi sestava načrtov za prihodnje leta Kako poteka akcija, bomo poročali i PRISEBNI KURJAČ - V sirena v StiUesu. Brž sta ek ponoči ob 1.30 je zatulila ili obe avtocistemi sevniškega gasilskega društva. Ogenj ni naredil omembe vredne škode. Lahko bi bUo seveda drugače, kot je ob podobnih požarih v lesni industriji. Ko kurjač ni bil več kos rdečemu petelinu, je poklical gasilce. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI V ZNAKU PRAZNIKA - V sredo zvečer se je v Lutrovi kleti na gradu ponovno predstavil oktet Boštanjski fantje. Koncert je prinesel več, kot je obljubljal plakat. Ni šlo namreč le za ponovitev koncerta ob oktetovi petnajstletnici to poletje v Boštanju, temveč še za precej več. Takrat so imeli namreč v gosteh proslavljeni Slovenski oktet, Ki je s svojim pridevkom pridal drago polovica Tokrat pa so boštanjski pevci izvedli ves naštudi- rani spored. koga moti Šiviljski tečaj? - Vse pohvale je vredna pripravljenost žena iz zabukovške krajevne skupnosti, ki so se bile odločile ob sobotnih urah obiskovati šiviljski tečaj. Redno jih je prihajalo okrog 20. Tečaj bi sedaj že tudi uspešno končale, če ne bi bilo neprijetnega incidenta v soboto, 13. novembra, ki še ni razjasnjen. VREDNO OGLEDA - Do 9. decembra se je vredno povzpeti na lisjak sevniški grad še zaradi ene stvari; do takrat bo namreč v novo urejeni galeriji (bivša klet) nasproti-gostilne razstavljenih 28 olj slikarja samouka Leonarda Poljšaka iz Sromelj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. - ,,Misliš, da bodo nam delegatom tok, at za razliko od polletnih računov pokazali tri-četrtletne? “ - Ne verjamem. Izguba je namreč še večja, kot je bila ob polletju. “ Skupni interes Pristopili le nekateri,med njimi vsi tozdi Jutranjke Nerazumevanja, tudi zlonamernega podtikanja ni manjkalo, preden so v sevniški občini slednjič lahko ustanovili samoupravno skupnost za pospeševanje kmetijstva. Nekaj poskusov je namreč žalostno propadlo. V sredo, 21. novembra, pa so lahko le sklicali ustanovno skupščino te skupnosti. Cilj je jasen: več hrane lahko pridelamo samo s skupnimi napori vseh. Naj je videti to še tako čudno, tudi s sodelovanjem konfekcijskih delavcev. 'Ob začetku je seveda vedno nevarno gojiti pre'tirane želje. Program novoustanovljene skupnosti za pospeševanje kmetijstva računa z realnostjo bolj kot na prazne mošnje. Mnogo tozdov je še med tistimi, ki niso pristopili. Naj 'za spodbudo drugim navedemo tiste, ki so že: vsi tozdi in skupnost skupnih služb Jutranjke, Gostinsko podjetje. Trgovsko podjetje. Komunala, v Lisci tozd Krojilnice in delovna skupnost skupnih služb, kajpak vsi tozdi Mercatorja - sevniškega Kmetijskega kombinata in nekate osnovne šole. Vsekakor zdaleč prekratek spisek. Osnovno nerazumevanje med tistimi, ki niso pristopili, je predvsem zgrešeno naziranje, da je to denar za kombinat. To ni res, saj ima nova skupnost svoje samoupravne organe, predvsem pa dela po sprejetem programu, ki je naravnan v prid vsemu kmetijstvu, predvsem zasebnemu. Tako se bo pre nekateri v tozdu težko odrinjeni dinar pravzaprav vrnil na dom marsikaterega delavca ali delavke, kamor bi se že zdavnaj moral. Občasno pomanjkanje mesa ali kakšnega drugega živila nas na to vse preveč resno opozarja. Predsednik nove skupščine kmetijske pospeševalne skupnosti >■ lan ~ Zagrajšek iz Jutranjke, iz vršni odbor pa bo vodita dipl. inž. agronomije Martina Koritnik iz Loke pri Zidanem mostu. A. Ž. | Pri delu delegacij bi se morale angažirati vse družbenopolitične organizacije — Komunisti so pri akciji še preveč neenotni — Ali je pri nas več „partij"? manjka kakšen manj ali pa ima morda le 3. ali 4. razred, bo manjka joče razrede lahko opravil sproti. Vsekakor edinstvena prilika! A. ŽELEZNIK NIC PREMORA ZA ELEKTRIČARJE IN TELEFONISTE Zadnje deževje je navrglo obilo dela električarjem pri sevniški delovni enoti, nič manj tudi telefonskemu vzdrževalcu Rakarju in sodelavcem. Nekatere domačije v Mirenski dolini so ponovno dobile elektriko šele pozneje. Nič manj dela niso imeli telefonisti. Številne drogove, ki so jih bili prestavili pod Spodnjimi Vodalami zaradi mo-d cmizacijc ceste, je enostavno po-1 metalo po tleh zaradi razmehčanega terena. Ta kraj nima zastonj tega imena. ARTO DOBILO ASFALT V soboto so slavili prebivalci Arta, vasice na meji med sevniško in krško občino. Vas so povezali z magistralno cesto ob Savi z asfaltom, ki je vreden okrog 1,5 milijona dinaijev. Kraj na prisojnem hribu bo poslej lažje obiskati. Prav gotovo jih bo več zapeljalo svoj avto na popravilo k mehaniku Pavlu Jerasu sredi vasi, ki je bil duša te gradnje. Hkrati so s priložnostno slovesnostjo počastili praznik republike. Osrednja točka dnevnega reda na redni seji občinske konference ZKS v Trebnjem, ki je bila 21. novembra, je bilo vprašanje o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v občini. Ob tem pa se je razvila še široka razprava, v kateri so razpravljala nanizali precej kritičnih misli, pa tudi predlogov, kako naj bi to področje še razvijali. Kot prvi je v razpravi sodeloval Jože Tomažin, ki je med drugim pograjal slabo delo delegacij, zlasti v SIS. Vendar krivda za tako stanje ni samo v delegacijah in pri njihovih vodjih. Precejšen delež je nosijo tudi komunisti, vodilni delavci v tozdih in družbenopolitične organizacije. Pri tem naj bi se spremenil tudi odnos do delegata, hkrati pa bi morali tudi oni sami spremeniti odnos do svojih zadolžitev. Pogosto čutijo to svoje delo kot breme in opravijo brez posebnega veselja. Še posebej tehten prispevek k razpravi je prispeval Janez Gartner, ki je nanizal vrsto napak in slabosti, do katerih še prihaja: Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da Zveza komunistov uživa velik ugled, ki ga z malomarnim obravnavanjem vprašanj ne bi smela izgubiti. Zlasti se je zavzel za bolj svobodno izmenjavo mnenj, za bolj povezano delo znotraj Zveze ZRAK, VODA, VODA, ZRAK .. . Trebanjcem v resnici najbolj grozijo težave s primarnimi surovinami, kot so voda, zrak in druge. Poročali smo že, da je na trebanjskih črpalkah nemogoče napolniti avtomobilska kolesa, ker ni manometrov. No, zdaj manometri so, vendar ne kažejo pravilnega pritiska. Res pa je tudi, da črpalkarji vedno najdejo izgovor za tako stanje, pa tudi, da ne najdejo rešitve zanj. Ali jo bodo še dolgo iskali? KDAJ BODO ZAČELI? -Takle je bil nekdanji farovški J hlev v Šentrupertu, za katerega so nekoč mislili, da ga bodo preuredili v tovarno. Ker je bil preveč shiran, so ga podili in postavili temeljni kamen za povsem novo tovarno Agrostro-ja. Vendar na prostoiu bodoče tovarne stoji samo kamen in nič drugega. Kdaj bodo začeli gra-' diti novo tovarno, pa tudi ni znano. ŠE LOV NA DOMAČE ŽIVALI Lovski družini Dobrnič in Veliki Gaber bosta v kratkem organizirali lovsko brakado „Frata 79", in sicer bodo lovci „počistili“ teren od Babne gore preko Sel-Šumberka do Volčjih jam. Želimo jim čimveč divjadi, med plenom pa naj se le znajde tudi kakšna sočna domača žival saj bi bUa ob zdajšnjem pomanjkanju mesa taka trofeja izredno dobrodošla. IZ KRAJA V KRAJ komunistov. Nastaja namreč vtis, kot da je pri nas več partij. Posamezniki, ki so organizirani v osnovni organizaciji, kjer so zaposleni, pogosto nočejo niti slišati za delo v krajevni skupnosti in obratno. Da bi se okrepila akcijska sposobnost komunistov, pa bodo morali komunisti spet obuditi kritiko in samokritiko. In kritika bi morala biti sprejeta kot tehten, dobronameren prispevek k razvoju, k odpravljanju napak, ne SMUČARSKI SEJEM V TREBNJEM Četrti sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki gaje minulo nedeljo v trebanjski osnovni šoli organiziral smučarski klub „Trimo”, je zelo dobro uspel. Predstavniki Elana so prikazali na njem več filmov o smučanju, vaditelji smučarskega kluba pa so svetovali, katera oprema je primerna. Ker je bilo zanimanje za sejem zelo veliko, v trebanjskem smučarskem klubu menijo, da bi moral sejem trajati dva dni. Vsem zamudnikom pa sporoča-■ jo, da lahko nabavijo opremo za deset odstotkov ceneje pri trebanjskem Mercatorju. IZLET ZA NOVE ČLANE Občinski sindikalni svet Trebnje je pred nedavnim organiziral izlet za člane novoustanovljene osnovne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Novi člani sindikata so si ogledali Celje in njegove muzeje, Stubico in Kumrovec. RAZPRAVA O SANACIJI V IGK Za 27. november je v Trebnjem napovedana seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Dnevni red obsega obravnavo gospodarskih rezultatov in poročilo o izvajanju sanacije v IGK Račje selo. Na seji naj bi se dogovorili tudi o pripravah na problemsko konferenco in o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata v trebanjski občini. pa da jo pogosto jemljejo kot osebno žalitev, kot osebni napad. Med razpravljalci so bili še Majda Miklič, Lojze Ratajc in Avgust Gregorčič, ki so med drugim poudarili pomen idejnopolitičnega usposabljanja, vprašanje enotnosti v ZK in dosledno izvajanje sklepov. Pred koncem seje je spregovorila še Anica Kuhar, ki se je seje udeležila kot gostja s CK ZKS. V zaključnem delu razprave je poudarila, da razprava na seji ne bi smela biti tudi že zaključek delovanja, marveč uvod v še bolj poglobljeno delo trebanjskih komunistov, ki so doslej brez dvoma že dosegli nekaj uspehov. Zlasti je poudarila pomen dela pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov, ki so v nekaterih okoljih še zelo slabo razviti. J. S. ALI JIM GRE PREDOBRO? -Težavam, ki jih imajo delavke mo-kronoškega Induplatija zaradi tesnih prostorov, se pridružuje še to, da jih nikjer nočejo sprejeti kot abonente za toplo malico. Pri tem se človek nehote