332 - 99th Ave. w ew Duluth, Minn.' 3 0-17-41 50 LETNICO obhaja letos "Amerikansld Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. / ŠTEV. (NO.) 93. CHICAGO, ILL., TOREK, 13. MAJA — TUESDAY, MAY 13, 1941 LETNIK (vVOL.) L. To sredo poda predsednik 'senzacij onelno' izjavo Ne samo Amerika, marveč celi svet čaka, kaj bo povedal predsednik v svojem radio govoru. — Točasno gre predvsem za vprašanje s BESEDA 0 S1LTRVSIJE Časnikar trdi, da se moč Rusije podcenjuje. Chicago, 111. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista, M. M. Obrpening, ki se je mudil skozi 16 mesecev v tujezemstvu ter obiskal skoraj vse države, ki igrajo kako vlogo v sedanji vojni, trdi, da se vojaška moč Rusije na splošnem neupravičeno podcenjuje v tujezemstvu. Kakor trdi, je ta sila izredno velika. Armada je dobro disciplinirana ter ima izvrstno letalstvo, tanke in artilerijo. Po njegovem mnenju govorice, da se Rusija boji Nemčije, niso resnične, marveč, cla z njo sodeluje kot enaka z enako, ter ste si pri tem razdelili delokrog za bodočo upo-stavitev novega reda. -o- premij an j a pošiljk v Anglijo. SLOVENEC V JUGOSLOVANSKI VLADI Po poročilih, ki so dospela potom diplomatskih virov, se ugotavlja, da je v jugoslovanski vladi, ki je točasno v izgnanstvu nekje ob vzhodnem Sredozemlju (menda v Egiptu ali pa v Palestini), tudi en zastopnik Slovencev. Ta je dr. Miha Krek, ki je najbrž zasedel izpraznjeno mesto po smrti dr. Kulovca. Washington, D. C. — Ob času, ko je dežela razdvojena glede vprašanja vojne ali miru bolj kot malokdaj prej ter je obojestranska propaganda v Polnem cvetu,z napetostjo pričal cuje ameriško ljudstvo, ka- besedo bo izrekel predsednik Roosevelt v svojem govoru, hi je javljen za to sredo večer. Govor je bil napovedan že Pred dvema tednoma in že tedaj se je povdarilo, da bo vseboval nekaj "senzacijonelne-Ifa." Nobenega dvoma ni, da Se bo tikal ravno vprašanja, ki je ob tem času najbolj pereče, namreč stališča, ki ga naj zavzamejo Zed. države napram vojni v Evropi, oziroma vprašanja, ali naj prično ameriške bojne ladje spremljati pošilj-ifc iu Anglijo preko -Atlantika, sii ne. Ker bo od odločitve, katero bo sprejela Amerika, prizadet bolj ali manj celi svet, Zato ni čudno, da z Ameriko vred tudf ves svet s pozornostjo čaka, kako izjavo bo podal predsednik. V resnici se bo oddajal predsednikov govor po kratkih valovih v vseh deželah sveta. Res je sicer, da ima edino kongres pravico, napovedati vojno, vendar pa je predsednikov vpliv na kongres in na celo c'eželo tolikšen, da 'bo v nema- meri odločal o končnem sklepu. Stališče predsednika .le v splošnem znano, kajti ponovno in ponovno ga je pokazal v besedah in v dejanju; to stališče je, naj se nudi Angliji Pomoč do skrajne meje. V svo-.iem govoru pa utegne predsednik zdaj pokazati, kje je Potegnil to "skrajno m e j o," namreč, ali je direkten vstop Amerike v vojno še vedno izven nje, ali ne. Ako bo pripo-ročal, naj ameriške ladje spremljajo pošiljke, potem bo to skoraj gotova vojna, kajti 'spremljanje pomeni streljanje in streljanje pomeni vojno," kakor se je svoječasno izrazila neka visoka osebnost, nienda predsednik sam. Te dni, ko se pripravlja Predsednik na svoj govor, v katerem bo izrekel svojo sen-zacijonelno odločitev, bodisi na to, ali na drugo -stran, pa je, podobno kakor vsa ostala dež ela, podvržen strahoviti Propagandi od strani obeh struj, zagovornikov miru in zagovornikov vojne. Zagovorniki niiru ga resno opominjajo, naj ne prelomi svoje svete obljube, ki jo je dal ob zadnji volilni kampanji, namreč, da ameri-ski sinovi ne bodo poslani v v°jno v tujezemstvu, dočim Pritiska druga struj a nanj, naj pohiti, da reši Anglijo, četudi bi morala iti Amerika pri direktno v vojno, izraža Ječ grožnjo, da bi padec An £lije pomenil enako nevarnost KANADČANI HUDI NA LINDBERGHA Beamsville, Ont. — Tukajšnji mestni svet je zadnji teden odredil, da se morajo vse knjige, ki jih je spisal Chas. A. Lindbergh, odstraniti iz mestne javne knjižnice. Neko drugo mesto je že prej sprejelo isto odredbo. — Lindbergh, kakor znano, pomaga voditi propagando proti korakom, ki bi zapletli Zed. države v vojno. -o- POROČILA GOVORE O IZGREDIH V RIMU New York, N. Y. — Po poročilih, ki so prispela semkaj, je bila univerza v Rimu zadnji teden zaprta, in sicer zaradi protinemških demonstracij, ki so jih vprizorili tamkajšnji dijaki. Eno poročilo trdi, da so nastali izgredi vsled pomanjkanja kruha,dočim drugo pi'a-vi, da so dijaki protestirali, ker so se je določil čas za skušnje za en mesec prej zaradi tega, ker bodo morali mnogi s 1. junijem k vojakom. -o- LJUDJE POSEGAJO PO OBRAMBNIH BONDIH Washington, D. C. — Iz poročila, ki ga je izdalo zaklad-ništvo zadnji četrtek, se iraz vidi, da se je tekom prvega •tedna prodalo obrambnih znamk in bondov za skoraj 115 milijonov dolarjev. Priča kuje pa se, da se jih bo tekom časa razpečalo za tri miljarde dolarjev. -i-o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. NAKUPOVANJE NA OBRO-KE SE OMEJI Washington, D. C. — Federalni rezervni urad namerava postaviti omejitvene določbe za nakupovanja na obroke, in sicer zato, da se prepreči inflacija in pa, da se ohrani blago za obrambne svrhe. V po-štev bi prišli predvsem avtomobili, a potem pa tudi razne druge potrebščine. Po izjavah izvedencev bi moralo znašati prvo plačilo najmanj eno tretjino cele cene, nadaljnji obroki pa bi se smeli raztegniti na največ eno leto, namesto na dosedanjih 18 mesecev. -o- JAPONSKA OBUPUJE NAD KITAJSKO Tokio, Japonska. — Tukajšnja javnost je pričela prihajati do spoznanja, da je skoraj nekaj nemogočega, da bi se mogel spraviti kitajski velikan na kolena le z oboroženo silo. Vodilne osebnosti so pričele zato izražati priporočila, naj se podvzame nova taktika, namreč, da se prično izboljša-vati trgovski in politični odnosa j i' s tistim delom Kitajske, ki je že zaseden, sovražnosti z estalo Kitajsko pa se naj znižajo. Eden tukajšnjih listov se je izrazil, da se za idejo, naj bi se Kitajska s silo podvrgla, Naziji skušajo Turčijo na lep jiacin pridobiti Turčija stoji nazijem napoti pri njih prodiranju v prednjo Azijo. — Pridobiti jo skušajo, da se odpove svoji zvezi z Anglijo ter se pridruži njim. iz Jugosiavije Neznani zločinci so v 'Celju opustošili kapelico, ki je bila postavljena v spomin na strašno kugo v Celju. — Zagoneten roparski napad na grofico. — Smrtna kosa in druge še ne objavljene vesti iz domovine. PO KALJVETV — Vatikan. — Krasna katedrala v italijanskem mestu Genoa je bila od bombardiranja angleške mornarice tako poškodovana, da so jo morali zapreti za občinstvo. Ta katedrala je eden najbolj slavnih s p o m e n i k o v italijanskega umetniškega, zgodovinskega in verskega življenja, — Austin, Texas. — Novi federalni senator iz Texasa, A. J. Houston, ki je bil imenovan, da izpolni • mesto pokojnega senatorja Shepparda, je katoličan, in sicer Spreobrnjenec. V kat. cerkev je pristopil pred več leti. — Rim, Italija. Za vojne kaplane je imel Mussolini pred kratkim izredno pohvalno besedo. Izrazil se je o njih, da so "'angeli dobrote v sivo-zelenih uniformah," ter dostavil, da vlivajo vesti mir in čut varnosti. — Austin, Tex. — N,a povabilo drž. zakonodaje je tukajšnji nadškof Lucey iz San Antonio pred kratkim imel govor pred zbranimi zakonodajalci. PoVdarjal je pri tem, da je cerkev zadnji branik proti samodrštvu civilnih oblasti in proti anarhiji. Strašno bogoskrunstvo Celje. — Dosedaj še neznani zločinci so neke noči izvršili v Komenskega ulici grozen ziočin. Blizu mosta čez Koprivnico stoji znamenje, postavljeno v spomin na strašno kugo v Celju. V kapelici je visel križ. Podivjanci so sneli s kapelice križ, razbili razpelo, nato pa vse odnesli za bližni plot, na kapelico pa napisali: "Dol s farji, živijo SSSR!" Slični napisi so se pojavili to noč -tudi v mestu na raznih plotovih in zidovih. Vsa poštena javnost se zgraža nad bogoskrunskim poee-njanjem ljudi, ki hočejo na ta način propagirati svojo idejo, idejo sovraštva, ne pa ljubezni. Prepričani smo, da s takimi dejanji naši komunisti ne bodo dobili somišljenikov, kajti to jk>... dejMig* k