LJUBLJANSKI IZDAJATELJI: J. KERSNIK, F. LEVEČ, J. STRITAR, Dr. I. TAVČAR, ODGOVORNI UREDNIK V LJUBLJANI. TISKA „NARODNA TISKARNA« 1882. B.B!B[B \ Vsebina 6. zvezka: vstr. 1. S. Gregorčič: Negodni ptičici. Pesen........321 2.'—1)—: Na tuji zemlji. Pesen..........322 3. Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje).....324 4. Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. IV. . .......337 5. I)r. J. Vošnjak: O »prikaznih in duhovih......340 6. Simon Katar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. (Konec)............350 7. Dr. J. Sernec: Kupčija vzpomladi. Pesen......354 8. Gorazd: Na domu. Pesen............355 0. S. Gregorčič: Mojemu*grajalcu.. Pesen........356 10. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje).... 357 11. Negoda: Pogovori. 1..............361 12. A. Zamer: Matej Toneječ-Samostal ....*.... 365 13. L.: Fran Hiavka /....'..........369 14. A. Bezcnšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski (Dalje)..............370 15. Prof. A. S.: Knjige „Matice Slovenske- za 1881. leto . . 373 16. fi.: Spominski list...............377 17. I. Hribar: Bäsne Františka Preširna........377 18. — Slovenski glasnik.............380 Prošnja. Vse gg. naročnike, ki ponavljajo svojo naročnino, ali reklamujejo svoj list, nujno prosimo, da bi svojim naročilom vselej dostavljali tudi številko svoje adrese. Upravništvo. IM'IWW........, ■ . -r-. ■ . ■ i........... Leposlovert in znanstvert list: Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. V Ljubljani, 1. junija 1882. Štev. 6. Negodni ptieiei. ^^Jjakaj. zakaj, oj ptica mila, f)t Med trdi svet se že podaš. " Ko šibka Se krijd to. krila. Iskati hrane še no znaš? Glej, deček zlobni že jo prežah Da z röko kruto bi to vjöl, Le mene vzrši plah je zbežal. — Življenje s tem sem ti otel. Odslej pa vsem nezgodam skrita Tu v izbi boš ko v gnezdu prej. Skrbno te rdka moja pita. Ni mögla mati te skrbnej. A ko ti r<5ka hrane daja, Oj drobna moja ptica ti. Mi v duši misel tom doma. doma, In zore svit blestel so bo, Kot nekdaj do srdi! . . . 4. Ob reki. j voda globöka, zelena takrt, Mogočna tako in vršeča! Na tebe upira se trudno okö, Ki solza rosi je blesteča! Povsodi je tiho — nihče no bedi, Zapahnene trdno so duri, Nikjeri, nikjeri ležišča pa ni Za mene o polnočni uri! Oj voda globoka, zelena takti, Mogočna tako in vrteča, Naj pesen mi tvoja doni na uliti, Da mine mi žalost pereča! 0 narodu pesen mi milo zapöj, Ki daleč od tukaj prebiva. Ki n&vod slovenski, ki narod je moj, Ki kakor jaz solzo preliva! llosila si polja mu, trate lepe, Oj, reka, povej mi, kaj dela, Povej mi, povej mi besede sladke. Da moja bo duša vesela! Na bregu zelenem poslušal te bom, Oj voda zelena, vršeča! In v mislih na narod, na ljubljeni dom Minila bo žalost, skeleča! . . . Malo ž i v 1 j e n j e. Povest. Spisal dr. Fr. Doto 1 a. XIV. mnogimi ljudmi ni imol Pečar znanja, največ pa je občeval s sosedom Simonom, čegar sin Štefan je skoro vsak dan prišel v vas. Prvi dan ga je Jurij le malo videl in samo povedali so mu, kdo je. Komaj pa so druzega dne odvecerjali, že je prikadil Štefan moško k Pečarjevim. Poznalo se je mladeniču, da je tukaj domač, po vsem obnašanji: saj tudi pravijo, da je petelin na domačem dvorišči najpogumnejši in da pes okrog domače hiše najhuje laja. Z neko ponosno dostojnostjo ogovori Jurija. „Kako ti je pa ime, fant?" ga vpraša. Ko mu Jurij pove svoje ime, zasmeje se Štefan na