vpraša, zakaj gostilničarji v Mokronogu ravnajo tako. Ali jim gre tako dobro, da nočejo dodatnega zaslužka? ŽIVINOREJCI LAČNI MESA -Čeprav je trebanjska občina precej velik proizvajalec mesa, ga za svoje potrebe skorajda ne more dobiti v zadostnih količinah, če pa ga dobi, ! ja slabše kvalitete. Zaradi take vrste krivice, se mnogi na Trebanjskem sprašujejo, zakaj nimajo svoje klavnice. Odgovora seveda ne dobijo, pa I tudi klavnice ne, kar je najbrž ve-| likim trgovcem z mesom kar po volji- Ali pa je še komu? KAKŠEN BO IZGOVOR? -Asfaltcrska dela na Mimi še niso končana, čeprav bi po pogodbi že morala biti. Kakšne izgovore bodo | navedli cestarji za take zaostanke, je za zdaj še vprašanje. Da pa se pri Itcm, morda zanje •najpomembnejšem opravilu ne bi preveč ponavljali, predlagamo, da se poleg vremena in preobilice del domislijo še F1 h kakšnega izgovora. Da bo delovalo bolj sveže. SLABA PRESKRBA - Kako velike so težave s preskrbo v Trebnjem, se kaže tudi v tem, da je to vprašanje obravnaval tudi izvršni svet trebanjske občinske skupščine. Torej se vendarle nekaj premika in bo mogoče v Trebnjem prišlo celo do tega, da bodo dobili tržnico. Kdaj, pa še ni znano. kdo ve za Številko? - Trebanjska krajevna skupnost je ared nedavnim dobila telefon. Nji-lova številka je za zdaj skrivnost tako za krajane kot za pošto! Ker pa bi krajani morda le radi vedeli,, katera številka je to, jim jo povejmo: 83 - 374. Naj še povemo, da številke nismo mogli zvedeti na pošti, ker je niso vedeli, marveč na trebanjski občini. Obsežen program Pred samoprispevkom tudi na Veliki Loki — Razprava o programu del se je začela Ker si krajani krajevne skupnosti Velika Loka želijo hitrejši in skladnejši razvoj, so sami dali pobudo za uvedbo samoprispevka. Ta pobuda je seveda naletela na ugoden odmev tudi v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. ..Takojepred razpravami aških organizacijah SZDL skoraj polovica dela opravljenega,” pravi Stane Kozlevčar, predsednik krajevne konference SZDL. „Kljub temu smo se seveda na javne razprave temeljito pripravili. Tako smo že pripravili podroben program, o katerem bodo zadnjo besedo izrekli kra- jani. Ker smo pri njegovi pripravi težili za tem, da bi se v njem videla vsaka vas, vsak zaselek, menimo, da ga bodo ugodno sprejeli. Časa za razpravo sicer ni kdove koliko, razprava bo trajala od 28. novembra do 10. de- 1 cembra, pa bomo vanjo zajeli j skoraj vse krajane. Pa tudi ekipe, | Id bodo pojasnjevale vse v zvezi t s programom, so dobro priprav- ' ljene.” Na Veliki Loki se bodo s sredstvi samoprispevka lotili cest, vodovodov in kanalizacije. Na odseku Žaga - Mrzla Luža bodo modernizirali odsek v dolžini 1.300 metrov, med Trnjem in Škovoem bodo položili okoli kilometer in pol asfalta, med Skovoem in Gornjim Pod-borštom ter med Mrzlo Lužo in-Iglenikom pa bodo cestišče samo obnovili. V Veliki Loki bodo asfaltirali nekaj ulic. Vodovod bodo gradili med Malo Loko in Mačkovcem, napeljali ga bodo v Korenitko, na Veliki Loki pa bodo uredili še kanalizacijo. V dopolnilih programa so predvidena dela še na cestnem odseku Mala Loka - Grad in napeljava telefonskih priključkov v vse vasi v krajevni skupnosti. Dela, ki se jih bodo lotili s sredstvi samoprispevka, naj bi bila končana v letu 1980, samoprispevek pa naj bi začeli plačevati v začetku istega leta. Vsa dela bodo veljala osem milijonov dinarjev, od tega naj bi zbrali s samoprispevkom nekaj čez dva milijona, Samoupravna komunalna skupnost in krajevna skupnost pa bosta prispevali ostalo. TREBANJSKE NOVICE *i^i| Ostali še - brez upanja A. BARTEU Za boljša gradiva Kvalitetna informacija je odraz demokratičnosti Nedavnega seminarja o informiranju v delegatskem sistemu in o pripravi delegatskih gradiv, ki ga je organizirala skupščina občine Črnomelj skupaj s klubom samoupravljal-cev, se je udeležilo 45 ljudi. O informacijah za odločanje je predaval Darko Marin. Eden od napotkov tega seminarja, ki jih je dala razprava, je tudi priporočilo, naj bi poslej za delegate pripravljali povzetke gradiv, hkrati pa jim dali možnost, da se seznanijo s celotnim gradivom. Predvsem morajo sestavljalci zagotoviti, da bodo gradiva vsebovala vse elemente kvalitetne delegatske informacije: opis problema, dosedanjo ureditev, navedbo predlaganih rešitev v več inačicah, oceno posledic predlaganih rešitev, zlasti materialnih, cilj, kdo je za uresničitev tega cilja odgovoren, kdo je o tem vprašanju že razpravljal in kakšen je nadaljnji potek razprave. Poudarili so, da se v delegatskih gradivih kaže tudi stopnja demokratičnosti v delegatskem sistemu. Prav ta stopnja demokratičnosti oziroma nedemokratičnosti pa je marsikdaj velika ovira in vzrok za neaktivnost delegatov. NERAZVITI TUDI PRI VRTCIH V črnomaljski občini je v organiziranem varstvu komaj 18 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar je globoko pod republiškim povprečjem. Sedaj imajo dva vrtca v Črnomlju, po enega pa v Semiču in Vinici. Sele če bi v Črmolju, kjer so potrebe največje, zgradili še en vrtec, bi bilo tega varstva deležno okoli 30 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini, s čimer bi se približali republiškemu povprečju Nova tovarna lahkih ulitkov Črnomaljski Belt bo gradil novo, 360 milijonov dinarjev vredno tovarno lahkih ulitkov, za katere je veliko povpraševanje - Denar zbira s sovlagatelji Naj večji Bel tov tozd Livarna, v katerem je zaposleno 538 delavcev, je devetmesečno poslovanje zaključil z 20 milijoni dinaijev ostanka čistega dohodka. Livarna ima v okviru Belta vseskozi prednostni pomen in proizvaja sedaj okoli 13.000 ton ulitkov na leto. Medtem ko je proizvodnja rentabilna, pa je proizvodnja težkih in srednjih ulitkov dokaj lahkih ulitkov, ki jih morajo TIKA NI ZALEGLA? — Kljub kritiki na občinski seji in te« o hujši nejevolji Črnomaljcev dela na glavni mestni cesti nik tor ne potekajo tako, kot bi morala. Ne samo da to otežuje prc ret in povzroča hudo kri, zavlačevanje vso zadevo tudi draži. Zal ' ljudje upravičeno zahtevajo, naj pokažejo pravnega krivca ali krivce, zlasti še ker je znano, da so podobna dela in v podobnih okoliščinah v Trebnjem opravili v dobrih 14 dneh. JSKI DROBIR ..DEKORACIJA" PA TAKA -Pred kratkim so na novo prepleskali notranjost črnomaljskega kulturnega doma, kar je veljalo okoli 30 tisočakov. Da bi se nekateri ..kultur-ni“ obiskovalci tega hrama počutili bolj domače, so že naslednji dan poskrbeli, da novi belež ni tako enoličen: na sveže prepleskanih stenah so pustili odtise svojih čevljev... MAMLJIVI VONJ — Odgovorni sicer 'zagotavljajo, da bo tako zaželene kave spet dovolj na policah trgovin in s tem tudi v nalašč za tc namene prirejenih „svetiščih“ po pisarnah. No, prejšnji teden so v glavnem še trpeli veliko pomanjkanje te mamljive dišeče tekočine. Zato ni čudno, če se je novica, da so v sredo dobili nekaj kave v Dolenjkini samopostrežbi, razširila po Črnomlju kot blisk in se je tam kmalu nabrala dolga vrsta čakajočih. Nekatere ženske so zagotavljale, da so vonj sveže zmlete kave zavohale s ceste ali celo od doma. Pravične prodajalke so poskrbele, da je bilo kave za več ljudi, saj sojo prodale vsakemu le po 10 dekagramov. NAKUPOVALNA MRZLICA -Pred prazniki je ljudi spet zagrabila huda nakupovalna mrzlica. Obnašali so se, kot da sta dva praznična dneva le zato, da se v tem času človek kar naprej baše z raznimi jestvinami in se naliva s pijačami. Tako niso krivi le trgovci, da so police na pol prazne. ZGODOVINA ROKOMETA -Črnomaljski rokomet slavi letos 25-letnico dokaj uspešnega delovanja. Za to priložnost pripravljajo tudi brošuro o zgodovini tega priljubljenega športa v Črnomlju. Gradivo za brošuro zbira tajnik telesnokulturne skupnosti Marjan Črne, izšla pa bo konec leta. delati na liniji za srednje, ekonomsko in tehnološko nerentabilna. Srednja in težka linija sta tudi avtomatizirani, prav letos so v posodobitev težke linije investirali 25 milijonov dinarjev. Te dni pa potekajo zadnje priprave in tečejo pogovori za veliko investicijo za novo livarno izključno za lahke ulitke. Investicija, ki naj bi bila zaključena konec prihodnjega leta ali v začetku 1981, bo veljala 360 milijonov dinarjev. Kapaciteta nove sodobne tovarne za lahke ulitke, po katerih je na našem tržišču veliko povpraševanja, bo v končni fazi okoli 7.000 ton na leto, tako da bo celotna kapaciteta Beltove Livarne znašala 20 do 22 tisoč ton ulitkov na leto, kar je tudi največ, kar Belt še lahko proizvede. Poleg. popolnoma nove linije za lahke ulitke bodo sčasoma poskrbeli še za manjše posodobitve tehnologije na ostalih dveh linijah, s čimer bo končano Siljenje livarskih kapacitet v Beltu. Potem jih čaka še posodobitev finalizacije in obdelave livarskih proizvodov, kar naj bi dobilo prednost že v naslednjem srednjeročnem obdobju. V novi livarni bo dobilo delo okoli sto novih delavcev in Bele krajine in sosednje Hrvaške. Pri tako veliki investiciji je moral Belt zagotoviti 100 milijonov dinarjev prispevka sovlagateljev. Do sedaj so sovlagatelji iz vse Jugoslavije prispevali 70 milijonov, največ, 45 milijonov dinaijev, Tamove delovne organizacije in tozdi. Za ostali potreben denar pa prav te dni tečejo pogovori /. delovnimi organizacijami. za katere naj bi nova Beltova livarna dt-lala !a!i-A BARTIii J SIS niso le strokovne službe Ke uiitko. PRED OBČNIMI ZBORI Na posvetu s predsedniki osnovnih oiganizacij sindikata je 20. novembra v Črnomlju tekla beseda v glavnem o organizacijskih in vsebinskih pripravah na občne zbore sindi-kalnOi osnovnih organizacij. Na dnevnem redu je bila še razprava o osnutkih sklepov CK ZKS in ZKJ o vlogi in nalogah Zveze komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij pri graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Za večjo demokratičnost in boljše delo interesnih skupnosti - Premalo upoštevani interesi delovnih ljudi in občutek, da je vse že vnpprej odločeno jenih tudi o povezanosti med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, o povezanosti le-teh z delovnimi orga- Na pobudo Občinske konference ZKS Medika je bil pripravljen pogovor s predsedniki izvršnih odborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa še s tajniki. Pogovor je bil ploden, trajal je nekaj manj kot štiri ure, razpravljalci pa so opozorili na vrsto zanosu le- P°TJT0^ 3 uspehov. Predvsem je bflo poudaijeno, da so nizacijami, s skupščino občine razvile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti notranjo prisotni so govorili o obveščanju, pa še in še. Najvažnejše pri vsem tem pa je gotovo dejstvo, da je bilo vse povedano z željo izboljšati delo. Dogovorili so se tudi, da bodo postale oblike pogovorov redna praksa. TONI GAŠPERIČ .. * UUIldll u organizacijo, niso pa poudaijale (ali pa premalo) demokratičnih oblik snovanja, utrdile so se strokovne službe, premalo pa so upoštevani interesi delovnih ljudi. Rečeno je bilo, da so delovni ljudje vse preveč zgolj opazovalci, ki zaupajo izvršnim odborom in skupščinam, njihovi pripravi in izvedbi programov. Udeleženci pogovora so se posebno dolgo zadržali pri razpravi o delu poklicnih tajnikov, ki opravljajo delovne naloge za dve oziroma tri samoupravne skupnosti hkrati. Seveda delo ni tako dobro opravljeno, kot bi bilo sicer, vendar je trenutno brezsmiselno pričakovati, da bi se te službe številčno okrepile, saj bi tako zajedale sredstva, namenjena delu posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Še nekaj je bilo glede tega podčrtano: namreč to, da Plan je zakon Čeprav v pripravah m izdelavo srednjeročnih planov v metliSki občini še ne gre vse tako, kot bi moralo iti, za kar je gotovo precej tudi res objektivnih vzrokov, je vsem nosilcem planiranja, od krajevne skupnosti preko delovne organizacije do občine nekaj povsem jasno: da danes ne morejo delati planov tako, kot se je to počelo pred desetimi leti, ko so delali plane za banke. Danes se zavedajo, da plane delajo zase in da je to še kako resno delo, kajti vse, kar je v planu, od skupne porabe do investicij v združenem delu, mora držati Plan ni samo obveza, marveč je zakon! Kot je ugotovil koordinacijski odbor za spremljanje aktivnosti na področju družbenega planiranja pri OK SZDL, so nekateri nosilci planiranja že opravili tako imenovana pripravljalna dela, analize preteklega obdobja in razvojnih možnosti Do konca novembra naj bi bile v krajevnih skupnostih vdelane analize, elementi samoupravnih sporazumov in smernice bodočega razvoja Pri tem pa na vseh ravneh močno občutijo hudo pomanjkanje sposobnih planerjev, in kjer so s tem pomembnim delom v zaostanku, so v glavnem zaradi tega. Zlasti krajevnim skupnostim na tem področju pomagajo strokovne službe občinskega izvršnega sveta, vendar tudi v sami občini s strokovno usposobljenimi ljudmi za to področje dela niso dosti na boljšem Vsekakor pa imajo nosilci planiranja na voljo vse delovne pripomočke, prav tako je bilo na ravni občine že več sestankov z vsemi nosilci planiranja, od krajevne skupnosti do delovne organizacije Prav tako so na občini že obravnavali analize, kar je osnova za nadaljnje delo ostalih nosilcev planiranja. O družbenem planiranju je prejšnji teden tekla beseda na seji občinskega sveta Zveze sindikatov, kjer so se zavzeli zlasti za tvorno sodelovanje delavcev pri nastajanju planov, saj se j e le tako moč izogniti planiranja v ozkih strokovnih krogih. Celovitost planov in sploh celotno področje planiranja je v tem času ena od osrednjih nalog vseh osnovnih organizacij sindikata. Osnova za plane za naslednje leto morajo biti letošnji 9-mesečni rezultati gospodarjenja, analize in stališča le-tega pa tudi osnova za pripravo srednjeročnega plana 1981 - 1985. A. BARTELJ tajniki velikokrat opravljajo dela in naloge, ki ne sodijo v njihovo področje, pač zato, ker niso urejene druge stvari (na primer: Zveze kulturnih organizacij v občini ni). Prisotnim je bilo očitano, da posvečajo pri svojem delu vse premalo pozornosti stikom z delegacijami in z delegati, zato se ni čuditi, če je veliko sklicanih sestankov nesklepčnih, da so gradiva za seje preobširna, nerazumljiva, a tudi to. da so delegati nemalokrat malodušni, ker prihajajo na sestanke s predpostavko, daje „že vse vnaprej pripravljeno" in da je nemogoče vplivati na kar koli. Nemalo besedje bilo izgovor- KOMUNISTI V SKUPNIH SLUŽBAH SIS V metliških skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti je zaposlenih trinajst ljudi, od tega je kar devet članov Zveze komunistov. Njihova osnovna organizacija živo razpravlja o vsem, kar se dogaja in snuje v republiki in občini. Na nedavni volilni konferenci je bila za sekretarko OO ponovno predlagana Milena Hočevar, za namestnika pa Jože Nemanič. Njihova osnovna organizacija si je za naslednje obdobje zadala vrsto nalog, ki jih namerava tudi izvesti. PET DR2AVNIH ODLIKOVANJ V okviru slovesnosti praznik metliške občine sov ponedeljek na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v novi tovarni IMV na Suhorju štirim zaslužnim občanom in enemu društvu izročili državna odlikovanja: predvojni komunist Milan Kovačič iz Gradca je ob svoji 70-letnici za več kot 50 let revolucionarnega dela prejel red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Franc Vrviš-čar je za svoj prispevek pri razvoju občine prejel red dela z zlatim vencem, Marija Radkovič s Suhorja je za dolgoletno družbeno aktivnost v tej krajevni skupnosti prejela red de [a s srebrnim vencem, Jože Žlogar iz Rav-nac za družbenopolitično aktivnost in zasluge pri razvoju KS Suhor red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Gasilsko društvo Gradac pa za 90-letno aktivno delovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo. NOVA KODRANKA - V okvira praznovanj za občinski praznik so slovesno odprli tudi novo tovarno za proizvodnjo oplemenitenih vlaken v Beti. Ta najsodobneje urejena tovarna je pomembna za vso Slovenijo pa tudi Jugoslavijo, saj se bo močno zmanjšal uvoz tovrstnih materialov. SPREHOD PO METLIKI KAŽE, DA JE postalo preklinjanje velika moda, saj kolne vse: staro in mlado, žensko in moško, zaposleno in brezposelno, na ulici, v pisarnah, v hotelih, v gostilnah, po telefonu in brez njega. Kdor ne uporablja prostaških besed, deluje nemoderno, starinsko, cerkveno hinavsko. Celo starši skačejo do stropa od navdušenja ob prvem otrokovem je-bemti. In kar sc Janezek nauči, to Janez zna . . . MLADI GODBENIKI, sicer redni člani metliškega mestnega pihalnega orkestra, šo nastopili na nedavnem kvizu. Pod taktirko Ivana Jerine so igrali ubrano, zato ni nič čudnega, če so poželi nemalo aplavza. Važnejše pri tej zadevščini pa je gotovo to, da so mladi godbeniki porok, kako v Metliki ne bo tako kmalu zamrla ta zvrst ljubiteljskega udejstvovanja. Pet zvezdic za mlade. PET BRHKIH IN POSTAVNIH deklet je sestavilo pi'sn<.> skupino Wat, ki sc ji predstavila metliški publiki v kulturnem domu. Ob modemi glasbi dekleta temperamentno plešejo, in če bi imeli Metličani pevca ali pevko lahkih not, bi lahko punce nastopale kot metliške Loki-cq. Ker pa ni tako, se predstavljajo samostojno, pozornosti pa jim ni bilo težko zbuditi. V KOLOVRATU, listu, ki ga je pred dnevi izdal Center za obveščan- je in propagando pri Občinski konferenci ZSMS Metlika, je več zanimivih člankov in zapisov. Piscu teh vrstic se zdi najzanimivejše razmišljanje mladinke Mirjam o kulturni zaplankanosti in nerazvitosti naših krajanov. Avtorica se med drugim sprašuje, koliko smo naredili za kulturno izobrazbo ljudi. Vprašanje je boleče in stavim, da mlada Mirjam ne bo tako hitro dobila nanj odgovora. NA VRSTI SESTANKOV DELEGATI glasno ugotavljajo, daje gradivo, ki ga dobe velikokrat tudi dokaj kasno, napisano nerazumljivo, preobsežno, klobasasto, da je v njem polno tujih besed. Nemalokrat je že bilo predlagano, naj bi bil ob koncu vsakega takega gradiva kratek, jasen povzetek. Kljub predlogom pa se izboljša malo ali nič, tako da imamo poleg denarne inflacije še inflacijo besed. Kdo bo prvi udaril po mizi? MED LJUDMI, KI VELIKO HODIJO na sestanke, se je pričel uveljavljati izraz: prvorazredne in drugorazredne skupščine. Da bo stvar jasnejša, naj povemo, da so prvorazredne skupsčine tiste, ki so sklicane dopoldne, se pravi izven delovnega časa. Ker pa smo domala vsi nagnjeni k „prvorazrednosti", je pričakovati, da bodo odslej vsi sestanki, vse seje in skupščine dopoldne. To pa gotovo ne bo prispevek k večjim delovnim uspehom. metliški tednik DOLENJSKI LIST Uveljaviti delegatski sistem To je glavna naloga SZDL — Onemogočiti nosilce nesamoupravnega obnašanja „Osnovno vodilo v razpravah o pobudi predsednika Tita in drugem gradivu za bližnjo republiško konferenco SZDL je bilo v kočevski občini, kako razviti, uveljaviti in izpopolniti delovanje delegatskega sistema ne le v delegatskih skupščinah, ampak tudi v družbeno-političnih organizacijah,” je poudaril v uvodni razpravi na nedavni seji občinske konference SZDL Kočevje njen sekretar Peter Sobar. Zagotoviti je treba odločilen vpliv delavcev na odločanje na vseh ravneh samoupravnega združevanja dela in sredstev. Uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti pa pomeni boj proti birokratskemu in fo-rumskemu obnašanju in proti vsem, ki so nosilci nesamoupravnega obnašanja. Kljub uspehom preteklosti so občani na krajevnih konferencah opozorili na več povsem