i, n e, že j o, s1, m o pomanjkanja srčne kulture, ampak popolno podivjanost, da jih bodo ljudje spoznali, in spoznali, kaj je našim slovenskim komunistom prvo načelo: "Proč z Bogom in z vsem, kar je sveto." -o- osebi slovenskega in hrvatskega kulturnega delavca celo v taki meri, da je kot zaveden Slovenec postal največji zgodovinar in poznavalec hrvatskega stolnega mesta. Kot Slovenec je mnogo pisal slovensko, ko je bil še bogoslovec zagrebškega semenišča. — Rodil se je v Budnji pri Vipavi, učitelju Barletu, se preselil z očetom v Podzemelj v Beli Krajini in pozneje v Novo mesto, po maturi stopil v zagrebško bogoslovje in tako vedno ostal v Zagrebu. -o- V hlevu je umrl V Seherbaumovi hiši v Ulici ob jarku v Mariboru se naha-j'i hlev, v katerem je že dolgo časa imel svoje bivališče 76 letni siromak in berač Franc Škerbinc, doma od sv. Marjete ne ogrevajo več niti najbolj vročekrvni vojaški duhovi. POROKA v RAZDEJANI CERKVI tudi za Ameriko samo. Tekom tega tedna se utegne videti, v kafyo usodo se bo spustila Amerika. V noči, predno bi se bila imela vršiti v Londonu poroka nekega kanadskega vojaka, so nazijske bombe razbile cerkev. Kljub temu pa še je opravila poroka, kakor je bilo prej v načrtu, in slika kaže, ko poročni par stoji sredi med razvalinami pred duhovnikom. Ankara, Turčija. — Iz raznih znamenj, in iz besed nazij-skih voditeljev je jasno razvidno, da si Nemčija z vsemi silami prizadeva, da se izogne spopadom s Turčijo. Njen oči-viden namen je, prodreti v prednjo Azijo, da od tamkaj izčisti angleški vpliv, toda pri tem ji stoji ravno Turčija napoti. Edino vsled te svoje lege, ko zapira pot v Azijo, je Turčija v nevarnosti, da se zaplete v-sovražnosti z naziji. Ker nimajo naziji nikakih direktnih aspiracij po turški zemlji kot taki, tudi skušajo na lep način pregovoriti Turčijo "k pameti," namreč, naj opusti svojo zvezo z Anglijo ter pristane na nemške zahteve. Te zahteve so, da pokaže naklonjenost Nemci,ji, +£r se obveže, da ne bo pričela sovražnosti z njo, in morebiti tudi, da dovoli njeni armadi prehod preko svojega ozemlja. Ta teden zna biti za Turčijo odločilen. V ponedeljek se je pričakoval tukaj povratek* nemškega poslanika von Papena, ki se je mudil zadnje dni v Nemčiji. Ob svojem povratku prinese s seboj najbrž Hitlerjeve predloge, od katerih sprejetja ali odklonitve utegne zaviseti bližnja usoda Turčije. -o-- BRITANEC NAPOVEDUJE VSTOP AMERIKE Pretoria, Južna Afrika. — Min. predsednik tega britanskega dominijona, gen. Smuts, -e je zadnji teden v nekem govoru izrazit, da se Zed. države "dvigajo, kakor nikdar prej." Napovedal je, da ne bo dolgo, ko bodo Zed. države 100 odstotno v vojni. -o— LA FOLLETTE PRIPOROČA POZIVE Chicago, 111. — V nekem govoru, ki ga je imel v Hinsdale, je bivši governer iz Wis., Ph. La Follette, izrazil poziv na ameriško prebivalstvo, da "preplavite Belo hišo s svojimi zahtevami, s svojimi molitvami," da predsednik drži svojo besedo in ne spravi te dežele v tujezemsko vojno. -o- ANGLIJA POSTAVI TUJE-ZEMSKA SODIŠČA » London, Anglija. — Tukajšnja vlada namerava v kratkem izvesti načrt, po katerem se bodo v Angliji prvikrat ustanovila sodišča za tujezem-cem po zakonih dežele, h katerim pripadajo, in sicer v njih lastnem jeziku. Ena med pravicami, ki jih bodo imela ta sodišča, bo ta, da bodo lahko prisilila državljane svojih de žel, katerih vlade so zdaj v izgnanstvu v Angliji, k obvezni vojaški službi. Točasno nimajo te vlade nobene moči, da bi izdale svojim državljanom tako zapoved. Gvofico so oropali Maribor.—Iz Tišine v Prek: murju nam poročajo o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na grofico Battyani. Grofic^ živi v svojem gradu v bližini državne meje. Ze dvakrat je bila doslej žrtev roparskih napadov in tatvin ter obakrat jako oškodovana, sedaj pa je bil izvršen na njo tretji razbojniški napad, pri katerem so sodelovali štirje zakrinkani zločinci. Vdrli so v prvem večernem mraku v njene prostore ter zvezali grofico in njeno služkinjo. Izsilili so ključe od omare, kjer je imela shranjen denar in zlatnino. Ker se je grofica nasilnežem upirala, so jo tako premlatili, da je omedlela. Odnesli so ji za 30.-000 din gotovine ter raznovrstno zlatnino v vrednosti več tisočakov. Sledovi zločincev so vodili čez mejo. -o- Oklali so ga Daleč znanega pretepača in rogovileža Franca Vidmarja, ki se je že lani moral podati v bolnico zaradi poškodb, so si neki fantje sposodili na Jesenicah. V družbi so bili in se sporekli, končno spopadli France, ki ga pri pretepu m manjkalo, se je za to pot usekal", potegnil je slabši konec in so ga fantje pošteno oblali. Tako so ga zdelali, da je zgubil zavest in se še v bolnici ni zavedel dolgo časa. Ko je pa prišel k sebi, ni hotel povedati kdo ga je "oštihal." -o-- Smrtna kosa V Zagrebu je umrl eden najbolj čislanih zagrebških kanonikov Slovenec Janko Barle. S tem je prenehal živeti človek, ki je združeval v eni dk jy no mf- ,stu in se tako preživljal. Nekega jutra, ne dolgo potem ko je prišel iz bolnice, so ga našli v hlevu mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je umrl vsled pomanjkanja. -o- Tatovi Neznani zlikovci so neke noči vdrli v stanovanje zidarskega mojstra Franca Avšiča v Sneberjih, št. 18 in odnesli več kosov ženske obleke, platna, rjuh in drugega blaga v vrednosti nekaj tisoč dinarjev. --o- Ptički brez gnezda Policija je v Banjaluki prijela tri dečke, ki so v teku enega leta nakradli za 30.000 dinarjev plena. Dečki so zvonili po hišah in če so videli, da ni nikogar doma, so z vlomilskim orodjem vdrli v stanovanje ter pobrali, kar se jim je zdelo'vredno pobrati. Ce se je pa kdo na zvonenje oglasil, so skrušeno prosili kruha. Zločin Na kolovozni poti ob savinjski železnici ne daleč od križišča glavne ceste in poti ob progi v Medlogu pri Celju so našli mrtvo nekaj dni staro dete. Na kraju najdbe je bila komisija, ki je ugotovila dejansko stanje. Domnevajo, da je zločinka vrgla žrtev z vlaka. Nesrečen slučaj Kmet G j uro Korpar iz vasi Repno pri Zlatarju je nekega dne našel v gozdu zarjavel samokres. Pokazal je orožje svojemu sosedu in ga nato pustil doma na mizi. Ko sta se možaka odstranila,je Marija Kor-parjeva vzela zarjavelo orožje v roke in ga radovedno ogledovala. Nenadno je iz zarjavelega samokresa odjeknil strel, ki je zadel Marijo v prsa. V par minutah je bila Marija, ki je le nekaj dni poprej postala mati, mrtva. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Minn. AMERIKANSKI SLOVENEC! Dežela čaka na predsednikov por - Pritisk na Turčijo AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 13. maja 1941 Dogodki Med Slovenci po Ameriki Kojemce Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Matt Modic na Korman Ave. so te dni povaso-vale vile rojenice in jim podarile v spomin luštno deklico prvorojenko, katere so se prav razveselili. Dekliško ime matere je bilo Antonija Vidmar iz poznane Vidmarjeve družina na Carl Ave. — C usti tke! Utonil v jezeru Ely, Minn. — Dne 27. a pri' la je v bližnjem jezeru utonil Frank Urmas, star 30 let., rojen v Baltic, Mich. Nesreča se je pripetila, ko je s čolnom, v katerem je bil tudi njegov oče, iskal svojega svaka Rudolfa Klančarja, katerega pogrešajo že od Velikega petka. Z njim je bil v čolnu tudi njegov oče, ki se je pa rešil s pomočjo rojaka Fr. Jenko, ki je bil opazil, ko se je nesrečnikoma prevrnil čoln. Zapušča ženo, hčerko, očeta in štiri sestre. Rojenice West Pullman, 111.—Po dolgem času so se zopet oglasile vile rojenice tudi pri družini Mr. in Mrs. Frank Gabriel, ki je naš dobro poznani koroški rojak. Za spomin so jima pustile zalo deklico. — Mr. Fr. Gabriel je naročnik našega lista. — Prijatelji izražajo družini prisrčne častitke! V službo strica Sama Calumet, Mich. — Te dni je zopet odšlo k vojakom več naših mladih jugoslovanskih mladeničev, med katerimi so: Frank Stimac, John Rom, Anton Pintar, Wilfred J. Stipano-vich, Joseph P. Sterk, Friderik R. Ožanich, Anton Briški,Matt J. Kobe, John M. Kastelif' Fran*''-M. Murn, Anthony K-Gašparac, Peter M. Beljafl-Joseph J. Scheringer, Frank F. Mihelčič, Frank J. MušiČ-Charles D. Kopatič in Richard V. Ruppe. — Rojaki jim žele srečne vrnitve. Nov grob v Arkansas Altus, Ark. — V bolnišnici je podlegel opeklinam rojak Matt Žnidaršič, v starosti 65 let. Doma je bil v Grahove!