ves glas. „Presneta reč!" pravi, „Dolinci pa menda res ne poznate druzega svetnika kakor sv. Jurija." „Sveti Jurij je patron kmetskega stanu, Štefan, če še ne veš," razlaga mati. „E, pa ga slabo varuje," ugovarja Štefan, „in če ne bo drugače, morali si bomo druzega izbrati. Komu pa se slabše godi kakor kmetu na zemlji?" „Dokler nam ni večje sile," meni gospodar, „hvalimo Boga pa ljubega zdravja ga prosimo!" „Zdravja, oča?" povzame Štefan. „Presneto! kje pa bodo ljudje zdravi, če ne po gorah, kjer veter zrak čisti in bolezen odnaša. Le poglejte, kaki ljudje so po dolini!" In Štefan pogleda Jurija po strani. „Velik je pač, pa širok, a znotraj je otel in vsako težje dela ga užene. Z jedno roko ga suneš, pa pade. Kratek človek pa dobro podstavljen, tak je za v goro, ali ne res?" Pomilovalno obrne se Štefan k visokemu, suhemu Juriju, ki kolje pri peči polena. „K, kjer sence ni, tudi grma ni," opomni Matija. „Toda pustimo to govorjenje, ~ki ne velja nič. Povej rajši, če pojdeta z očetom na semenj k sv. Andreju tja drugi teden!" „Ne vem še, mislim pa, da poj deva." „Jaz ne bom mogel iti, morebiti bosta imela pa priliko zame kupiti par voličkov, mladih, da bi jih vzpomladi učil delati. Časi se je ondu dobro kupilo." „Bom že povedal očetu," pravi Štefan in se obrne k Lenčiki. „No, Lenčika, ti pa nič ne govoriš!" „I, saj ne morem vmes," odgovori dekle, „ker si ti tako zgovoren." „Zakaj pa bi ne bil, dokler sem mlad? — Jurij, kaj pa je v Dolini novega?" „Jaz ne vem nič posebnega," odgovori Jurij. „Kaj pa.je s tistim fantom — čegav je že bil? Ti ga moraš poznati. Od vojakov je ušel. Ali je doma?" Jurij se skloni po poleno, da bi skril rudečico, ki ga je oblila, čeravno bi je pri slabi luči ne bil zapazil nikdo. „Nič ne vedo,a pravi, „kje je sedaj." „Taki so fantini," modruje Štefan. „Kaj pa? Tepö se še kaj po noči?" „Po malem še zmerom." „Da se ta navada ne da odpraviti!" pravi Matija. „Koliko nesreč se zgodi po tej neumnosti!" „K, kaj se bo zgodilo! Nič!" ponese se Štefan. „Človek ima trdo but.ico, da še sam ne ve, kako." „Zdravje se zapravlja," nadaljuje Matija. „In koliko pa je vredno delo tacega človeka, ki celo noč okrog oglari, čez dan pa dremlje? Ce bi imeli starši pa gospodarji resno voljo, bilo bi tega kmalu konec." „To mora biti, oča, pa mora biti!" brani se Štefan. „Kar svet stoji, hodili so mladi ljudje v vas pa pretepavali se." „Oh, Štefan", smeje se Lenčika, „kaj bi rekli oča, če bi ti začel najedenkrat rjuti okrog hiše po noči? To je že bolje, da si modrejši." „I, presneta reč!" pravi Štefan, „naj bi kdo drug poskušal kaj tod okrog, postavil bi se pa tudi po robu."« „Torej bi se?" vpraša Lenčika. „No in pa kako!" baba se Štefan. „Poštenemu človeku bi ne privoščil, da mi pride v pest. Ne bi se hitro pobral, če bi ga vrgel jaz ob tla." „Štefan, Štefan," smeje se dekle. „Ne smeš biti tako neusmiljen! Kar nečeš, da bi ti drugi storili, tudi ti njim ne stori. Ali bi ti rad, da bi te kdo tako stresel?" „Naj me, če me more! Nič mu ne branim, ampak svetovati pa ni nikomur. — Smijati se moram, kadar se spomnim, kako sem bil ongavega Florijana, ki je tu li tak kakor žrd, lepo iia tla položil. S tistimi dolgimi rokami je začel mahati, kakor bi orehe klatil, jaz pa se mu zakadim pod noge in prec je ležal." Ura je odbila devet in materi se je že zdehalo za kolovratom pri teh važnih pogovorih. Jurij je dokončal svoje delo in položil naklane treske na poč, da se