določenih napak, ki se porajajo zaradi nesodelovanja, foiumskega dela, podjetniške- ga obnašanja, neupoštevanja hotenj občanov, birokratizma itd. Med temi so omenili tudi slab posluh za ureditev avtobusnih zvez; kritizirali so nesamoupravno delovanje samoupravnih interesnih skupnosti (ces- SPOZNAVAJ DOMOVINO Javno nedeljsko oddajo „Spo-znavaj svet in domovino” bodo prenašali v soboto, 8. decembra, iz Vasi-Fare ob Kolpi. Na tej oddaji se bosta v poznavanju neuvrščenosti, življenja in dela Edvarda Kardelja in Mediteranskih športnih iger spoprijeli mladinski ekipi iz Vasi-Fare in Radelj ob Dravi. Kot gostje oddaje pa se bodo predstavili še mladinci iz občine Dolina pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje. * SODELOVANJE DO LETA 2.000 Na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana, ki je bila v ponedeljek, 26. novembra, so razpravljali tudi o smernicah družbenega načrta za območje medobčinskega sodelovanja do leta 2.000. V teh smernicah je dan precejšen poudarek tudi občini Kočevje. Več bomo o seji poročali v prihodnji številki. . V SREDO SEJA OS KOČEVJE Za sredo, S. decembra, je sklicana seja zborov občinske skupščine Kočevje. Vsi zbori bodo razpravljali o smernicah bodočega srednjeročnega načrta občine, o neposrednih nalogah na področju razvoja občine v prihodnjem letu in še nekaterih drugih zadevali. Zbor združenega dela in zbor KS pa bosta sklepala še o spremembi proračuna občine za letos ter o dogovoru o pridobivanju in razporejanju dohodka v upravnih organih. NOVE OO ZK V Opremi v Kočevju so doslej imeli eno osnovno organizacijo ZK, zdaj pa imajo štiri, in sicer v tozdu Usluga, tozdu Lesna predelava in tozdu Sintep ter delovni skupnosti skupnih strokovnih služb. Sklep o novi organiziranosti so sprejeli na zadnji seji občinske konference ZK. tne in komunalne, vodovodne, stanovanjske in drugih), kadrovsko politiko, opozorili so na nepovezanost samoupravnih organov in delegacij v KS in delovnih organizacijah, pa tudi na mnoge druge zadeve. Dali so tudi nekaj pobud in predlogov v zvezi z republiškim gradivom, k« se nanašajo na uveljavljanje delegatskih odnosov v SZDL, frontno delovanje organov SZDL, uskladitev trajanja mandatov z drugimi organizacijami, jasnejšo opredelitev pristojnosti in sestavo nekaterih organov itd. Razprava na seji ni bila posebno živahna, če izvzamemo razpravo predstavnikov ZSM in ZZB. Tudi o novem osnutku smernic za sestavo družbenega načrta občine za prihodnje srednjeročno obdobje ni bilo posebne razprave. Tu je bil izjema predstavnik KS Rudnik-Salka vas, ki je poudari, da je težko načrtovati, ker niso znani viri financiranja programov KS. V odgovoru mu je bilo pojasnjeno, da je treba načrte kljub temu izdelati, nakar se bodo vsi načrti KS pojavili pri SIS in drugod, kjer se bodo dogovorili, kaj je treba uresničiti, seveda v okviru finančnih zmožnosti. Viri financiranja KS pa so lahko: občinski proračun, samoprispevek, sporazumi med KS in združenim delom, SIS in lastni viri v KS. J. PRIMC NEOČIŠČENI PLOČNIKI Pločniki v Kočevju to zimo ne bodo dobro očiščeni. Vzrok je, da jih je podjetje PTT zaradi polaganja kablov prekopalo, ni pa jih ponovno prelilo z asfaltom, ampak le popes-kalo. Kočevska Komunala pa nima več takih strojev, ki bi očistili sneg z makadamskih pločnikov, pač pa le za asfaltirane. 68 ZLATIH ZNAČK ZK - Na svečanosti v počastitev 60-letni-ce ZK, SKOJ, revolucionarnih sindikatov, gibanja žena, občinskega praznika in dneva republike je občinski komite ZK Kočevje podelil zlati znak 68 članom ZK, ki so letos dopolnili nepretrgani 30-letni staž v tej organizaciji, 64 novospiejetim komunistom in 58 sekretaijem, ki so letos zaključili dveletni mandat, pa so podelili knjižna darila. Svečanost je organiziral občinski komite ZK, na njej pa je govoril sekretar Jože Novak. Na fotografiji: med dobitniki zlatega znaka ZK je bil tudi Franc Valda iz Elektra. (Foto: Primc) Ne samo sklepati, tudi dogovarjati se je treba Odgovornosti bo treba posvetiti mnogo več pozornosti Na zadnji občinski konferenci ZK Kočevje, ki je bila 19. novembra, so razpravljali o delu komiteja v zadnjem letu dni, o uresničevanju Klepov 5. seje CK ZKS o nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in o osnutku sklepa o organiziranosti občinske konference ZKS. Razrešili so tudi dosedanjega sekretarja komiteja Jožeta Novaka in izvolili za novega sekretaija Petra Šobarja. DROBNE IZ KOČEVJA POVODENJ V GAJU - Letošnja poplava v Kočevju se je razlikovala od prejšnjih, saj je imela voda Povsem drugo smer toka kakor pri Prejšnjih popavah. Sedaj' je voda tudi hitro odtekla. Verjetno je k temu pripomoglo pravočasno dviganje glavne zapornice. Možno pa je tudi, da se je smer spremenila zato, ker so bila lani vsa športna igrišča Preurejena in visoko dvignjena. Tako voda ni mogla preko nogometnega igrišča in atletskih stez, občan vprašuj« madvad odgovarja - Kaj je to: 50 pametnih ljudi, zaprtih v majhni zakajeni sobi, v kateri skoraj ni več kisika? — Seja občinske konference SZDL, lahko pa tudi ZK, sindikata, ZSM, ZZB ali pa tudi katera druga. kakor je šla prej. Letos je zalila samo balinišča in igrišče za odbojko, in to precej visoka POLOVICA JIH PADE - Izpite za voznike motornih vozil je napravilo do konca oktobra 238 kandidatov, ki so se šolali v tečajih Avto-moto drnštva Kočevje. Pri pivem poizkusu je napravilo izpit 120 kandidatov, pri drugem ali večkratnem 118 kandidatov. Povprečna starost teh novih voznikov je 28,2 leta. Za priprave na izpit je vsak kandidat opravil povprečno 28 ur iz učenja vožnje. Na uspeh izpitov vpliva več splošnih vzrokov, kot so šolska izobrazba, struktura poklica in jezikovne ovire, saj je med kandidati veliko delavcev iz drugih republik, ki so v Kočevju zaposleni sezonsko ali stalno. KRITINE NI - Gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš je nenadno slabo vreme občutno zavrto. V lepem vremenu so vsi hiteli, da bi spravili stavbo pod streho. Nekaterim jo to uspelo, več pa je takih, ki imajo gotovo ostrešje, čak ' in tedne na kritina Predvsem gre za gotovo ostrešje, čakajo pa ' ia Prcavs opeko, ki so jo vnlačali vnaprej, a jim dobavo iz tedna v teden zavlačujejo, na hiši pa se dela škoda. Težkoče so tudi z dovozom materiala po razmočenih gradbiščih. Tudi dmga zemeljska dela niso možna. Kaže, da bo treba gradnje pripraviti za prezimovanje in počakati pomladi. KflGEVSKE novice Kaj bo stalo tu? - Stari dom JLA (vidi se le streha spredaj levo) in skladišča KZ (podolgovata zgradba v sredini) in še nekateri objekti bodo podrti, tu pa bo stala predvidoma nova avtobusna postaja in še nekateri objekti. (Foto: Drago Mohar) Kje bo nova avtobusna postaja? Stari dom JLA in še nekateri objekti se bodo umaknili novim — Ribnica bo dobila ze 900-letnico še lepšo podobo - Sodelujte v razpravi Osnutek spremenjenega zazidalnega načrta Ribnice za območje ob bivšem domu JLA bo kmalu javno razgrnjen v prostorni občinske skupščine (sobalS), v prostorih krajevne skupnosti Ribnica na Trgu Veljka Vlahoviča in v prostorih Samoupravne stanovanjske in Samoupravne komunalne skupnosti Ribnica v Šeškovi ulici. Ribnice, že bolje, če ne celo dokončno urejeno. J. P. Osnutek bo razobešen 30 dni in do takrat lahko dajo nanj pripombe občani ter delovne organizacije in skupnosti. Pismene pripombe sprejema tudi oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine. Prvotno je bila na tem področju predvidena gradnja nove trgovske hiše s skladišči in drugimi obveznimi pritiklinami. Izkazalo pa se je, da zaradi podtalne vode tu taka gradnja ni mogoča. Po novem'predlogu naj bi tu zgradili novo avtobusno postajo, tržnico in dva stanovanjska bloka. Še pred gradnjo bo treba prestaviti razbremenilni kanal reke Bistrice, kar bo storila Območna vodna skupnost Ljubljanica -Sava. Tudi s SAP in investitorji stanovanjskih blokov že potekajo dogovori o novem načrtu. Kaže, da se bo nekoliko zataknilo pri odškodninskih zahtevkih za razlaščene parcele in objekte. Do proslave 900-letni-ce Ribnice bi bilo lahko to območje, ki danes kazi videz JEZERO OKOLI RIBNICE -Ob zadnjem deževju so tudi v ribniški občini vode prestopile bregove. Nastalo je več , jezer”, eno največjih pa na Dolenje-vaškem polju (na sliki). Poplave v ribniški in kočevski občini so spet pokazale, da bo verjetno le treba čimprej zgraditi akumulacijsko jezero pri Prigorici. (Foto: D. Mohar) Kritično o delegatskem sistemu Razprava je bila šibka, saj je v njej razen redkih najodgovornejših tovarišev z občine in gostov sodeloval le še delegat iz OO ZK Draga tov. Mihelič, ki je izrazil bojazen, da se kolektivna odgovornost ne bi spremenila v neodgovornost; kritiziral pa je tudi premajhno pomoč komiteja njihovi organizaciji. Clan CK ZKS Rudi Dimic je med drugim opozoril, da so vsi komunisti dolžni uresničevati zakon o združenem delu v sredinah, kjer delajo in-žive. Poudaril je, da ponekod še vedno komunisti čakajo na pobude „z vrha”, namesto da bi reševali pereče probleme v svoji OZD, svoji KS oz. svoji sredini. Komunisti ponekod še vse preradi le opozaijajo na napake in kritizirajo, pozabljajo pa, da so prav komunisti dolžni več storiti za odpravljanje napak. Novi sekretar-Peter Šobarje opozoril, da mora biti delegat resnični zastopnik svoje sredine, se pravi, da se mora zavzemati za reševanje tistih zadev in na tak način, kot se je odločila njegova delegatska baza. Če reševanje zadev ni zastavljeno tako, potem ne moremo govoriti niti o delegatskem sistemu, niti o kolektivni, niti o posamezni odgovornosti. Menil je tudi, da so komunisti vse preveč komunisti le na sestankih, premalo pa tam, kjer delajo. Zaradi takega dela tudi težko ločijo med posameznim, skupinskim in družbenim interesom. V osnovnih organizacijah ZK je treba razen sklepov sprejemati tudi zadolžitve. Napačno je stališče, ko nekateri v KS pravijo: ,,Kdaj bomo doživeli to, da bo občina naredila, kar bomo v KS sklenili? ” V KS naj sklepajo tisto, kar bodo sami storili, na ravni občine pa je treba interese vseh KS usklajevati, se dogovarjati. „Le če se bomo zavedali tega in tako tudi delali, bo zaživela tudi pobuda predsednika Tu.t. je ob zaključku poudaril l’ctei Sobar. ' JI’ IDelegacije še niso povsod vključene v celovito samoupravno dogajanje v svoji sredini — |Oceniti prispevek vsakega komunista k uveljavljanju delegatskega sistema in razvoja samoupravljanja Za nadaljnji razvoj in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja so dolžni skrbeti vsi dmžbenopolitični dejavniki in še posebej komunisti v njih, so poudarili na 7. 