*1 pri Cerknici na Notranjskem-— Kako se je ponesrečil poročilo ne pove. — Zapušča ženo. tri sinove in pet hčera. / Smrtna kosa Cleveland, O. — Tukaj je v sdboto 3. maja zjutraj umi'' dobro poznani Anton Zuk°' vec, med rojaki poznan po> ti.' T.fr, -'. W UNITED PEAT^H! SVNWCATE. I'"-_ A BATTLE-FRENZIED BUTAWA DREW BACK A SPEAR TO PLUNGE IT THROUGH THE HELPLESS BOY.' Kmalu je pa videt, ko so divjaki potegnili iz šotora nekega moža in (lcčka ter kričali "Ubij! Ubij!" Razburjen vslcd boja je neki Buta« wa divjak prijel za sulico in hotel z nio prebojti dečka, ki se ui wogel braniti. Ko jfc Tarzan prišel na drevo ki je bilo v bližini taborišča, je boj ravno divjal z najvecjq silo, toda ac ui hotel udetejiti boja. Ničesar mu ni bilo znanega kaj je te spodaj privedlo do medsebojnega ne-sporazuuiljcnja. Stran 2 Amerikanski Slovenec prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ' list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen leta 1891. Established 1891. H Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon- fi Mjkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. p Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication offioe: jg49 w. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 »hone: CANAL 5544 Naročnina? Subscription: Si Za celo leto_____$5.00 For one year--------$5.00 h 2a pol leu ----2-50 For half a year-------2.50 Za četrt leta-------1-50 For three months-----1-50 2a Chicago, Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: t Za celo leto-—-$6-00 For one year---$6.00 v, Za pol Ida----- 3.00 For half a year---3.00 n Za četrt leta_____1.75 For three months -- Posamezna številk*----3c Single copy------------------- 3c Si Dopisi vainega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas ci do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- d nižtvo ne vraža. _____________v Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at d Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ r 1 v Tragedija ; , , k Človeški duh je vedno iznajdljiv in iskajoč. Sprem- r lja ga nemir, da išče in odkriva skrite zakone v naravi. . Vedno si želi v svojem brezmejnem in nenasitnem hrepe- s nenju novih odkritij, novih iznajdb in novih poti. Človek J je v tem smislu večni nezadovoljnež. Vse to se dogaja ' na vseh popriščih, bodisi v kulturi ali v civilizaciji. Vsa £ zgodovina nam kaže ogromni razvoj v pravem stopnjeva- r nju primitivnosti k popolnosti in vsestranskemu izpopol- ( njevanju. Vidimo pa na oprijemljivih zgledih, kako i usodno je postalo nele za poedinca, ampak včasih za^ cele t narode in celo številne rodove, iznajdba n. pr. v tehničnem 1 svetu. Tu se nekako prelamlja osnovi smisel napredka s J primitivnostjo. i Človek je iskal in rešil gigantske probleme neustra- j seno, čeprav se je narava temu krčevito upirala. Narava j mu je kazala kot neizčrpna zakladnica nova pota in mu je . nudila ter mu še nudi nešteto novih vprašanj, ki se zakri- } vajo še v kopreno tajinstvenosti. Tako je človek ustvaril , čudovito dovršeno tehniko, ki postaja zanj tragično oro-dje, ker mu obeta pogin. Danes človek ne obvlada več j tehnike, ker je tehnika zadobila prevelik razmah, ker i predstavlja nenadkriljivo^ silo. Človekova nekdanja vo- 1 dilna vloga se je spremenila v suženjsko. Človek je postal tehniki pravi suženj. In kakor ima gospodar oblast ; nad življenjem in smrtjo svojega sužnja, tako grozi s poginom človeku tista tehnika, ki se je spočela v njegovi gla-l vi in so jo izvršile njegove roke. Tu se pričenja tragedija sodobnega človeka. Le za trenutek si predočimo pot, ki jo je šla n. pr. vojna tehnika. Usodno 20. stoletje in njena sedanja krvava leta, vse to nam je pokazalo, da nismo več gospodarji nad svojo lastno tehnično civilizacijo, ampak smo se rodili zato, da postanemo njeni sužnji. To je pokazala pretekla svetovna vojna, a še očitneje kaže to sedanja. V eni državi je na njeni meji nastala majhna iskra in v kratkem času se je razširila v cel požar, pričelo se je neizprosno obračunavanje. Narod proti narodu je pognal svoj vojni stroj, ki je pričel brez usmiljenja opravljati svoje krvavo poslanstvo. Poznamo primere, ko so diplomati in z njimi celi narodi prosili, da se ustavi ta vojni stroj, a vse besede so ostale brezuspešne in brezpomembne. Še več! Vojni požar se je pričel še bolj hitro širiti, zdaj k drugemu, zdaj k tretjemu narodu in še naprej. Tako je bilo 1. 1914., ko so se zamajali temelji Evrope, tako je danes, ko so temelji razbiti, ko je vojni stroj še močnejši in ga ne opravljajo več sami, ampak se opravlja sam, postal je samosvoj. Vojni stroj je zdivjal in ga ni mogoče več ustaviti. Ta stroj hoče uničiti človeka in sam zavladati kot robot. " Spomlad je tukaj, a ne ona lepa in mirna in topla, ampak polna tajinstvenih senc in grozečih oblakov. Vso zimo so se pripravljali in ko je zasijalo toplo sonce, rezko p&velje pretrgalo to tišino in vojni stroj zdivjal, da se okoplje v krvi milijonov. Ta tragedija se obeta evropskemu človeku, ker mu ne bo ta vojni stroj uničil le mate-rielnih dobrih, ampak tudi vse duhovne. Ob tej mrtvaški pesmi jekla in smodnika bo izgubil človek vse svoje dostojanstvo in to, kar ga loči od navadne neodgovorne živali. Postal bo brezčuten in neodgovoren za vsa svoja početja, ker bo izpolnjeval povelje. Uničujoči duh, ki bo zavladal v dušah evropskega človeka, ne bo le uničevalec življenj v najstrahotnejših dimenzijah, ampak bo tudi zatiralec slehernega samostojnega mišljenja, ki ga je dobil človek v luči pravice in svobode ter vesti. Velika tragedija se pričenja. Njen veliki režiser je sama smrt, a človek je le skromen igralec na svetovni po-zornici, ki le čaka, kedaj bo svojo vlogo odigral in izginil brez besede. Njegova vloga je premalenkostna, da bi mogel zaobrniti to dramo sebi v srečo. Izgubil je oblast nad tistim, kar je sam ustvaril. Nad njim se maščuje robot, za katerega je mislil, da mu bo služil. Zgodilo pa se je tako, da mora človek služiti temu robotu. Odmirali bodo v krvi in kletvi milijoni in milijoni, zato vprašujoče gledamp v bodočnost: kdo bo ostal živ? . SPOMINI IZ BOLNIŠNICE Willard, Wis. j; (Konec) Sobo sem imel' prav mirno, c samo dve postelji sta bili no- ^ tri. Vsako jutro mi je sonce .' lepo sijalo na mojo posteljo. Bolničarke so prav postrežlji- c ve, nikdar nisem, videl kake 1 nejevolje. Kakor sem izvedel, 1 so vse postelje zasedene z bol- 1 niki. — Tam v Eau Claire sta v dve bolnišnici, ena katoliška, c druga luteranska. Pa vam po- c vem, da je mnogo bolnikov v drugovercev v katoliški bolniš- j niči. Ravno moj sotrpin je bil ! luteranske vere, pa sem ga -vprašal, zakaj ni šel v njihovo 1 bolnišnico. Odgovoril mi je,da f je v tej, (katoliški), veliko 1 boljša postrežba. Pa še par besed o tem bol- 5 niku.