posuše in tudi Štefan se odpravlja. „Še jeden šopek mi daj, Lenčika," pravi pri odhodu, „da bom bolj moški in da se bo vedelo, da sem bil v vasi!" „Kar zunaj si ga natrgaj," odvrne Lenčika. „V meji menda koprive niso pozeble. — Pozdravi Anico in ona naj pride tudi kaj gori!" Jurij vošči vsem lehko noč in odide s Štefanom, Lenčika pa ja spremi do vrat. „Znaš ti zaukati, Jurij?" pravi Štefan in zavriskg, tako žalostno, da je Jurija smeh silil. „Zatikaj še ti!" pravi Juriju. „Ne, jaz ne znam," brani se Jurij. „In kaj bi ljudi budil iz spanja!" „Nikdo še ne spi; kar zaukaj! Kaj ne, Lenčika, da mora zaukati?" „No, Jurij, pa zaukaj še ti!" pravi Lenčika, „da bomo vedeli, če znate doli bolje." In Jurij za vriska iz krepkih prsij, da zadoni Štefanu po ušesih in daleč po pogorji se razlega v tihi noči. „Vriskati pa znaš," pravi Štefan, „to me moraš navaditi!" Od hleva sem pride počasi sultan, maha s kodrastim repom, povoha Jurija in Štefana in koraka za njima. Jurij zleze v svojo spalnico nad hlevom. Štefan pa uka proti domu. dasiravno se mu skazi vsak poskus. Revež Štefan, mislil si je Jurij, kako je vender močen! Lenčika pa se je smijala Štefanu še bolj, zdaj ko ga je primerjala z Jurijem. Minil je dan za dnevom. Sobotni večer se je osnažilo vse pohištvo in pospravilo vse, kar bi preveč sporninalo delavnika. Ob ne- deljah pa je bila navada, da je sel jeden del prebivalcev na vse zgodaj k službi božji k sv. Andreju, drugi pa v Dolino k maši ob desetih. Juriju je bilo dano na izbiro, iti, kadar bi hotel, izvolil pa si je zjutraj k sv. Andreju, kar je posebno dopadlo gospodarju. Tako je prav, dejal je, mlad se mora navaditi človek zgodaj vstajati. Poklicati ni bilo treba Jurija nikoli. Preden je bil dan, kladel je veselo žvižgaje svoji cedi. In ko jo to opravil, opravi tudi sebe, potem pa se napotita z gospodarjem proti sv. Andreju. Ko prideta do hiše Simonove, oglasita se malo, če bi šel nemara kdo z njima; Simon in žena njegova se jima pridružita. Trna je še bila, ko začno iti navzdol; kmalu pa more oko proti vzhodu razločevati gorske vrhove od neba in kakor svetlosiv trak razpne se po obzoru. Ozka pot pelje po hribu doli. čez nekaj časa pa se razširi, postijo mcnj strma in kmalu se vzdigne na drugi strani griček, ki tem bolj raste, čim niže prideš doli; in n;i jedenkrat si v tesnem grabnu in izgine svetli pas jutranje zarje. Na desno se potem zavije pot okrog griča in pokaže se ti mala dolinica in sredi njo bela cerkvica, obdana od nekaj malega priprostih hiš. Tu jo pri sv. Andreji. Krasno se je nebo zarilo, ko so* dospeli potniki do svojega cilja in kmalu jih povabi zvon v cerkev. Jurij .še ni bil nikdar tukaj in storilo se mu je inako, ko je slišal tuji zvon in se domislil, da dolinski njemu ne poje več in da ne bo več stal med znano mladino v domači cerkvi. Maša je minila in dan se je naredil. Možje so stopili skupaj, da se pomenijo o domačih stvareh, in sivi župnik nagovarja iz cerkve gredoč tega pa onega. „Ho, ho, oča!" pravi smeje se Pečarju. „Ali Vam nisem že rekel, da nikar ne hodite iz svoje fare?" „Gospod župnik," izgovarja se mož, -drugi pa v našo hodijo, in Vi ste tako dobri, gotovo tudi zi nas molite." „O, moji furmani so sami preveč potrebni," pravi župnik in odzdravi Simonu in Juriju. „Kacega čvrstega sina ima Simon", mrmra sam pri sebi odhajajo: zamenil je bil Jurija s Štefanom. V lepem jutru vrnejo se domov in če so prej tiho med sabo