'seji občinske konference zveze komunistov v Ribnici v četrtek zvečer. V sleherni sredini, krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združene gi dela oziroma skupnosti morajo, izpolnjujoč sklepe 5. seje CK ZKS, še odgovorneje kot doslej in bistveno bolj temeljito oceniti sedanji trenutek v razvoju političnega sistema, je poudarjeno med sklepi konference. Povzemajoč javno razpravo med komunisti v ribniški občini o sklepih 5. seje CK ZKS, je konferenca izredno kritično spregovorila predvsem o uveljavljanju ' delegatskega sistema. Že uvodno poročilo sekretaija in živahna razprava, ki sicer nista zanikala pomembnih premikov, sta opozorila predvsem na številne slabosti, napake in pomanjkljivosti, ob tem pa tudi poskušala iskati vzroke in načine za izboljšanje stanja. Ugotovili so, da delegacije v mnogih sredinah še vedno niso enakopraven dejavnik samoupravne organiziranosti in delovanja, da niso vključene dnevno v celovito samoupravno dogajanje v posamezni sredini, da se delegacije marsikje še ne pojmujejo kot ustaljena’oblika odločanja delovnih ljudi ipd. Posebno kritično je bilo ocenjeno delovanje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, kateremu bodo morale družbeno politične organizacije posvetiti večjo skrb, delegatskim odnosom na področju interesnih dejavnosti ter neurejenemu informiranju v celotnem političnem sistemu. Na konferenci spregovorililudi o organiziranosti in delovanju Zveze komunistov, ki kljub organizirani prisotnosti v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah še vse premalo odigrava svojo avantgardno vloga Konferenca je zadolžila vse osnovne organizacije, naj analiziranju delovanja delegatskega sistema posvetijo večjo skrb, predvsem pa ocenijo prispevek članov Zveze komunistov v delovanju delegacij, v delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Spregovorili so tudF o prihodnji organiziranosti občinske organizacije in uveljavljanju Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti. Oh ocenjevanju rezultatov devetmesečnega gospodarjenja v občini so predvsem poudarili, da je treba v vseh tozdih odgovorneje kot doslej analizirati uspehe, predvsem pa pogoje gospodarjenja, in da se že zdaj prično podrobnejše priprave na poglobljene obravnave zaključnih računov 1979. Konferenca je tudi podprla ukrepe izvršnega sveta nasproti tistim organizacijam, ki so doslej kršile resolucijo na področju osebnih dohodkov. Obravnavali so tudi dosedanje aktivnosti pri izdelavi planskih do- kumentov za naslednje srednjeročno obdobje in ugotovili precejšnje zaostajanje pri večini nosilcev planiranja in še posebej pri SIS, KS in organizacijah s področja družbenih dejavnosti. Tudi tem vprašanjem morajo komunisti, predvsem pa Socialistična zveza in sindikati v naslednjem času posvetiti vso skrb, da bi bili vsi planski dokumenti v predvidenem roku kvalitetno izdo lani. O vseh teh vprašanjih z razpravo na občinski konferenci ZK aktivnost ni bila zaključena, pač pa se je šele pričela in čakajo ribniške komuniste v prihodnjem obdobju še številne konkretne in odgovorne naloge. F. G. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI BOLJE VZDRŽEVATI ZGRAJENO - V Ribnici je ena najlepših športnih dvoran v Sloveniji, v kateri so predvsem ob nedeljah tudi rokometna in druga tekmovanja. Ko pridejo tekmovalci od drugod, se pogosto začudijo, zakaj dvorana ni dovolj čista. Vzrok je ta, da so vadbe in tekmovanja tudi prejšnji večer, snažilke pa doslej ob nedcljalh niso čistile, ker so bile pač takrat vse proste. Na nedavnem sestanku so sc dogovorili, da bo najmanj ena čistila tudi v nedeljo in bo zato prosta kak drug dan. Tako se ne bodo gostje več spraševali, kot sc jc dogajalo doslej: ..Kakšen svinjak pa je to? A pri vas nimate nobene čistilke? ” HALA BO TUDI V LOŠKEM POTOKU - Potočani so zvedeli, da sc RIKO dogovarja o gradnji proizvodne dvorane v Velikih Laščah. Zato so se ustrašili, da z gradnjo njihove proizvodne dvorane, ki jo RIKO načrtuje že vrsto let, ne bo nič. Pri RIKO pravijo, da ne gre za zamenjavo in da bodo zagotovo gradili v Loškem potoku. Tudi gradnja sc bo začela kmalu po tem, ko bo zemljišče za halo dokončno izmerjena PODATKI NE DRŽIJO - Po nekaterih podatkih naj bi bilo v ribniški občini 2,6 odst. nezaposlenih. Poznavalci razmer pa trdijo, da ta podatek ne drži in da je nezaposlenih le nekaj invalidov, gospodinj in članov ..alkoholnega servisa”. To svojo ugotovitev podkrepljujejo z dejstvom, da nekatere delovne organizacije že potrebujejo ali pa bodo v kratkem nove delavce, ki pa jih bodo težko dobile, in sicer ITPP 50 delavcev, Donit 10 itd. - Komu ja najbolj potrebno družbeno-pclitično izobraževanje o pomenu delegatskega sistema in nalogah delegacij in delegatov? — Očitno delegatom dnižbe-no-političnega zbora občinske skupščine, saj je njihova udelež-na na sejah zbora najslabša. REŠET0 tedenske Četrtek, 29. novembra - Dan republike Petek, 30. novembra - Andrej Sobota, 1. decembra - Natalija Nedelja, 2. decembra - Blanka Ponedeljek, 3. decembra - Franc Torek, 4. decembra - Barbara Sreda, 5. decembra - Stojan Četrtek, 6. decembra - Miklavž LUNINE MENE 3. decembra ob 19.07 OGLAŠUJTE V DL! BREŽICE: 2. in 3. 12. švedski barvni film Človek na strehi. 4. in 5. 12. italijanski barvni film Bel paese, trud moj. KOSTANJEVICA: 5. 12. nemški film Grške smokvice. KRŠKO: 5. IZ ameriški film Cirkus z Jeryjem. 6. 12. ameriški film Družinska zarota. NOVO MESTO - KINO KRKA: 3. in 4. 12. drama Slavolok -abonma A in B in izven. 5. in 6. 12. ameriški barvni film Operacija zebra. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 3. do 5. 12. nemški film Nekdo mora biti truplo. SLUŽBO DOBI GOSTISCE HENČKOV DOM išče kvalificirano ali priučeno kuharico. Gostišče Henčkov dom, Dobrava, p. p. 27, Novo mesto. PRIDNO DEKLE za delo v gostinstvu (v kuhinji) sprejmem v delovno razmerje. Nastop dela takoj. Plača po dogovoru. Gostilna Budič, Cetež 1, Brežice. ORODJARJA IN STROJENGA KLJUČAVNIČARJA s prakso iščemo za takoj ali po dogovoru. Ponudbe osebno ali pismeno na „Rolookov“, Brežice, Črne 13, te). 61 -267 ali 61 -998. V SLUŽBO sprejmem fanta, starega od 15-16 Tet. Stanovanje zagotovljeno. Avtopralna steza, Vil-; harjeva 25, Ljubljana. STANOVANJA mesto. NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Trebnjem (možno predplačilo). Pismene ponudbe pod „DE- CEMBER ^ponudbe pod PRIPRAVNICA - EKONOMISTKA išče garsonjero v Novem mestu, možna zamenjava sobe s souporabo kuhinje, kopalnice v Ljubljani. Ponudbe pod šifro „CENA PO DOGOVORU". Motorna vozila PZ 125, letnik 1974, prodam ali zamenjam za manjši avto, registriran za celo leto. Franc Sintič, Oštrc 11, Kostanjevica. PRODAM disel motor IMT s 50 KM. Vid Brezovar, Gradišče 11, Dolenjske Toplice. PRODAM diano 6, letnik 1977 Bojan Čučnik, Orehovec 29, Kostanjevica. UGODNO prodam motor ČZ 175, prirejen za motocross. Damjan Tomc, Ragovska 12, tel. 23-548, Novo mesto. PRODAM Zastavo 101 L, letnik 1979. Drenik, Ul. Ivana Roba 15, Novo mesto. HANOMAG — KURIR naprodaj po ugodni ceni. Kason 2 x 4, 20 m, nisilnost 2. t. Motorje generalno obnovljen. Avto lahko vozite z B ' kategorijo. Informacijo do 14. ure na tel. 71-115. NUJNO, UGODNO PRODAM skoraj novo zastavo 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, garaži-rano, prevoženih 6000 km. Tel. (068) §5-204. PRODAM citroen GS pallas, letnik 1978 december. Špolar, Mirna peč 67. PRODAM zastavo 430 kombi, letnik 1978. Verče, Mirna peč 67. UGODNO PRODAM avto 125 PZ. Anton Bregar, Koštialova 39, Novo mesto. PRODAM fiat 850 special, letnik 1972. Marjan Turk, Podgrad 1 Stopiče. PRODAM kombi zastavo-furgoi (600 kg), registrirano na novo. Anton Fink, Podturn 38, Dolenjske Toplice. PRODAM Z 101, letnik 1975. Informacije: Kastelic, Segova 18, ali po tel. 24-089. ZASTAVO 1500 E, letnik 1979, prodam. Vinko Bojane, Kristanova 53, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1978, prevoženih 17500 km. Brane Šeruga, Crmošnjice 28, Stopiče. PRODAM traktor Ferguson (55 KM). Igor Mavsar, Dobindol 34 pri Uršnih selih. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1973. Tone Hočevar, Smalčja vas kl, Šentjernej. TOMOS APN 4, malo rabljen, ugodno prodam. Ivank Savine, Log 4, Boštanj. GS CLUB, letnik 1972, registriran do oktobra 1980, ugodno prodam. Vera Savine, Log 4, Boštanj. ZASTAVO 101, letnik 1977 (avgust), prodam. Mestne njive 19, Novo mesto. ZELO UGODNO PRODAM odlično ohranjeno zastavo 101 L, letnik 1977. Viktor Zupanič, Črnomelj, Čardak 7. PRODAM Z 750, letnik 1972. Alojz Cimprič, Regerča vas 131, Novo mesto. PRODAM obnovljen TAM 4500, registriran do novembra) 980. Bevc Franci, Dol. Kronovo 33, Šmarješke Toplice. SOBO, centralno ogrevano, s kopalnico in kuhinjo ter ločenim dostopom oddamo dijakinji (študentki). Naslov v upravi lista (4452/79). ZAKONŠKI PAR išče neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro „DOBRO PLAČILO". ODDAM opremljeno sobo dekletu (za sostanovalko). Naslov v upravi lista (4453/79). PRODAM SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Cesta herojev 33 a, Novo PRODAM 1,5 m3 suhih jelševih desk debeline 25 mm x 50 mm in nekaj hrastovih desk debeline 50 mm. Ponudbe pod šifro „UGO-DNO“. PRODAM puhalnik za seno in škropilnico Stihi. Ignac Selak, Luterško selo 13, Otočec. PRODAM po ugodni oeni stereo radio s kasetofonom znamke Šharp GF 9090. Naslov v upravi lista. (4450/79). POCENI PRODAlM peč za kopalnico na trda goriva in elektriko. Bučar, Kostanjevica, Ul. talcev 11. PLETILNI stroi z mizo prodam. Naslov v upravi lista 4451 /79). PRODAM televizor Gorenje, kuhinj- sko mizo s stoli, električni štedilnik Gorenje in steno za garderobo. Baršič, Kristanova 12, Novo mesto, tel. 25-734. PRODAM 1000 obdelanih kostanjevih kolov. Marjan Turk, Mali Cerovec 2, Stopiče. PRODAM pralni stroj Candy 75. Slavko Bogovič. Gotna vas 72, Novo mesto. PRODAM novo kovinsko montažno garažo. Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM PRODAM prašiča, 150 kg težkega. Janez Sive, Dobrava, Škocjan. PRODAM gumi voz (13 col). Ivan Baša, Žužemberk 114. PRODAMO PO ZELO UGODNI CENI zaprto kabino za blagajnika. Lekarna Krško. PRODAM .4-5 m suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista. (4454/79) PRODAM nov kombiniran štedilnik (plin, elektrika) in ' dve okni. Anton Mali, Krka 16, Novo mesto. POCENI prodam rabljene kavče, mizico, tapecirane stole in stojalo za televizor. Jožica Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto. PRODAM otroško posteljico z : jem. Cimprič, Regerča vas 131, Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček in zibelko. Tel. 7~ ■ 23-897. PRODAM 52 m2 novega panel parketa. Informacije po tel. 23-941 v nedeljo dopoldne. kupim SREBRO VSEH VRST, lahko v obliki denarja, posode, in drugo kupim. Leon Škrelji, Drejčetova pot 19, Novo mesto. KUPIM steklo žarometa (levo) za ford-taunus 17 m, letnik 1966. Vinko Avsec, Gotna vas 63, Novo mesto. KUPIM školjko za R 8. A. Ambrožič, Sušje 28, Ribnica. POSEST grade ali vikende. Dovoz je primeren. Ogled vsak dan. Marti na Kadivnik, Gabernik 2, Škoc-jan. VINOGRAD NA ŽICI s hramom, (18 a), nad Šutno - Podbočje, prodam. Cesta, elektrika, voda ob parceli. Informacije: Kostanjevica, Ljubljanska 10. V NOVEM MESTU PRODAM večjo hišo z vrtom, primerno za stanovanje in lokal. Naslov v upravi lista. (4455/79). PRODAM zemljišče (velikosti 12 a) z vinsko kletjo, podom in kozolcem. Zemljišče se nahaja v bližini asfaltne ceste, na njem pa je že vodovod in elektrika. Primerno je tudi za gradnjo. Jože Rauh, Kašča 16, Šemič. RAZNO VDOVEC, star 50 let, z lastno hišo, želi zaradi poroke spoznati žensko, staro 40 do 52 let. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, pošljite pod šifro ECNO ‘ — „SRE( 11980“. Mtmnm Dragim staršem, očetu in mami GORIŠKOVIM iz Smolenje vasi, iskreno čestitajo ob skupnem praznovanju vsi njihovi. Dragemu možu in skrbnemu očetu RUDETU ŠENICI iz Novega mesta za njegov 50. rojstni dan želimo mnogo lepih in zdravih dni med nami. Žena Vida, hčerke Verica in Cvetka z družino. Dragemu prijatelju LJUBOMIRU \JUF--------------------------- L JUBOSAVLJEVICU iskrene čestitke za njegov 25. rojstni dan! Slavko in Mija. Dragi mami FRANČIŠKI KAVŠEK z Broda 33 pri Novem mestu želijo za njen god in 65. rojstni dan še veljko zdravih in srečnih let mož Alojz, hčerka in sin z družinama, Jože in Slavko z družinama, posebno pa vnučki Matjaž, Štefi, Stanka in Helenca, ki se ji obenem zahvaljujejo za ves trud in ljubezen ter ji pošiljajo koš poljubčkov. INFORMIRANJE POD OKROGLO MIZO Za prejšnjo sredo je uredniški odbor „Vezila“, glasila delovnih organizacij Beti in Komet, sklical okroglo mizo o informiranju v teh dveh delovnih organizacijah. Na razgovor, za katerega so pripravili izčrp n program, so povabili vse predsednike osnovnih organizacij sindikata, sekretarje OO ZK in ZSMS, predsednike delavskih svetov ter predstavnike vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. Prišli pa so člani uredniškega odbora „Vezila“, dva predstavnika iz Kometa in dva sindikalista, in to od skupno vabljenih okoli 35 ljudi. Seveda je pogovor propadel. Ko pa bo spet kje zaškripalo, bo informiranje med poglavitnimi krivci. PRODAM parcelo primemo za vino- MIZARSKO PODJETJE »TRELES", TREBNJE razpisuje prosto delo in nalogo ČUVAJA POGOJI: — končana osnovna šola in izpit iz požarne varnosti — poskusna doba 3 mesece Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mizarsko podjetje „TRE-LES", Trebnje, Temeniška pot 4. Rok za prijave je 15 dni po razpisu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30-ih dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. (^OBVESTILA M VSA VRTNARSKA DELA, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje okolic ter obrezovanje in sajenje vseh okrasnih drevnin, izvaja strokovno VRTNARSTVO Franc Nečcmer, Veliki Podlog, Leskovec pri Krškem. NUDIM AVTOLIČARSKE uslugt in se priporočani. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. CENJENE STRANKE obveščam, da bom 1. decembra odprla gostilno. Fani Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto. & ssnuan ZAHVALA IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppi Železnik. Tehnični urednik Priloge: Di propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka, Novo mesto) ey, Ivan Zoran in Alfred 'ušan Lazar. Ekonomska OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaročenih rokopisovJn fotografij, ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Barvni filmi in V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče in brat FRANC PETROVIČ iz Bereče vasi pri Suh oiju DOLENJSKI LIST Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, znancem, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Antonu Šukljetu za poslovilne besede, izrečene na domu in pri odprtem grobu, metliški godbi in ZZB za podarjeni venec. Žalujoči: sin Vinko, hčerka. Beta, snaha Francka, vnuki in pravnuki ter sestri Mariji in Urška * v* y/y />y j* ///■ / /.V/ y //// 4$ ■» ^ e* -rS r_X ///// ///// /A/// J A*/J AA/Z yy ZAHVALA Iz srca se zahvaljujem dr. More-lovi za uspešno zdravljenje očesa, hvaležna pacientka M. Uhan. A EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI List POHIŠTVO SIPAD NA VOLJO VAM JE PESTRA IZBIRA - dnevnih sob - spalnic - kuhinj - kosovnega pohištva PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP V NAŠIH PRODAJALNAH V - LJUBLJANI, Celovška 87 telefon (061) 557-965 - CELJU, Mariborska 44 telefon (063) 23-034 NUDIMO POTROŠNIŠKI KREDIT DO 50.000 din DOLENJSKI LIST Št. 48 (1581) 29. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše lju mame, tašče, sestic, babice in prababice MARIJE GOGNJAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedam, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Mirne peči m predstavnikom podjetja IMP iz Ljubljane za izkazano pozornost in vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Slavka, sinovi Franci, Jože in Lojze Č esence, Ljubljana, 17. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA k Šentruperta se najiskieneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedam in prijateljem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju občine Trebnje, Gasilskemu društvu Šentrupert, sestri Diodati, DU Šentrupert, Dani Mirna, IMV obrat Mirna, Jakličevim, govornikoma Maksu Kurentu in Petru Ravnikarju za poslovilne besede, pevcem, župniku in dekanu iz Mirne za opravljeni obicd in vsem, ki ste dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci z Elico. Branko in Silvo, hčerka Mimi z družino, bratje Polde, Jožko, sestra Rezi z družinami ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 1. decembra je minilo deset žalostnih let, kar nas je zapustil v 68. letu starosti naš dragi in nepozabni ALOJZ MIKEC zRateža2 Zahvaljujemo se vsem, ki se g? še spominjate in mu na grob prinašate cvetje ter prižigate sveče. Vsi pegavi ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega sina, brata, strica, nečaka in bratranca IVANA MEŽNARJA se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedam in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Lepa hvala kirurški ekipi bolnišnice Novo mesto za trud, da bi mu ohranili življenje, pevskemu zboru za občutene žalostinke, kolektivoma POS Novo mesto in gostilne v Koštialovi ulici. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našemu Ivanu v življenju kaj dobrega storili, mu ponudili prijateljsko roko in toplo besedo^ ga v tako lepem številu spremili v njegov zadnji, tihi dam, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, sestra z družino in ostali sorodniki ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 17. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi sin in bratec SILVO VIDMAR iz Rožič viha 7 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za sočustvovanje z nami v najtežjih trenutkih, za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala družini Planinc in Šprajcer iz Rožič vrha, Milanu Planincu in Slavku Adlešiču za izrečene poslovilne besede, kolektivu IMV a. Črnomlja, zdravstvenemu domu Črnomelj, zdravnici dr. Jenkovi iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, moškemu pevskemu zboni iz Novega mesta, godbi na pihala, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na poti do njegovega preranega, tihega doma. Žalujoči: mama Mimica, oče Silvo, sestra Vida, stara mama, stari oče, tete in strici in ostalo sorodstvo Rožič vrh, dne 17. 