—Njegov zdravnik pride ' v petek, kakor po navadi, da i se prepriča o njegovem zdrav- ! ju, pa mu reče, da bo lahko šel ' jutri (v soboto) domov. Popoldne istega dne ga pridejo obiskat njegovi domači, kate- : rim je naročil, da ga pridejo drugi dan z avtom iskat, da bo šel domov. V soboto zjutraj, kakor navadno, pa dobimo jedilni list, s katerega si vsak bolnik izbere jedi, za katere ve, da mu ugajajo in katere lahko je. Za tisto nedeljo je pa bila na jedilnem listu posebno dobra hrana, poseben "dinner" — puranova pečenka in še več dobrin, katere je imenovani prav rad imel. Takoj mi reče: Veš, Mr. Perushek, jaz ne grem danes domov, pa nič ne omeni mojim, zakaj ne grem. — Res, popoldne v soboto pridejo domači ponj. Pa, kako se oče začudi, ko vidi, da je "fant" še v postelji. Kaj ne greš domov danes, mu reče. Ne, odvrne fant, zdravnik je rekel, da naj. počakam še do jutri. Oče je nekoliko pogodr-njal in se odstranil. Njegova, to je bolnikova sestra pa vidi jedilni list, na katerem je bilo že vse zaznamovano, kaj si je ! fant izbral. Pokaže mu ga, na-. smejeta se drug drugemu in vse je bilo O K. Se nekaj o obiskih. — Prijatelj, če ti je le mogoče, obišči 1 bolnika v bolnišnici. Ti ne veš, | kako se bolnik razveseli, če ga i kak domač obišče. Jaz sem i imel skoro vsaki dan kak [ obisk. Najbolj sem pa bil ve-j sel, kadar me je obiskal naš. j domači č. g. župnik. — Še ne-. kaj. — Kadar obiščeš bolnika ' v bolnišnici, bi jaz ne pripOro-J čal, da mu nosiš kakih daril, i pomaranč ali kako drugo sa-) dje, saj bolnik, dokler je hudo bolan itak ne more tega uživa-t ti. Ko je pa bolj i, pa že komaj čaka, da zapusti bolnišnico. Nekateri prinašajo tudi cvetli-, cc. V sobi, kjer sem bil jaz, ) sva jjila dva bolnika in cvetlic j je bilo vse polno. Cez" dan je , vse lepo vonjalo, toda zvečer si imel, rekel bi, kar zatlačen nos. To je sama potrata. — " Nikdar pa ne nosi v bolnišnico i kake opojne pijače bolniku. Po oni noči, katero sem pre- h je omenil, se mi je zdravje ti vedno obračalo na bolje, tako, g da sem začel misliti, da bi k vprašal zdravnika, kedaj bi u lahko šel domov. Pogleda me š< in ^eče, da sedaj še ne ve kedaj, da bo že enkrat pozneje povedal. In res, v petek mi reče, če želim domov, naj se pripravim za v nedeljo. Kar vesel sem bil. Popoldne isti dan pridejo me obiskat moji v domači in jim povem, da bom j v nedeljo lahko šel domov. ^ Predno je pa zdravnik odšel r iz soba, mi je rekel, naj po-skušam malo hoditi. To je na- v ročil tudi bolničarki. Saperlo-t, j sem si mislil, kaj pa je zopet [ to? Naj poskušam hoditi. Saj g vendar, nisem otrok. Povrh te- r ga si še mislim, pa jaz, ki sem r cesarja Franca Jožefa služil, s pa bi se naj sedaj učil hoditi? . No, to je pa zopet nekaj no- r vega. Zvečer pride bolničarka $ in mi reče, da bom moral jutri ( skušati nekoliko hoditi. Verjemite mi, da ono noč nisem sko- < ro nič spal, vedno sem premiš- \ ljeval o hoji. Na vse mile viže ] sem pretezal noge in kakor ) sem jih obrnil, sem mislil, da 1 bom ja lahko hodil. Drugo ju- i tro po zajutreku mi pravi bol- ] ničarka, da bom lahko sedaj < vstal in nekoliko hodil, če bom j mogel. Nato mi prinese mojo spodnjo obleko, katero so mi i zato prinesli od doma. Hitro i se oblečem in rečem poleg sto- j ječi bolničarki, da sedaj pa , lahko vstanem. Rekla je, da , mi hoče ona,pomagati, pa sem , ji odvrnil, da ni potreba. Bol- ; ničarka se mi je nasmehnila in rekla, da je tudi tako dobro. , Jaz se vsedem na posteljo tako, da so ffii noge visele ob po-. štetji in potem se pustim na : noge, da bom začel hoditi. Ali, i komaj se oprem na noge, že so ■ mi odpovedale vse moči in te-, lebnil bi bil prav gotovo v ve-i liko okno, ga razbil in morda > celo skozi padel. A bolničar-; ka, ki je vedela kaj bo, me je - prestregla in mi pomagala, da i sem se vsedel v že na to pripravljen stol. Po preteku pet - minut, kakor mi je naročila, i sem zopet poskušal vstati in , sedaj že nekoliko laglje. Na-i redil sem par stopinj, pa sem i se moral zopet vsesti. Po pre-; teku ene ure, sem že lahko ho- - dil ob postelji, potem, sem šel s zopet v postelj. Popoldne so - bile zopet vaje za hojo in ito-i krat je šlo že bolje, toda bo- - lelo me je prav vse, najbolj pa , ona rana, kjer sem bil operi- - ran. ) Drugi dan v nedeljo pa sem - takoj ix) zajutreku vstal, se j oblekel in začel hoditi, dasi je . šlo težko, a vendar je šlo, ta- - ko. da popoldne, ko so prišli od , doma po me, sem hotel sam v : avto, toda bolničarka tega ni 3 dovolila. — Ko sem bil enkrat r v avtu, sem se še enkrat ozrl v i okno moje sohe in rekel: Se- - daj pa zbogom "špital." Sem 3 in sploh v nobeno bolnišnico si več ne želim priti. — In od- peljali smo se proti domu. če Cenjeni čitatelji. Ko čutiš v st: sebi kako bolezen, takoj k lji zdravniku. Zaupaj se mu. b( Vsak zdravnik bo storil po svojih močeh in skušnjah kar se bo najbolje mogel. Seveda, pi čudežev pa tudi od zdravnika d; ne pričakuj. Kadar morda od- to hajaš na operacijo, ne pozabi ji: tudi napraviti računa z Bo- rc gom. Dostikrat se je že zgodi- z< lo, da je bolnik med operacijo st umrl, ali pozneje po operaciji, ta še predno se je zavedel. Ludwig Perushek (] -o--N NADALJNE IZJAVE HR- n VATSKEGA DIPLOMATA rc Chicago, 111. i! G. Bogdan Radica je pred nekoliko dnevi obiskal Cleve- d land, Akron in Pittsburgh, n kjer je prišel v dotiko z naši- 'i mi ljudmi, zastopniki naših Vl kolonij in glavnimi uredniki u vseh naših listov. Ob tej pri- J( liki je g. Bogdan Radica obis- J kal uredniška središča ameri-ških listov v Clevelandu, Akro- ^ nu in Pittiftmrghu, katera so C mu posvetila posebno pazlji- s vost. Ob tej priložnosti je s amer. tisk pisal tudi o današ- 0 njem položaju Jugoslavije. Po-samezni listi objavili so slede- a če izjave g. Bogdana Radica: ^ "Cleveland Plain Dealer," s 21. (IV.) 1941. — 'Jugoslo- " vanska vlada, katera se sedaj nahaja na Grškem, bo na stra- 2 hi zaveznikov nadaljevala bor- n bo z vsemi razpolagljivimi o sredstvi, dokler ne dosežejo n končne zmage. Nemci vkljub r svojemu velikemu prizadeva- p nju niso uspeli, da razcepijo t Jugoslavijo. Hrvati, člani ju- r goslov. vlade, nahajajo se s -premijerom generalom Duša- r nom Simovičem v Grškem. Dr. 1 Jurij Krnjevič, glavni sotrud- s nik priljubljenega Dr. a Ma- c čeka ,— velikega voditelja r močne Hrvatske Seljaške r (Kmetijske) Stranke, — se tu- 1 di nahaja z vlado. To je naj- 1 boljši dokaz, da takozvana ne- \ ■ odvisna Hrvatska, ustvarjena a od strani Nemčije in enega pri- l ■ prostega izdajalca,Antona Pa- i 1 veliča, nima nikakovega obsto- 1 ■ ja med hrvaškim narodom.' s ■ Hrvatska, kakoršno je ustauo-1 vil Hitler, nikakor ni neodvis- ■ na. Ona nima nikakovega mo- ^ ! ralnega ali zakonitega upravi- < 1 čt;nja. Brezpomembno mala i ■ količina, katero Pavelič za- i t more dobiti, bo le slučajno j > skupina mestnih prebivalcev i — a poznano je, da je Ilr^vat- i - ska poljedelska zemlja. i Hrvati so ogorčeni nasprot- i - niki totalitarne ideologije; oni i - so tudi zoper to novo totalitar- ' 1 no vlado, katera je igračka v : > Hitlerjevih rokah. Kakšna je - ta hrvatska država brez1 Dal- - macije? Dalmacija, najstarej- 1 ša pokrajina Hrvatske, — od- - stopljena je Italiji. Tako brez-miselno razkosanje enega trail dicijonalnega okraja, najbolj 2 jasno pokazuje kako malo za-b nima n j a imajo Nemci za zati- - rani hrvatski narod. Njihov i cilj je le pustošenje in ropa-v nje. Za nas Hrvate obstoji le ii ena vlada — vlada minister-t skega predsednika Simoviča, v katera je edina zakonita vlada '- Jugoslavije. Ona je danes v n istem položaju, v katerem se o nahaja vlada Norveške, Belgi-i- je, Ilolandije in drugih potla- čenih držav, katere, stoječ na strani Velike Britanije, nadaljujejo v pregnanstvu svojo borbo. Nemčija nikakor ne bo dosegla, da razcepi Jugoslavijo, prav tako kot ni uspela Madžarska in Austrija pred sve- = tovno vojsko. Kakor hitro se jim je nudila prva prilika, na-rodi Jugoslavije so se veseli zedinili; in to bodo ponovno y. storili čim bodo premagane to-talitarne sile.' ^ "Pittsburgh Press," 23. r. (IV.) 1941. — 'Odpor proti te Nemčiji najbolje predstavlja jz rešitev problema jugoslov. na- n rodnega edinstva. Naziji so itak nameravali uničiti Jugoslavijo. Potem takem je boljše, da se jim je narod tako odloč- j. no uprl; kajti s tem so postav- p ljeni temelji bodočega nezado- j( voljstva in uporov, kateri bodo j( uničili Hitlerja prav tako, kot k je on zatrl Evropo. Prevrat v jf Jugoslaviji je ustvaril narod, j Kralj Peter je samo udejstvi! ž želje celega svojega naroda, j, Osnovanje "neodvisne Hrvat-ske" je delo petokolonov, po- j, slanih iz Nemčije. Okrog 500 ^ oseb, katere so nekdaj žive- v . le v Hrvatski, a so zadnjih pet ]< , ali deset let bivale v Italiji ali Nemčiji privedenih je v Hrvatsko, da (tu ustanovijo takozva-. no novo državo.' p "Pittsburgh Post Gazette", v • 24, (IV.) 1941. — 'Naravnost I - nemogoče je, da bi Nemčija j i obvladala celo EVropo s siste- r i mom sile in tiranije. Balkanski s i narodi, kakor sploh cela Evro- ( pa je zoper njo; ni dežele, ka- s ) tera bi jo ljubila. Vsi evropski ž - režimi osnovani samo na moči, 5 — kakor na primer Napoleo- - nov, — prej ali slej razpadejo. . Ako se Hitlerju ne posreči do- 5 - speti v Angleško do meseca š - oktobra, on bo izgubil vojsko, i i ne glede na izhod kampanje 1 ; na Balkanu in Bližnjem Isto- t - ku\ \ - Ustanovitev "neodvisne" Hr- ] - vatske je nepostavno delo, iz- , x vedeno od Nemčije in Italije š ] - pomočjo navadnega izdajalca < - Antona Paveliča. On pač ni- , - kakor ne predstavlja hrvat- i ,* skega naroda." i "Cleveland Press", 21. (IV.) 1941,' — 'Dr. Vlatko s i- Maček, hrvaški kmetijski vo-i- ditelj in podpredsednik Jugo-a šlavije, predpostavil je,da kre-.