korakali, odvezal je bil svetli dan jezik posebno Simonu in njegovi ženi. Radovedno sta izpraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh, da jima je komaj proti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni bila posebno huda, o vremenu, da bo vzpomlad. skoro tu, o kupčiji, «lase bo dobro prodajalo in o tem in onem, dokler niso prišli domov, kjer jili je čikil zijutrek. Lončika in mati sta bili pripravljeni na odhod in ko s) izptegovorili pir biSälic, pride ji Štefan s svojo sestro klicat. -Lenčika, danes pa moraš dati kitico rožmarina," prosi Štefan. „O, kadar se gre na božjo pot," meni deklica, „spodobi se bolj brinje." „Jurij ga je tudi bolj zaslužil," pravi mati, „ker je bil tako priden in zgoden." „Vsak trud je svojega plačila vreden," opomni Stefan, „in koliko se jaz trudim, ko vaji spremljam pa varujem." „Ali pa me tebe," odgovori Anica, „da ne obtičiš v Dolini." „O kaj pa! Mislita, če posedim malo pri kupici vina, da ne znam več domov." „Znaš že, a predolgo hodiš," smeje se Lenčika. „Da boš pa videl, da som boljšega srca, kakor fi misliš, dobiš jedno kitico. Jurij pa tudi jedno." „Jurij, zakaj pa ti nečeš hoditi z nami?" vpraša Anica. „Ne utegnem prav," odgovori Jurij. „Preveč bi se zamudil doli in jaz tudi lehko vstajam." Lenčika prinese dva šopka in da jednega Štefanu. „Juriju ga pripnem pa jaz," pravi Anica in olepša njegov klobuk. „Le urno, le urno, da ne zamudimo!" priganja mati in moško odide Stefan s svojimi varovanci. Jurij gre po svojih opravkih, in ko pride čez nekaj časa v hišo, najde Matija pri ognjišči. „Danes pa Vi kuhate, oča?" nagovori ga. „Jaz," mu reče. „Ob nedeljah je že tako in vse zadene človeka v življenji. Mati je bila pripravila kosilo in jaz je pristavljam k ognju." Kakor skušen kuhar je prestavljal lonce, popravljal drva in prižigal svojo pipo. Jurij mu je donašal vode in pomagal pri tem in onem, pred vežo pa se je solnčil sultan in pomežikoval s svojimi dobrodušnimi očmi. — — Popoludne pa je solnce gorko sijalo in vidno se je tajal sneg pod njegovimi žarki. Mati in Lenčika bili «ta se že vrnili iz Doline in sedeli pred hišo, Jurij pa je ogledaval z Matijem kamenitno grajo, ko pride v vas cerkovnik od sv. Florijana. Ožbft, majhen možiček prijaznega obraza, bratranec je Pečarjeve žene in rad hodi ob nedeljah obiskavat svojega soseda. „Dober dan vam Hog daj vsem vkup!* pozdravlja Oz bo. „Očetu pa še posebej par volov, materi nov kolovrat, Lenčiki pa brhkega ženina. — Kje pa imate fanta, ki sem mu moral tako netitegoma obleko delati ?" „Ravno gre z očetom sem,a odgovori Lenčika. „Ha, fant!" pravi Ožbe in ogleduje Jurija od vseh stran ij, kako mu stoji njegov umotvor. „Veš kaj, ti si pa na dobri zemlji vzrastel; visoko, si se vzpel." „Na Vašem zvoniku bi Jurij leliko od tal uro navijal," meni Lenčika. „Ne, tega bi pa sam sveti Krištof ne mogel, Lenčika." odvrne Ožbe. „K, Ožbe!" pravi mati. „Kako da bi ne mogel, čo je pa pisano, da je bil dvanajst komolcev visok?" „Vse zastonj!" razlaga Ožbe. „Na našem zvoniku bi ne mogel naviti ure, .zato ker nobene ni." „Ah, na to pa nisem mislila," pravi smeje se mati in povabi Ožbeta v hišo, da bi pokusil kolin. „No, Jurij," vpraša Ožbe, saj za Jurija sem te slišal klicati — kako si zadovoljen z obleko?" „Na vso moč!" pravi Jurij. Bolje bine mogla biti narejena." „Prav imaš!" reče Ožbe vesel in seže Juriju v roko. „Tako se mora govoriti, naravnost pa po pravici. Kar se