11. 1979 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KUŽNIK iz Gorenje Straže 46 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo bližnjim sosedom za neizmerno pomoč v težkih dneh. Hvala za izrečeno sožalje in cvetje zdravstvenemu osebju ZP Straža, tov. Rezki Kulovčevi za ganljivi govor, župniku pa za lepo opravljeni pogrebni obied. Žalujoči: mož Anton, hčeika Minka z družino, sestre Rezka, Ivanka, Veronika, Anica, Polonca z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 22. novembra je minilo eno leto, odkar je za vedno odšel od nas LUDVIK JUVANČIČ iz Šentruperta 29 V našem domu je ostala praznina, v naših srcih bolečina. Nismo imeli toliko časa, da bi se poslovili in se ti zahvalili za dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih in miren, kot si bil vse življenje. Žalujoči: žena Julka, hči Ani, sinova Ivan in Ludvik ZAHVALA ( V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, stara mama, babica in teta ANGELA KOČMAN roj. Oven izVavte vasi 61 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivom PTT Ljubljana, Labod Novo mesto, Novoles Straža, ZB Straža, govornikoma Kulovčevi in Virantu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Vavtavas, 22. 11. 1979 Ah, odplavali so oblaki v zlatem blestenju, v zlatem sijaju, in samo jaz sem tu ostal v tihem tem kraju... (Kosovel) 27. novembra mineva leto dni neizmerne žalosti, ob izgubi našega dragega očeta, moža, sina in brata FRANCIJA * VERČKA iz Cegelnioe Nedoumljiva usoda te je iztrgala iz naše sredine, polnega življenjskih sil in načrtov. Odšel si, ko smo te tako zelo potrebovali, neizrekljivo pogrešamo tvoj topli nasmeh in stisk tvojih pridnih, krepkih rok. Vendar živiš in boš vedno živel v nas in z nami, vedno te bomo ljubili. Iskrena hvala njegovim in našim prijateljem, ki njegov svetli lik ohranjajo v mislih in obiskujejo njegov poslednji dom. Vsi tvoji Novo mesto, Ljubljana, 27. 11. 1979 Ta V SPOMIN 30. novembra je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, skrbni oče in stari oče JANEZ UDOVČ iz Dolenjih Dol pri Škocjanu Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in mu prižigate sveče. Za vedno žalostni žena Ivanka, hčerke in sinovi z družinami V SPOMIN 14. novembra mineva eno leto neizmerne bolečine, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče JOŽE ZUPANČIČ Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob neizprosno priča o tej boleči resnici. Globoko je brezno praznine v domu, ki ti je bil tako drag. Pogrešamo tvojo spodbudno besedo in božajočo dlan. Vendar spomin nate ne bo nikoli ugasnil. V tihi žalosti — vsi njegovi Rakovnik, 13. novembra 1979 ZAHVALA 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil in legel k večnemu počitku skrbni mož, oče in stari oče ALBIN NOVAK iz Dol. Sušic 8 Iskreno se zahvaljujem o vsem smodnikom, vaščanom in znancem, posebno pa družini Fabjan, za vsestransko pomoč ter za podarjeno cvetje in vence Novolesu TOZD TVP, Zdravilišču Dolenjske Toplice, Novoteksu in SOb Novo mesta Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. ; | Žalujoči: žena Ana in otroci Albin, Drago, Jože, Franc, Anica, Marica in Milka z družinami ter Ivan BREžlŠK£..iPy i' PORODNlšNICISd&HpoKODNlSNICt *'* V času od 15. do 21. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Agnič iz Zastave - Miha, Silva Forneci iz Dolenjega Kamenja - Bom ta, Biserka Režek iz Trebnjega - Borisa, Sonja Brezovar iz Dolenjih Kamene - Mateja, Anica Bele iz Gorenje Straže — Tomaža, Milena Pugelj iz Starih Žag - Neli, Terezija Alešnik iz Ragovcga — Damjana, Štefka Kulovec z Uršnih sel - Marka, Stanislava Iljanič iz Metlike - Gordano, Mihaela Matko iz Zagrada — Braneta, Cvetka Breznikar iz Zabrdja - Janjo, Nada Štcfanič iz Kapljišča - Kristino, Milena llutar iz Črnomlja - Emo, Alojzija Luzar iz Dolnje Brezovice -deklico, Vesna Vlašič iz Dolenjcev — dečka in Jožcga Colner iz Sotclskcga - deklico. - Čestitamo! V času od 10. 11. 1979 do 17. 11. 1979 sov brežiški porodnišnici rodile: Vesna Cimski 'iz Pišec -Vinka, Jožica Šikošek z Raven -Ireno, Breda Zorko iz Starega grada - Franca, Zinka Šepat iz Šenkovca - Igorja, Štefica Verbaničič iz Rakovca - Martino, Rozika Grmovšek iz Curnovca - Miroslava, Marjana Volk iz Brcganskega sela - Vladko, Rozalga Račič iz Dvorc - Mihaelo, Verica Stanec iz Luga - dečka, Darinka Matas iz Šenkovca - Ema-nuelo, Jožica Zakrajšek iz Zabukov-ja - deklico, Anica Glogovič iz Križa Brdovečkega - Nikola, Marija Zalokar s Senovega - Jasmino, Zoja Bedrač iz Sevnice - Milana, Marija Ivankovič iz Vukovega sela - Marina, Merica Kržan iz Skopic - Igorja in Irena Kostevc z Bizeljskega -dečka. Čestitamo! aliiflsH | Srce, ki bije za krajane 1 % H/irl'/! ričtsif >vi ron AAi /)/l fnlrs, ra Mn Darko Krištof, rojen Mi- „Da, tako si človek na-\ renčan, opravlja delo tajnika bere kar precej izkušenj, J krajevne skupnosti, ki je tako delovnih, kot življen- £ morda med najbolj delav- jskih. Zato ti je potem delo nimi ne samo v Sloveniji, marveč celo v Jugoslaviji Sam pravi, da je to povsem navadno, administrativno delo, ki se dotika predvsem zakonodaje, organiziranja, z ljudmi precej lažje kot sicer, pa še opravljaš ga z večjim veseljem, ” je povedal Krištof. Da ga opravlja z 2 veseljem, vedo vsi Miren- t čani, pa tudi prebivalci šte- p i ^ pripravljanja gradiv in vrste vilnih vasi h te krajevne $ drugih, bržkone nič kaj skupnosti. Krištof je namreč zanimivih del, pa vendarle vse dneve v prostorih kra-nujno potrebnih za krajevno jevne skupnosti, tako da lani skupnost In prav pri tej niti ni izkoristil vsega do- f- oznaki - naj Krištof ne pusta. Prav tako ga je zameri - je pogrešU. Res je mogoče najti tudi ob so-$ tako delo več ali manj botah in nedeljah. Dela je administrativno, toda za namreč vsak dan več, saj v Darka Krištofa to ne bi tej krajevni skupnosti vsak mogli trditi Če bi za koga dan kaj novega gradijo, vsak r veljala trditev, da dela s dan se kaj dogaja. In pri £ 3-cem, potem bi tako lahko slehernem delu je soude- t £ rekli zanj. V pisarni krajevne ležen tudi Krištof, v vsaki skupnosti presedi dolge ure, novi pridobitvi je vsaj en > vrata pa se ves čas odpirajo, njegov „kamenček”. Ko pa teče beseda o tem, si prižge \ K njemu prihajajo krajani s nepotešljivo cigareto, te J svojimi težavami in hudomušno pogleda izpod % tegobami in Darko ve skoraj čela in skromno pove, da je 5 vsakemu prav odgovoriti pač treba delati In nič več. <4 Kako tesno je njegovo življe- Najbolj pa je ponosen, da 'S' nje oovezano s krajevno sodeluje pri razvijanju sode-£ skupnostjo, naj pave tudi lovanja med pobratenimi 5 podatek, da pozna skoraj vse krajevnimi skupnostmi iz % krajane po priimkih in našlo- vseh naših republik in po-S vih- krajin, ki so prve prejele » nagrade za uspešno razvi- h' ilS3iš si Prvič v barvah Katalog v pomoč starim in novim zbiralcem znamk ^ Abrahama je že srečal, v janje krajevne samouprave. 1 ter?i raz&*>a^err) času, pa je jn letos, ko je vodil dele- 2 „dal skozi skoraj za dve on n n n nn tnlrn arofcrvrio u ovtn £ taki življenjski obdobji Med ■r vojno se je boril v vrstah 12. gacijo na tako srečanje v eno izmed beograjskih krajevnih £ vojno se je ooru v vrstah iz. skupnosti, je skupaj z dru- £ štajerske brigade, po vojni gimi sprejel nelahko nalogo: pa ga je čakala obnova prihodnje leto bodo tako S domovine. V tistem času, ko srečanje organizirali na fc so te lahko zaradi potreb Mimi To pa pomeni spet še poslali na povsem drugi ve(* dela za Darka Krištofa, konec domovine, je službo- ge manj dopusta, še več val v foškem. Ilirski Bistrici delovnih sobot in nedelj. * rt V - Obrijem in še kje. Ker je mirenska krajevna 5 Skoraj vse njegovo ddo pa je skupnost drugim v marsičem % f P^ezanozmladino, saj za zgled, ne bi bilo prav, da je bil nekajkrat sekretar j,- m tem področju pod komiteja Zveze mladine, ravnijo. Zagotovilo, da bo 5 ^sa delal srečanje v redu potekalo, pa tudi v sindikatih, dokler se je mdi j^ko Krištof s svojim načinom dela. J. SIMČIČ S ni znašel na koncu še gospodarstvu. KJE SE SKRIVA MESO? - Zadnjo nedeljo je naš fotoreporter razrešil zagonetko s svinjskim mesom, ki se v naših mesnicah kaže in izginja po skrivnostnih zakonih oskrbovalnih sposobnosti trgovcev. Med vožnjo po samotnih kočevskih cestah mu je pot prekrižala ščetina ta mrcina, nato pa še številna čreda; svinine več kot dovolj za kakšno mestno krajevno skupnost! Junak na sliki bi polomil marsikatero tehtnico, saj mu manj kot tri stote skoraj ne moremo pripisati Komur od lovske bratovščine bo ta orjak prišel pred puško, se bo imel s čim hvaliti, zaužil pa bo tudi košček včasih tako dragocene svinine četudi divje. Kdo pa pravi, daje ona v mesnicah kaj manj podivjana? Biro Jugoslovanske PTT v Beogradu je izdal katalog jugoslovanskih znamk za leto 1980. Zbiralci znamk so ga nestrpno pričakovali, ker je bilo najavljeno, da bo tiskan v barvah, in tudi zato, ker jih je zanimalo, kakšne so cene znamk. Prvi del je posvečen znamkam do leta 1944 in je tiskan v čmd-beli tehniki Drugi del - obdobje od leta 1944 dalje — pa je tiskan v barvah, s čimer Je katalog veliko pridobil. To bo koristilo zlasti začetnikom, ker jim barva Je bolj približa videz znamk. Katalog stane 250,00 din in prinaša več kot 1500 znamk z vsemi podatki, ki so filatelistu potrebni za pravilno urejanje svojih zbirk. Zelo koristen je zlasti za začetnika, ki moča nabavljati znamke za nazaj, kar je precej zamudno in draga A. ARKO Berite »Dolenjski list« Še po tednu dni brez zvez Zaradi prekinitve vseh zvez s Kočevskega šele zdaj prihajajo poročila V kočevski občini je voda poplavljala še vse minuli teden. Na