- ne z jugoslov. vlado . v pre-o gnanstvo, kakor pa da vodi v "neodvisno" Hrvatsko, usta-;- novljeno od Nazijev. Edina zakonita vlada za vse Jugoslova-> ne v Evropi, je vlada generala ti Simoviča. To uključuje tudi vse Hrvate. Nobeno nazijsko v izdajstvo nikakor ne bo moglo e razbiti edinstva jugoslov. na-[- roda vkljub činom izdajalcev i- kot je Pavelič'. I- 'Pittsburgh Sun Telegraph,' :- 23. (IV.) 1941. — 'E|vropejski i- narodi se ne bodo poklonili Ij Hitlerju. Njihove vlade morda i- — ali narodna zavest živela i- bo še dalje. Cela Evropa vsta-v la bo k uporu proti prisiljeni i- kapitulaciji. Razven pet sto iz-e dajalcev, poslanih iz Nemčije, r- Jugoslovani so ujedinjeni pro-i, ti Nemčiji'. a (Dop. Centr. P. B., v Wash. D.C.). i >e -o- i- Vaak teden en dopi9, naj bo i- geslo vsake naselbine. Torek, 13. maja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 i M iIJI [111 i iTJxi iMN^PIli iiMllriiil J. M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR 18. Nedelja — 5. po Velik. 19. Ponedeljek — Ivon spoznov. 20. Torek — Bernardin Sien 21. Sreda — Feliks Kant, 22. Četrtek — Vnebovhod 23. Petek — Andrej Bobola 24. Sobota — Donacijan TRETJA NEDELJA V MAJU poroči CESARJEVEGA BRATA "In svet izgine in poželenje njegovo. Kdor pa dela voljo božjo, ostane vekomaj (I Jan. 2, 17)". Zaničuj svet, ker ni vreden, da ga ceniš. Ko bi se tebi, kakor živalim, po smrti ne bilo treba ničesar bati in bi ničesar ne imel upati, potem bi bilo Pač resnično, kar je pravilo tega sveta: da ni boljšega in višjega, kakor porabiti življenje in ga izkoristiti, ravno ker je tako kratko in tako malo nudi. Potem bi bilo krščanstvo bedarija, kajti "če samo v tem življenju v Kristusa upamo, vred ni smo obžalovanja od vseh ljudi (I Kor. 15, 19)". A kristjan ima v Kristusu trdno vero in močno upanje na drugo, boljše in stalno življenje in za-tr> je krščanstvo modrost božja. Ravno ker je to življenje tako kratko in siromašno, ga kristjan zaničuje in ga daje tudi za ono boljše življenje, kajti obojih ne more uživati, imeti. Ce si toraj v resnici krisftjan, kaži to z zaničevanjem vsega Časnega, posvetnega. Zaničuj to vidno ustvarjenje, kajti čeravno je tako krasno, bodo vendar, "nebesa prešla kakor dim in zemlja se bo kakor obleka ogolila (Izajija 51, 6)''. Novih nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravica (2 Peter 3, 13). Zaničuj človeško življenje in daruj ga za Boga, kajti kakor je kratko, tako je tudi brez veselja. Zaničuj bogastvo in kras sveta, njegove zaklade, njegovo slast in njegov napuh življenja, ker ustvarjen si za krasoto in veselje boljšega življenja. Zaničuj pred vsem duha in načela tega sveta, zaničuj jih iz dna svoje duše, ker modrost sveta je pred Bogom nespamet in načela sveta vodijo po složnem potu v pogubljenje. "Ves svet tiči v hudem (I Jan. 5, 19)" in njegova načela slonijo na "poželenju mesa, oči in napuhu življenja (I Jan. 2, 16) Ali imaš krščansko svetovno naziranje in zaničuješ svet: Nikakor ne, če razlagaš evan geljske zapovedi po načelih sveta in hočeš v svojem srcu Kristusa sprijazniti s hudičem 19 let staro japonsko dekle Juriko Takagi, hči nekega plemenitaša, s ka tero se namerava poročiti princ Mikasa, brat japonskega cesarja. IZ DOMOVINE Smrtna nesreča V nove m premogovniku Vranja peč v St. Vidu pri Velenju je v rovu zasulo 35 letnega rudarja Vinka J'elena. Nesrečniku je plast premoga stisnila koš in zlomila več reber, da je na posledicah teh poškodb izdihnil. — Ponesrečencev brat Vladimir je časnikar v Mariboru. Kaznovana ksr nista prijavila pšenice Okrajno sodišče v Jaša To-miču je obsodilo na mesec dni zapora in 6000 dinarjev globe Antona Kocha in Nikola Kri-stiana, bogata kmeta iz Sečnja, ker nista Prizadu prijavila vseh zalog pšenice ki sta jo imela. NAJBOLJ ČUDNA DRŽAVICA V EVROPI IZ GORIŠKE, PRIMORJA * IN ISTRE Državna knjižnica v Gorici V Gorici imamo bogato državno biblioteko, ki šteje skopaj 200 tisoč zvezkov. Svoje Prostore ima v poslopju sta^e Soriške gimnazije, kjer je bila Pred svetovno vojno tudi študijska knjižnica. Dostop v knjižnico je prosit, vsak mesec jo obišče okrog tisoč znanja željnih oseb. Ustanovitev tega Pomembnega znanstvenega Zavoda sega daleč nazaj, v dobo,- ko so v Gorici imeli je- zuiti svoje šole z gimnazijo v'red. Takrat že je bila ustanovljena skromna "gimnazijska" biblioteka, ki je nabrala okrog 4000 knjig. Po zaprtju jezuitskega reda in po vpelja- vi državnega svetnegtf šolstva je bila z dvornim dekretom iz leta 1825. ustanovljena kot javna prosvetna naprava "študijska biblioteka^" v Gorici. Istočasno je bilo ustanovljenih Se. pet^enakih knjižnic: v Lin-cu. v Solnogradu, v Celovcu, v Ljubljani in v Olomucu. Od teh šestih zavodov je bil goriški najbolj zapostavljen, ostal je pepelčica. Država ga je zelo skromno podpirala in jc bil navezan na zasebno pomoč in naklonjenost. Vodil ga je navadno eden izmed članov gimnazijskega profesorskega zbo-^a brezplačno, ker se je mesto stnatraio za častno. Posluževali so se ga profesorji in drugi naobraženci, meščani in deželani ga pa niso poznali. Knjige so bile povečini nemške; poleg steh so bile tudi latinske, italijanske in slovenske. Ko je v maju 1915 izbruhnila Vojna, so bili stari pergameni 'n druga dragocena dela odposlani deloma v Gradec, deloma na Dunaj, večina knjig jc osta-la pa kar v Gorici. Ko so leta 1916 zasedle mesto italijanske c°te, se je goriškemu prosto-voljcu profesorju Mulitschu Posrečilo, da je spravil večino-, vso blbliuteko U4 varno. Po letu 1919 ,se je knjižnica obnovila. Domov so se vrnile knjige, ki so morale v be'gun-sto, in nekdanja zanemarjena "študijska knjižnica" se je spremenila v "državno biblioteko", za katero se je odlično zavzela državna oblast in je nakazala tudi bogata sredstva. V zadnjih dvajsetih letih jc po uradnih poročilih vlada žrtvovala za svojo knjižnico okrog poldrugi milijon lir. Zavod se je zato v teh letih zelo poživil in razmahnil, število knjig je naraslo skoraj na 200 tisoč zvezkov in goriško mesto je dobilo znanstveno oporišče, ki je v veliko pomoč učeči se mladini in odlične važnosti za širjenje znanosti in prosvete. -o- Dr. Joško Munih Po hudem trpljenju je v Gorici podlegel zavratni bo- lezni v grlu Dr. Joško Munih, ki je dosegel starost komaj 52 let. Rodil se je pri sv. Luciji v ugledni Pušarjevi družini. Gimnazijo je študiral v Gorici, univerzo na Dunaju in v Grad- cu. Po dovršenih pravnih študijah je stopil v politično službo in je dobro napredoval. Med svetovno vojno je služboval kot komisar pri okrajnem glavarstvu v Sežani in je v tistih bridkih časih zlasti beguncem napravil mnogo dobrega. Po prevratu je stopil v službo v Jugoslaviji. Uspešno je služboval v Belgradu in v Ljubljani, kjer je postal državni nadzornik obilnega zadružništva. Kljub lepim izgledom v bodočnost, ni bil zadovoljen. Vleklo ga je domov, v rodni dom na Mostu, ki ga je bila vojna zrušila, klicala ga je domača zemlja. Temu klicu, tej topli ljubezni ni mogel odoleti. Odpovedal se je lepi karieri in se proti koncu 1. 1922 vrnil v svojo drago domačijo. Mesto je dobil pri takratnem goriškem deželnem odboru in upal, da bo s svojimi zmožnostmi tudi tu uspel. Toda človek obrača, Bog obrne! Ko je 1. 