tiče irhovine, skusim se jaz z vsakim, naj bode, kdor hoče in če tudi cesarju šiva. Le poglej, kako si ti polega!" „Veste, oča," podraži ga Lenčika, „Juriju menda vse dobro stoji, če je le količkaj narejeno.B „Dekle, dekle!" žuga Ožbe. „Ali si to že tudi zapazila?" „Kaj bom zapazila!" pravi Lenčika in steče v hišo. Kmalu za njo pride Ožbe, in izprazni svoje žepe. Lenčiki je bil prinesel lepih jabolk, očetu polič borovničevca in materi vsakovrstnih domačih zdravil, kakeršnih je nabiral po gori. Kajti Ožbe ni samo cerkovnik, ampak tudi sloveč zdravnik. Daleč ga kličejo ljudje k bolnikom in rad on pomaga, kolikor more.. Zob izdere Ožbe bolje kakor vsak drug, ljudje baje kar zadremljejo. kadar jim skrbi ne puli. Zdravi pa on živino ravno tako dobro kakor ljudi. Večkrat se prigodi, da prinese kako živinče otekel gobec s paše, ker je je gad pičil, Ožbe pa pride, pa je namaže s škorpijonovim oljem in takoj mu mora odleei. Arnike, trepotčevega semena, stolčenih sladkih koreninic in druzih lekov zoper vsako bolezen se pri njem vedno dobi. — Kar on mež-nari, kadila še tudi ni kupil. Ampak smole si nabere, prave smole, ki teče iz ranjene smreke: to zakoplje potem v mravljišča in pusti delj časa ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima duh lepši in močnejši kakor katero si bodi kadilo in Ožbe trdi, da sami sveti Trije Kralji niso prinesli boljšega v dar. „Ožbe!" kara mati svojega gosta. „Zakaj ne pripelješ žene s seboj ?« „Veš, Neža," opravičuje se Ožbe, „jeden mora biti vender doma, da hišo varuje. In žene ne smem preveč razvad iti, če no, bo zmerom za mano tiščala." „Glej ga, glej ga! Le počakaj, jedenkrat ti jo izpeljem, da bo pri nas nekaj časa: potlej jo boš pa rad prišel iskat in bolj jo boš imel v eislih!" „Moja Meta bi mi še ne privoščila ne, da bi malo posamoval." „Kaki so vender ti moški!" huduje se Lenčika. „Le hvala Bogu, da nimam še tega križa!" „Lenčika, nikar se ne pregreši!" svari Ožbe. „Na jedenkrat pridejo snubci in po tebi bo. Ali že kaj prida hodijo?" „Nič kaj ne, oča! Pripeljite vender Vi katerega, če veste za koga!" „Kaj pa Simonov Štefan? Ali je že zdrav?" „Zdrav pa zdrav," se ta oglasi in vstopi moško s sestro Anico. Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Ženske so se usedle skupaj in šepetanja in smeha ni bilo ne konca ne kraja. „Zdaj jih pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotijo!" meni Ožbe in prisede k moškim. Kmalu se vname živ pogovor, kajti rad je govoril Ožbe in zdaj je bila prilika razprodati vse, kar se mu je nabralo skozi cel teden, ko ni imel poslušalcev. ,.Vi ste dosti doživeli, oča," pravi Jurij, ki gaje rad poslušal, „povejte nam kaj, kako je bilo v prejšnjih časih!" „O, veliko sem skusil, veliko," meni Ožbe in hvaležno pogleda Jurija, ki mu je tako po srci izpregovoril. To se mu je pač malokrat posrečilo, da bi ga bil prosil kdo, naj pripoveduje. Kar objel bi bil fanta. Popraska se za ušesi in po dolgem uvodu, v katerem je vse razložil, kar je mislil, da bi bilo v pojasnjenje treba, pride na svoja vojaška leta. Oh, kako so ga lovili in kako bi ga bili radi imeli! Koliko časa se je moral skrivati in kako srečno je naposled pobegnil na Koroško, kajti takrat S3 je to še dalo, takrat, a dan danes je drugače. „He, kaj!" vtakne se »Stefan vmes. „Jaz so le čudim, da ste se časih tako bali vojaščine. Jaz bi se pa nič ne menil. Bi snj po lepi priliki kaj sveta ugledal. Jaz se kar nič ne