območju nad Kočevjem je v noči od 20. na 21. november toliko upadla, da so ukinili dežurno službo štabov za obrambo pred elementarnimi nesrečami-občine in krajevne skupnosti Kočevje mesta Prav 21. in 22. novembra pa je voda najbolj narastla pod Kočevjem. < Na cesti Kočevje Črnomelj pri Mozlju je ^>ila tako visoka, da so iz nje gledali komaj vrhovi telefonskih drogov. Tovornjaku Komunale je onemogočila odvoz smeti na mestno smetišče. Zato v Kočevju že v sredo niso pobirali smeti. Iz oddaljenih krajev občine Kočevje šele zdaj prihajajo prva sporočila o nevšečnostih in škodi, ki jo je povzročil pivi sneg. Dopisnik Franc Kalič nam je sporočil, da je na območju Dragarske doline zapadlo 70 cm težkega južnega snega. Sneg je polomil veliko sadnega drevja in televizijskih anten. Tudi v gozdu je veliko škode. Sneg je potrgal električne žice, da so bili brez električnega toka nepretrgoma 63 ur. Krajani so v tem času pokupili v trgovini vse sveče in izbrskali s podstrešij vse leščerbe, če so' jih tam še imeli. Žal v njihovi trgovini ni mogoče kupiti petroleja. Tudi telefonska zveza je bila prekinjena, telefonski drogovi ponekod nagnjeni ali izruvani in žica potrgana. Treba bo še precej časa, da bo vse to popravljeno, in do takrat so jim edina zveza s svetom pisemska pošta, avtobus, ki spet vozi, in osebna vozila. To bo veljalo le, dokler ne bo novega snega, ker to cesto plužijo med zadnjimi, saj je šele tretji dan po prvem zapadlem snegu odpeljal prvi avtobus iz Trave. Moti jih, da RTV Ljubljana v svojih jutranjih poročilih nikdar ne omenja, v kakšnem stanju je cesta Ljubljana (oz. Kočevje) - Žlebič -Sodražica - Loški potok - Draga -Trava. To je vendar regionalna cesta! Sneg je preprečil, da niso mogli dokončati začetega asfaltiranja ceste Srednja vas — Draga -Podpreska - Lazeč. Zvedeli smo tudi, da je bila okoli teden dni prekinjena telefonska zveza z Osilnico in Koprivnikom. S Koprivnika otroci več dni niso mog)i v šolo v Kočevje, ker cesta ni bila prevozna. Te dni vzdrževalci PTT še vedno popravljajo telefonske zveze po občini, zato je telefoniranje otežkočena J. PRIMC S####################################*##« ŠEF JE DRAŽJI - Kaj ste ponoreli? Ta papagaj naj bi veljal 500 din! - Seveda, saj govori, tipka, daje pravne nasvete, skratka: vse zna. - Koliko pa hočete za onega drugega papagaja. - Dvakrat toliko. - Nemogoče. Kaj pa potem ta zna? - Nič, a je šef prvemu. Kje je Ivana Hudolin? 2e dober teden dni pogrešajo 80 - letno Ivano Hudolin iz Mahovnika 7 pri Kočevju. Nazadnje so jo videli v nedeljo, 18. novembra, ko je ob 16.15 vstopila na ljubljanski avtobusni postaji v avtobus za Kočevje. Do tu jo je spremljal sin, pri katerem je bila na obisku. Ivana Hudolin je nameravala - kot običajno - obiskati v Kočevju še hčerko Ano Klarič v Kidričevi 4. Ker se ni oglasila pri hčeri in ker so bila vsa poizvedovanja med sorodniki zaman, so obvestili o izginotju' postajo milice v Kočevju in UJV Ljubljana. Sorodniki prosijo vse, ki so se takrat peljali v avtobusu, in,vse, ki jim je karkoli znanega o pogrešani Hudolinovi od 18. novembra po 16.15. uri in do danes, naj o tem obvestijo najbližjo postajo milice oz. UJV v Ljubljani. Pogrešana Ivana Hudolin je bila tistega dne oblečena v temnorjav krznen plašč, obuta v rjave nogavice in črne usnjene škornje, na glavi pa je imela sivo-čmo ruto. Pri sebi je imela še črno torbico. Pogrešana je manjše postave in suha. J. P. uplenjen Ujela ga je ženska, ki se je letos komaj včlanila v RD Pavla Krš iz Mlake pri Kočevju je letos prvo leto ribič, a je že ujela več velikih rib, med njimi naj omenimo dve ščuki, težki 1,5 kg in 2 leg. 7 kg težkega krapa in 4 kg težkega soma. Posebno presenečenje za vse ribiče je uplenjeni som, saj ni znana da bi doslej kdo v Rinži ujel soma, niti stari ribiči ne. Somov v Rinži namreč doslej sploh ni bila Kaže pa, da so z vlaganjem krapov, ščuk, rdečeperk in drugih rib vnesli v Rinžo nehote tudi nekatere nwe ribe. Tako je v Rinži že zelo veliko ostrižev, koresljev in rdečeok, ob enem nedavnih poginov rib so otroci našli več kil težkega menka, letos pa je bil ujet tudi prvi som. Zagotovo so v Rinži še beli amurji, nekateri pa trdija da so tudi smuči. Cas bo pokazal, kako bodo te nove ribe vplivale na stalež rib, ki so bile prvotno v Rinži, kot so ščuke, linji, kleni, rdečeperke in an droge. J. PRIMC Najboljše ptiče ima Vidmar Ptiči iz kočevske in ribniške občine pred razsodniki Pred kratkim je v Kočevju stro- Med kolekcijami ptic je dobila kovna komisija ocenjevala ptice. najboljšo oceno skupina svetlih Oceno je organiziralo Društvo za (lipokrom) kanarčkov, katere last- varstvo in vzgojo ptic Kočevje. nik je Jože Vidmar iz Kočevja. Zibka je bila ocenjena s 361 točkami, za zlato kolajno pa bi zadostovalo že 360 točk. Za posamezne kanarčke je potrebno doseči za zlato kolajno 91 točk, za srebrno 90 in bronasto 89. Pol stoletja življenja v dvoje Lep jubilej Kranjčeviče: vih iz Leskovca ' 10. novembra je bilo pri Kranjčevičevih v Leskovcu še posebej živahno in veselo. Ana in Vinko Kranjčevič sta praznovala 50-letnico skupnega življenja, zlato poroko. V krogu domačih: treh otrok, šestih vnukov, enega pravnuka in drugih sorodnikov, se je Kranjčevičevima utrnil prenekateri spomin na minula leta. „Rojen sem bil v delavski družini 7. julija 1902 v Leskovcu,” je začel svojo pripoved Vin- ko, živahen sedeminsedemdeset-letnik. „Po končani osnovni šoli sem delal kot dninar, nekaj časa sem bil poštar v Leskovcu, potem pa sem bil do upokojitve 1961 zaposlen v krški tovarni ,Djuro Salaj’. Med vojno sva oba z ženo delala za partizane: žena jim je šivala, jaz pa sem bil kurir. Po vojni sem bil izvoljen v prvi krajevni odbor v Leskovcu in sedaj sem še vedno aktiven v naši krajevni skupnosti. V letih 1966-1977 sem bil tudi njen predsednik, sedaj sem delegat v vaškem odboru SZDL, aktiven pa sem tudi v drugih organizacijah in društvih.” „Moj dekliški priimek je Lunder,” je o sebi spregovorila Vinkova žena Ana, ..domapasem iz Velike Slevice pri Velikih Laščah. Josip Stritar, ki je bil rojen v bližnji Podsmreki, je bil stric moji mami. Izučila sem se za šiviljo, in ko sem nekajkrat delala pri sestri v Leskovcu, sem spoznala Vinka. Poročila sva se 10. novembra 1929 in od takrat dalje živiva skupaj v Leskovcu. V teh petih desetletjih sva doživela marsikaj: od srečnih trenutkov pa do tistih neprijetnih. Nisva pa nikoli mislila, da bova kdaj dočakala tolikšno starost in takšen jubilej.” Vinko Kranjčevič, abstinent, ki ni nikoli pil alkohola, čeprav ima doma vinograd, in njegova žena Ana, prijazna ženica, šivilja, ki pa se je že poslovila od svoje dolgoletne obrti, sta svoj praznik sprejela kot nekaj povsem običajnega, mi jima pa lahko kljub temu iskreno čestitamo. MILAN JAZBEC NA ISTI DAN - 24. novembra se je izteklo natanko pet desetletij od takrat, ko sta se v Mimi peči vzela Angelca in Jože Paikelj. Pred novomeškega matičarja, kjer sta si ponovno nadela zlata prstana, sta stopila ob številnem spremstvu, s;y se jima je v zakonu rodilo kar osem otrok, danes pa imata tudi trinajst vnukov. V ŠMIHELSKO ŠOLO VLOMIL ZARADI KAVE Zaenkrat še neznan vlomilec je v noči na ponedeljek obiskal osnovno šolo v Šmihelu. V prostore je vlom® skozi okno shrambe, od tam p* prišel na hodnik. Prazen želodec j* storilca najprej popeljal na zalogaj šolsko kuhinjo, tako okrepčan pase je potem spravil še nad vrat* tajništva. Tam je vlomil v dve pisalni mizi, ob obilid aparatov in drugi! vrednih predmetov pa je odnesel edinole - kavo. O vlomih te noči so nam poročal tudi iz Gubčeve in Trdinove ulice Vlomilec se je pravil nad nekfj osebnih avtomobilov. PRVI SOM IZ RINŽE - Prijel ji je na deževnika. Iz vode ji g? je pomagal spraviti mož Filip, kije že 32 let član RD Kočevje. V Nemčijo boste šli podpisat pogodbo vi, kajne tovariš Prodajnik? je vprašal direktor vseh direktorjev. — Seveda, vendar vam moram povedati, da bo potovala z menoj tudi Klotilda Zračni-kova. Veste, tovarišica Zračni-kova perfektno obvlada nemščino, je rekel tovariš Prodaj-nik in ni dvignil pogleda s tapisona. — Pa Zračnikova to ve? je zanimalo direktoija vseh direktorjev. — Že prejšnji teden sem ji sporočil. Je pripravljena iti. Predlagala pa je še, da bi letel SLUŽBENA POTOVANJA V JATAH skupaj z nama na tuje tovariš Zakončič, pravnik, da nam ne bi v pogodbo česa podtaknili, je bu previden tovarš Prodaj-nik. — Tudi prav. In kdaj odpo-tujete? je hotel končati direktor vseh direktorjev. — V petek. Vseh šest, je prijel za kljuko Prodajnik. — Vseh šest? Če se ne motim, ste govorili o treh, se’ ja začudil direktor vseh direktorjev in je zgrabil slušalko, ker je pozvonilo. — Vam tega nisem povedal? Poleg Zračnikove in Zakončiča gre z nami tudi Meta Predalnikova. Ona je vendar vodja izvoza, torej je naravno, da mora v Nemčijo, je malce povišal ton Prodajnik. - V redu. To ste štirje. Do šestih manjkata še dva. - Tovariš Importnik je referent izvoza. Že dolgo časa se pritožuje, da vse premalo ve, kaj se dogaja na njegovem področju. Vključili smo ga zaradi narave dela. - In kdo je šesti? - Katarina Pisamikova. Najboljša strojepiska v marketing sektorju je. Z nami gre, če bi bilo slučajno treba pre- pisan pogoooo. Nemci nočejo izgubljati časa. — In zdaj vas, tovariš Prodajnik, vprašam, za kakšno pogodbo gre, je radovedil direktor vseh direktorjev. - V šivalnici stoji že dolgo časa stroj, to veste. Pri nas ne moremo dobiti ustreznega elektromotorja, tam pa jih imajo na kupe, je rekel Prodajnik in se je odnesel v svojo pisarno. P. S. Pogovor je seveda popolnoma izmišljen, kar je razvidno že iz tega, da se dobe elektromotorji tudi pri nas. TONI GAŠPERIČ