1923. izbruhnila fašistovska revolucija je pometla med drugim tudi goriškim deželnim odborom in dr. Munihovo stalno name-čenje je splavalo po vodi. Ostal je kot provizoričen referent za vojnoodškodninske zadeve pri deželnem Hipoteč-nem zavodu. Ko so po prilično desetih letih vprašanja vojne škode jela iti h kraju, je moral začeti misliti na novo službo. Kev so za vsako državno ali stalno upravno službo pri nas predpisani predpogoji, ki jih rajnki Joško ni imel, se je odločil stopiti k odvetništvu. Kot pripravnik je služboval nekaj časa v Milanu, potem se je pa vrnil v Gorico in stopil v odvetniško pisarno znanega goriškega odvetnika dr. Stecchi-ne, s katerim je deloval do svoje smrti. Rajnki Joško je bil po svojem značaju dober, tih in lfli;-teznjiv. Zvest prijatelj, poln obzirnosti do vseh, ni imel nobenega sovražnika in so ga vsi ki so ga poznali, radi imeli. Po svojem prepričanju je bi pokojni zaveden katoliškona-roden Slovenec. Že kot mlad gimnazijec je vstopil v vrste __i____ " katoliško-narodnega dija&tva, in je v teh vrstah vneto deloval tudi kot "Zarjan" in pozneje kot starešina. Na Goriškem se je zaradi .svojega službenega položaja odtegnil vsemu javnemu delu, zanimal se je. pa za vse in njegovo srce se je z nami veselilo in z nami krvavelo. Še dva grobova V 49! letu starosti je v Gorici nenadoma umrla gospa Marija Zorzut, dobra in skrbna krščanska mati, soproga g. Cirila Zorzuta, upokojenega računskega uradnika, ki je doma iz Medane, pa stanuje v Gorici. V sanatoriju sv. Justa v Gorici se je podvrgla operaciji slepiča. Operacija se je posrečila, rana se je hitro celila in Zdravljenje je dobro napredovalo, tako da je p0 kakih 10 Zastrupljenje V vasi Poreču pri Bugojnem v Bosni se je nedavno zgodil zelo žalosten primer nesreče. Juko Glavač, ki ima številno družino, je za domačo potrebo zaklal živinče, ki je bilo okuženo z nalezljivo boleznijo. Družina je mirno jedla pripravljeno meso ter se skoraj vsa zastrupila. Štirje odrastli in en otrok so umrli zaradi zastrupljanja. Del tega mesa je družina darovala sorodnikom v isti vasi, kjer sta prav tako umrli za zastrupljenjem dvw osebi. Ponesrečeni so umrli v strašnih bolečinah. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna. -o-- V znamenju časa DVA PREDSEDNIKA SI NAZDRAVLJALA Predsednik Arias iz Paname (na levi) in predsednik Guardia iz Costa Rica, ko sta si nedavno napila drug drugemu po uspešni poravnavi dolgotrajne* ga gl«de nekega kosa ineje. _ ....... dneh bolnica hotela zapustiti zdravilišče. Njen mož je ves vesgl prišel po njo. z avtomobilom. Odhitel je proti njeni sobi, da jo pospremi do voza. Ko se je približal vratom, je ačuden opazil v sobi nenavaden nemir. Mislite si, kako ga je zadelo, ko so mu povedali, da je njegova žena mrtva; ko se je pripravljala na odhod, jo je nenadoma zadela srčna kap in je V kratkem izdihnila. V bolnišnici v Iserniji v Južni taliji, kamor .je bil odšel v pričetku italijanske vojne, je pc kratkem bolehanju ves vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal g. Franc Tratnik, bivši nadučitelj v Crnera vrhu nad Idrijo. Rajnki, je dočakal 55 let. Bil je ljubezniv, blag človek, prava dobričina, pri tem pa značajen in zaveden. Njegova globoka vernost in njegova plemenitost nista poznali meje. SVojega Boga je res ljubil iz vsega svojega srca in vse svoje duše in je bila vsa njegova radost in uteha bivati v Njegovem hramu, v Njegovi bližini, svojega bližnjega pa je ljubil bolj kot samega sebe, saj se je bližnjem vsega žrtvoval in njim vse delil, kar je imel. Bil je vzgleden učitelj in je toplo ljubil svojo domačo zemljo,. Ko je bil pred prilično 15 leti premeščen s Črnega vrhu v stare pokrajine, se jc odpovedal službi in ostal doma, kjer je vešče vodi Posojilnico, Kmetijsko društvo in Mlekarno.^ Bil je vnet in požrtvovalen zadruga*. Pozneje so ga zadele razne neprilike, pa jih je brez godrnanja, z zaupanjem v Boga možato prenašal. Tak je bil tudi zadnje leto v Iserniji: dober, blag človek, ki je vsem rad pomagal in so ga vsi radi imeli. Prijatelji so mu priredili prav lep pogreb. Nov župnik Kuracijska cerkev v> Novakih nad Cerknom jc bila povišana v župnijsko, in dosedanji novaški kurat, vneti raziskovalec naše domače zgodovine g. France Rupnik je bil imeno |vu za prvega župnika. Poročajo, da je blizu Brežic neki trgovec odjavil svojo trgovino za nekaj časa, ker nima kaj prodajati. Moke, po kateri je največje povpraševanje, itak ne dobi v zaželeni meri, pa če bi jo tudi dobil, je ne sme prodajati preko oblastveno dovoljeno cene. Ker je mnenja, da bodo še ostale življenjske potrebščine na karte in s tem bi se mu zmanjšal zaslužek, je prenehal s trgovino. Pa pravijo, da ta odjava ni prva, ki je priromala do obrtne oblasti. Druge v kapelo, ona pa krast V takozvano Marijanišče v Gregorčičevi ulici v Mariboru so sprejele šolske sestre kot skrbnice zavoda tudi neko Marijo Daniš iz celjske okolice. V času ko je šla Marija Truden z drugimi skupno v kapelo, je Daniševa izrabila priliko in Trudnovi ukradla plašč in šal. — Ker je bila zaradi tatvin že poprej večkrat kazno vana, ji je mariborsko sodišče prisodilo eno leto in dva meseca robije. --o- San Marino je najbolj Čudna in hkrati najbolj svoj ska evropska republika. Več, že prepere-lih trdnjav, ki se dvigajo na 800 m visokem Monte Titanu, in ki se od njih zlasti trije, s srebrnim perjem olajšani stolpi blestijo daleč ven v deželo, tvori znak te državice, ki je jako slič-na škatli z igračkami. Prekrasen razgled v daljave se ti nuja od tod preko širne Padove nižine. Prav zadaj se svetlikajo sinji valovi Jadranskega morja z raz-potegnjeno obalo Ricciona in Ri-minija- V jasnih dneh, preden zaide sonce, so visoko tam na severu vidni celo strmi rožasto in vijoličasto blesteči se obronki Dolomitov. San Marino ima za seboj 1600 letno preteklost. Takrat se je dalmatinski menih sveti Marino (od tod San Marino) odpravil na razdrte čeri gore (monte) Tita-no, kjer se je naselil. Brez dvoma se mu še sanjalo ni, da bo čez nekaj stoletij njegovo puščavni-ško gnezdo postala državica posebne vrste v Evropi. V dobi stoletij je nastala tu majhna naselbina, ki se je iz nje razvila slednjič država v miniaturi. Francoska revolucija je šla precej brez sledi mimo tega svobodnega gorskega gnezda. San Marino se je pač zapletlo v boje garibaldincev, vendar je republika ohranila svojo samostojnost. Po konvencijah iz leta 1862, ki so jih odslej še večkrat prenovili in jim dostavili dodatke, se je ta gorska republika postavila v varstvo italijanskega kralja, kar je še do današnjih dni, "Svet šestdesetih" in oba predsednika vodita usodo male države, ki ima približno 14.000 prebivalcev. V glavnem mestu istega imena prebiva 2000 ljudi. Vsi so kolikor toliko v sorodu in skrbno pazijo, da ne pridejo priseljenci mednje. Seveda ima San Marino tudi "oboroženo silo", ki je pa seveda, kot vsa država, posebna majhna. Vsebuje — reci in piši — dvajset vojščakov! prevoziti vsega hriba. Cez maj-len most, ki ima na' meji tablo z napisom republike, vodi cesta v mesto. Noben obmejni orožnik te ne ustavi, nikak carinik te ne nadleguje, noben srepo zroč kriminalni uradnik ti ne vtika nosu v potni list. Nihče te ne ovira, meni nič tebi nič stopiš v eno od najbolj čudnih mest v Evropi-Najbolj te osupne seveda to, da v San Marinu ni ne davkov ne carine ne trošarine in sploh nobenih dajatev. 'Takoj te iznenadijo izredno lepe, zares negovane in čiste ceste in ulice. Vladna palača je naravnost ozaljšana, ko iz škatlico vzeta zgradba s stolpom in uro na zvončki j an je. Seveda ima tudi ta zgradba nazobčane vrhe in razne loke, vi juge, vdolbine in gotska okna. Bazilika, ki počiva v njej truplo svetega Marina, je prav tako svoj ska, kot so vsa druga poslopja v mestecu. Seveda imajo tudi državno kaznilnico, le da je malokdaj kak jetnik v njej. Marinčani si svoje spore pobotajo sami s seboj, in sicer — s pestmi. Konji so se splašili Marija Erženova, 85 letna starica iz Olševka pri Šenčurju na Gorenjskem se je peljala na lojterskem vozu. N, na doma pa so se splašili konji in ženska je v diru padla z voza si zlomila nogo in se tudi drugače močno poškodovala po vsem telesu. Iz dvajsetih vojakov torej, vštevši častnike, sestoji "armada" San Marina, ki se je pa ven-carle udeležila bivše svetovne vojne. Ob koncu vojne sta bila v seznamu mrtvih zapisana 2 San Marinčana! Ta dva vojaka sta še zdaj v časti- — Vojaki so sami krepki, zdravi ljudje, ki imajo svojo posebno 'marinsko', uniformo; pokriti so s tako zvari im "Wagnerjevim baretom". Celo majhen top ima San Marino. Majhen je ta topič, ki počiva v mirnih časih v ropotarnici. Le tadar je volitev predsednika ali sicer kaka slavnost, potegnejo topič iz skrivališča in začno streljati z njim, da je veselje. Tujec je v San Marinu najbolj presenečen po tem, da se more avtom po krasnih sepentinah pripeljati prav do vhoda palače predsednika, torej mu ni treba San Marino je dežela lovcev na znamke- Kdor pride v San Marino, si nakupi znamk ali piše razglednice in pisma, le da more nalepiti čim več znamk iz San Marina, da so znanci doma čim bolj nevoščljivi. Te znamke so namreč krasota svoje vrste, in marsikaka velika država bi si jih morala vzeti za zgled. Iz izkupička za znamke dobiva država kaj lepe dohodke na leto, saj morajo biti državni izdatki na kakšen način vendarle kriti. Marinčan živi prav lepo brez skrbi tjavendan. Opravlja svoje posle, rokodelstvo, obrt in se lahko preživlja. Nikomur ni podložen, vsi so drug drugemu enaki, pa bodi pastir ali bogat meščan. Kar se dogaja krog njega,, to izve iz' ust svojih obiskov ali pa vsake 14 dni z lista "II popolo San Marino". Kakšno ljubko, prisrčno gorsko gnezdo ti je tale Sail Marino! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocyclcs. DRJOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1001 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. I — V ITALIJO se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so: 50 lir za......................$ 2.85 100 lir za.....................$ 4.75 200 lir za......................$ 9.10 300 lir za......................$13.25 500 lir za......................$21.50 1000 lir za......................$42.50 2000 lir za......................$84.00 Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane $1.00 posebej za brzojav, ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam. V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zo pet odpeto bomo naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatve naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo ________________________ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- 'y Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo-------£ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 AMERIKANSKI SLOVE NIC Torek, 13. maja 1941 SoteŠčan: "Dedinja grajskih zakladov" POVEST IZ DAVNINE Oder, na katerem je ležal Kušar, ni bil daleč od vhoda. Spredaj je stal klečalnik; prižgana svetilka je bila mrliču edino okrasje. Milan je stopil k odru in opazoval mrt. vega prijatelja. Ležal je v površno izdelani krsti, odet s črno preprogo. Bilo ga je lahko spoznati. "Moža so utopili," se je glasilo zdravnikovo mnenje. "Po vsem telesu nima ni-kake rane. Le spodaj na hrbtu se mu pozna udarec, zadan s topim orodjem." "Zločinec ga je zbil v reko," je menil oblastnik, radoveden, ali se je to zgodilo na produ ali na obrežju. "Koliba je najbolj važna točka," je vedel Florin," katerega je nekaj z vso silo gnalo na obrežje. "Skoda vrlega moža!" je rekel oblastnik. "Tolaži pa nas zavest, da imamo dobrega naslednika, ki bo preskrbel zločincu zasluženo plačilo." "Skoro bomo skupaj." Florin je potrkal na prsi. Nihče mi še ni utekel." Nato so vsi skupaj zapustili mrliško dvorano. Florin si je ogledal obrežje reke. Videl je ob kolibi brodarja, ki je popravljal čoln "Ali je Cink ali Stuc?" je ugibal. Naposled se je odločil za Štuca. S tem imenom bo iznenadil čolnarja, ko se bo znočilo. Ko je nastopil'a noč, je stopil v kolibo. Na mizi je brlela leščerba. Stuc je sedel na stolu in večerjal. "Vi ste Štuc?" Florin je zaprl vrata ter se naslonil nanje. "Kaj iščete tukaj?" se je brodar očitno prestrašil. "Vas," mu je odvrnil pogumno. "Ven!" mu je pokazal vrata. "Nikar me ne nadlegujte!" "Vi ste Stuc!" Flbi-lh sfe ni premaknil z mesta. "Vam je znana usoda mladenke, katero ste zalezovali . . ." "Jaz?" se je namišljeno začudil. "Ali ste ob pamet?" "Dokazano je, pa se upate tajiti. Ali veste, s kom govorite? Jaz sem načelnik mestne straže. Kje je Gizela?" "Tu ni nikogar. Ven se poberite!" "Tiho!" je zagrmel. "Kušarja ste ubili in zakopali na produ. Toda pri njem smo našli pismo s poročilom o Gizeli ..." "Tisto poročilo je zlagano." Stuc je zanikal krivdo. ' "Priznajte ali pa . . ." mu je zapretil z orožjem. "Kdo je umoril mladenko?" "Ne vem," je odgovoril, kakor bi zasekal. "Hitro, sicer bo prepozno . . ." "Storite, kar hočete," se ni dal oplašiti. "Bomo videli." Florin ga je zgrabil za rame. Stuc je .otepal z rokami, da bi se ga ©tresel. Toda Florin je bil močnejši ter ga je vklenil po kratki borbi. "Ali veste, kam pojdeva?" ga je vprašal porogljivo. "Kamor hočete," mu je zabrusiLv odgovor. "Na stražnico pojdeva. Gorje vam, ako mi poizkusite uteči," Brodnik se je vdal v usodo. Florin je zaklenil kolibo in spravil ključ, tako da Stuc tega ni opazil. Potem ga je prijel za roko, katero je oklepalo močno železje. Tesno drug ob drugem sta dospela pred mestno stražnico. Tu ga je izročil stražnikom, ki so ga shranili v ječo. Drugi dan se je pričelo zasliševanje. "Kako vam je ime?" ga je vprašal višji nadzornik Prusnik. "Stuc," mu je pravilno odgovoril. "S čim se bavite?" "Ljudi prevažam čez reko." "Vaše bivališče?" "Koliba na bregu reke." Tako se je glasil uvod v preiskavo. Nadzornik je premeril jetnikčf od nog do glave. "Ali ste poznali nekega Kušarja in Gi-zelo, njegovo varovanko?" mu je stavil prvo vprašanje. "Nisem," je odgovoril. "Koliko ljudi prevozim vsak dan, a jih ne poznam po imenu." "Opominjam vas, da govorite resnico. Laž vam ne bo prav nič pomagala." "Ne poznam ju," je zanikal še krepkeje. "Od vas sem prvič slišal te imeni." "Kdo je pohajal ponoči okrog prenoče-yalnice pri 'Belem orlu'?" "Jaz ne hodim tjakaj," se je odrezal. "Pa so vas videli," je trdil nadzornik. "Nekdo si je izmislil ali pa se je zmotil." "To bo povedal vratar Cene. Nadzornik je namignil Florinu, naj privede vratarja. "Kdo je umoril Kušarja?" je nadaljeval zasliševanje. "Ne vem," je kratko odvrnil. "In kam je izginila Gizela?" "Zaradi mene, kamor je hotela . . ." Prusnik ga je posvaril, naj dostojno odgovarja. Jetnik se je izgovarjal: "Opozorili ste me, naj govorim resnico. In tega se hočem držati." "Potem boste ostali tukaj, dokler ne iz-poveste resnice. Celo hrast se omaja, pa se bo tudi vaša trma . . ." "Ostal bom pri tem, kar sem izpovedal. Nikdar ne bom priznal tega, kar se ni zgodilo." Zunaj na hodniku so se začuli koraki. Florin je privedel vratarja, ki je prosil zaradi službe, naj bi hitro opravil. "Povejte mi, kje ste videli tega človeka?" mu je ustregel nadzornik. "Pa dobro ga poglejte!" "Ta mož je postopal tisto noč okrog prenočevalnice, ko je njegov tovariš govoril s Kušarjem v zaprti sobi," je izpovedal vratar Cene. "Zunaj na cesti je gorela luč, zato sem ga videl natanko. Ker se mi je postajanje videlo sumljivo, sem si tega človeka prav dobro zapomnil." "Ali čujete?" je pomežiknil Prusnik jetniku. Stuc je pobesil glavo. "Mogoče sem šel res kdaj mimo," je popravil, ker se ni mogel popolnoma izmuzniti. "Hodim menda lahko, koder hočem." "Tisto noč ste zalezovali Gizelo . . ." "Florin me je obdolžil, da jo/skrivam v kolibi. Pa ni ničesar našel.". "Kako je ime vašemu tovarišu?" je poizvedoval nadzornik. "Onemu, ki je takrat govoril s Kušarjem . . ." Stuc je zagazil v zadrego. Po večernem poizvedovanju je nadzornik zaključil zasliševanje. Odslovil je vratarja Ceneta, Stuca pa je pridržal v zaporu. Shranili so ga v celico, kamor so zapirali najnevarnejše jetnike. (Dalje prih.) Svoji k svojimi Slovenci, slovenska drvčtat in rievenafi* pagWa, maro-čajte svoje tiskovine vedno le t dovenski tiskarni. - Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznik^ drsgtva in droge, UČNO Ja POCENL TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Tel. Canal 5844 1MB West Oeraak Road, Obleafo, Illinois NOGOMETNI ŠPORT MED NARODI Najbolj navdušeni za nogomet so Švedi, kjer odpade lia vsakih 37 državljanov en nogometaš. Potem sledijo: Ho-landska na 62 prebivalcev en nogometaš; N,orveška na 64. Belgiji na 73, Nemčija na 100, Madžarska na 125, Češka in šviea na 133, Holandslca Indija na 155, Francija na 170, Brazilija na 205, Poljska na 270, Romunija na 400, Italija na 630 in Kuba na 100O državljanov en nogometaš. Zanimivo, da je Italija kot svetovni prvak, šele na predzadnjem mestu. Jugoslavija p,a sploh ni upoštevana. Društvo sv. Jožefa ŠT. 160, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. Y društvo se sprejemajo moški irt ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Louis Šimenc, blagajnik, John Pezdirtz, tajnik, 14904 Pepper Ave. Tel. Glenville 7120 Mike Zlate, boln. tajnik, 845 E. 139th Street Telefon: P. O. 9902 Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. nn»wt»»»»»»»t»tf»t»f««»»""' t? Nemci so dobro vedeli, da dobijo Balkan v par dneh v svoj pese, ako nastopijo z vojaško svojo silo. Dolgo so pa odlašali. Čemu? Raji bi jim bilo, če bi si bili mogli Balkan pokoriti brez vojevanja, ker njim je pred vsem na tem, da dobijo za milijonske armade potrebnega kruha in sirovin. Morda je bila jeza 1« prevelika, da so nastopili s svojo strojno mašino. Izid so poznali že prej. Koliko bodo zdaj dobili? Vojna uničuje, in pri kruhu utegne biti nekaj primanjkljaja. Iz Grčije ne bodo dosti kaj dobili, enako ne iz Srbije. Hrvati bodo sami dali še hlače. Brez vojevanje so dobili Bolgarijo, in tam bo nekaj, da-si je šlo že prej vse v Nemčijo, kar se je moglo le odtrgati. Značilno je, da so takoj med Bolgari vpeljali konskripcijo dela: vsak moški od 16. do 60. leta mora delati, kakor Se mu ukaže. * Med Angleži so oglaša kritika radi Grčije in Libije. Mrtvega leva, pravijo, vaak brca. Kritika tudi pomaga, ako je na mestu, konstruktivna. Bomo videli. List "The Daily Herald," glasilo labori-tov, kritizira, da je bil izid očividen že v pričetku, viden toraj poraz in dostavi: "We have not yet overcome the handicap inflicted on this nation by the short-sighted self-satisfied leader ship of the years immediately preceding the war!" To je reš. Angleži so spali, ko so Nemci pripravljali. Well. Vprašanje pa je, kaj, bi bili tedaj rekli ti labori-ti, ako bi bili voditelji zahtevali od parlamenta stroške za priprave. Menim da bi bil nastal velik krik, ko svet potrebuje le miru, ne orožja. Po toči je iahkcf zvoniti. * V glasilu neke jednote se V celih kolonah pričkajo o tem, ali bi bilo na mestu, da kak tajnik ali kdo drugi dobi povišano plačo, ali kaj takega ne sme biti. Prilično se piše o razmerah v starem kraju, kakor bi morala prav Amerika tam vse uravnati, ali bi moralo biti tako, kakor se v Ameriki to uravna. Ali se v zadnjih dneh ni ničesar zgodilo tam za morjem? Vsaj v glasilu niti besedice ni. Kako to? Žalost?. Hm? Veselje? Hm? Sumim, da bo več veselja ko žalosti, ampak veselje je še na tehtnici, ne gre še, 'da preveč bukne na dan, ko še ni večera, in je nevarno, če kdo hvali dan pred večerom. Oče je umrl, odšla celo sladka mamica. Žalost? Seve je treba malo zatuliti, ko pada gruda na krsto, ampak tule-nje je nared, obligatno, uradno, če hočete, ker ne gre kazati veselja, dasi je veselo, ko bo od zavarovalnine penezoV ko črepinj. Človeško naravo je treba poznati. -o- ELEKTRIČNI TOK ZDRAVI DUŠEVNE BOLEZNI Moderna medicina hodi nova pota. Pri nekaterih bolez* nih se je umaknilo konservativno zdravljenje aktivnejša mu, ki skuša z večjimi dozami zdravil doseči izrazitejše uspehe.Nedavno so poročali zdravniki o uspehih z inzulinskin1 šokom. Sedaj pa poroča rimsk' zdravnik Kalinovsky o ponovnih uspehih z elektriziranjem bolnikov. Električni tok se usmerja skozi glavo in vs« zdravljenje je znosljivejše bolnika, a prijetnejše tudi stražništvo. Kar pa je najvažnejše, je to, da tako zdravljenje duševno bolnih ne povzroča noben škode. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!' | Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 STATION WHIP, 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Featuring a program of Yugoslav Folk Music MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas z a cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočanje se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo tečno in za iste jamčimo. ŠMARNICE katere priporočamo čč. g g. duhovnikom, katoliškim družinam in posameznikom: Evharistične Šmarnice----------------------$1-00 Lavretanske Šmarnice (Dr. J. Jerše)-------1.00 Lepa si, Lepa si, Roža Marija (Vek. Skuhala)— 1.00 Marija vzor krščanskega življenja (Dr. Fr. •Kralje)________________________________1-00 Na Sv. Goro (Dr. M. Bramat)________________1.00 Marjeta Marija Alakok (Blaž Dvoršak)-------1.00 Pozdravljena Kraljica (Dr. J. Jerše)----------1.00 Rimske Šmarnice (Dr. M. Opeka)------------- 1.00 Šmarnice Arškega Župnika__________________1.00 Šmarnice Marije Pomočnice (Dr. Fr. Knific) ___ .75 Znamenje na nebu (Dr. J. Jerše)______________1.00 Naročilom je pridjati potrebni znesek. Ker imamo že nekatere izmed navedenih le po en ali dva izvoda, naj vsak omeni, za slučaj, da bi med tem, ko pride njegovo naročilo že iste pošle, katere izmed drugih Šmarnic želi, za slučaj, da ne bo onih več, ki jih naroča. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Zanimivi romani katere je spisa] Kari Mav Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: BELA REKA (4 knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — "1 — Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Urugnaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50 DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: — ■■ ■ ""'■ — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 IZ BAGDADA V ŠTAMBUL <4 knjige) s slikami 627 I ■ ■ strani. Vsebina:—Smrt 4 Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. S Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam.......................................$1.50 j KRIŽEM PO JUTROVEM (4 3 slikami 598 — strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — j Pri Šamarih. — Med jezidi. Cene vsem 4 knjigam....................$1.50 j PO DEŽELI ŠKIPETARJEV C4 »«««0 s s!ik*mi 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam .........................................................................$1,50 PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) ® slikami 594 strani. Vsebina:—Ama-dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ...................................................................._......$1.50 SATAN IN IŠKARIJOT 02 knjig) s slikami 1704 stra- .....ni. Vsebina: — Izseljenci. — * Yuma šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 SOBOLJAR IN KOZAK <4 knjige) s slikami 592 .trm- ■ ■ ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ...................................................................................................$1.50 SUŽNJI 02 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. ■= — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po pušča-vL — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljut>ite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh. 12 knjig ....................................................................................................$3.50 V CARDILLERAH <4 kBi'se) s slikami 625 strani- Vse- ..... bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. _ Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige—...........$1.50 V GORAH BALKANA <4 k»i;Se) 576 strani s slikami. .. > ■ Vsebina: — Kovač Simen. — \ Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski rfvet-nik. Vse 4 knjige ..................................................................................$150 WINNETOU 02 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. _ Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Wiimetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624 II ■ ■ . stranislikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ...............................................................—...............................$1-50 Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z ~ medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 Vsi ti z g o r 0 j navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena U5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois J. M. Trunk: mjtnu—-nt». .:» .4t