bojim!" „Vem, da ne, dokler si za pečjo. Ce bi šlo pa za res, bi pa drugače piskal," zavrne ga Ožbe in pripoveduje dalje, kako se mu je godilo po Koroškem, kako so je zopet povrnil domov in služil za hlapca ranjkemu šentandrejskemu župniku. „Še to vam moram povedati." pravi, .kako sem bil tam odvadil psa meso jemati z vilic. Pa so imeli gespod," pravi, „Bog jim daj veSni mir in pokoj! — p?:i. majheno žival kakor podlasica, a premeteno in zvito, da nič tacega. Vse je znal belinček, samo govoril še ni in gospod so ga nad vse radi imeli; jaz pa nič, zato ker se je pošast vedno v me zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodn. Dobro se je psičku godilo, ko je z gospodom za mizo sedel; najrašji so ga pa imeli zato, ker je znal meso z vilic snemati tako lepo, kakor najimenitnejši gospod. Kadar je gospoda kdo obiskal, vselej so kazali to psetovo posebnost in vsak se je čudil. I)a te vender, meni pa ni bilo povšeči, da bi pes jedel kakor človek, toda bil sem kar tiho. No, in tako je prišel gospodov god in od vseh krajev so se zbrali župniki in kaplanje gospoda vezovat. Poln hlev sem imel konj in velika pojedina je bila pripravljena. Na, Ožbe, pravi kuharica med mašo, tukaj imaš kosilo, potlej ne bo časa! To je že prav, pravim in se usedem, pse se pa k meni spravi, saj pri mesu je vsak pes sieden. Čakaj, belinček, pravim, danes boš moral kazati svojo učenost, kaj, ko bi midva prej poskusila? Na, rečem in mu ponudim mesa na vilicah. On lepo vzame, jaz ga pa dregnem v gobec, da je zacvilil. Ko ga pokličem drugič, že ni tako rad ubogal. Kličem ga, kličem in počasi vender prileze. Meso je le meso. mislil si je, in zopet mi vzame kos. Jaz ga pa zopet zbodem, da odskoči. V tretje ga pa nisem Več spravil. Kar po kotih se je plazil in rep stiskal med noge, pa cvilil, če sem mu pokazal vilice. 0 poludne je bila pa gostija in jaz sem nosil vino na mizo. Beseda prinese besedo in tako vzamejo v misel tudi učenega psa. Gospod se hočejo izkazati in nabodo mesa. Pes je pa zraven njih sedel. Na, belinček, pravijo in mu pomole vilice. Kakor jih pa pes zagleda, pa zacvili in skoči s stola in zbeži. Gospod ga kličejo in kličejo, da zopet pride. Zopet se usede k «jim, a ko mu pokažejo vilice, pa popihne spet, kakor bi bil obseden. Za nobeno reč ni hotel več vzeti mesa z vilic. Gospoda so se komaj smeha vzdržali, župnik so bili pa hudi kakor sam sršen in nikoli več ni belinček z njimi pri mizi jedel." „Če bi bili pa zvedeli, kdo jim psa tako lepo uči," pravi Matija, „kaj bi bilo potlej ?" „Hentaj, potlej bi bila huda ura. Kajti gospod so bili dobri, še predobri, a nagli so bili pa tudi, če jih je kaj ujezilo. Toda hitro spet dobri, in veseli so bili in zapeli so, da je bilo kaj. Pridiga jim je šla od rok, da nikoli tega in dasi so bili stari, zasukali so as na peti kakor vrtalka. Drugače kakor pa zdaj nekateri dolgočasneži, ki jim za vsako besedo sapa uhaja in ki premišljujejo, ali bi prestavili jedno nogo za drugo ali obe na jedenkrat. Moj sivec doma j« ravno tak: kadar ga izpustim na pašo, skače srborito okrog kakor mlad kozel; kakor pa deneš jarm nanj, ne spraviš ga nikamor več." — Ožbe je končal in Anica, ki je bila tudi poslušala, poprosi ga, naj še kaj pove. „Pa še drugič!" pravi Ožbe in se poslovi s povabilom, naj oni pridejo jedenkrat. k njemu. Jurij ga spremi nekoliko časa in tako se je bil možu prikupil, da mu še posebno naroči, naj ga gotovo obišče. „Imam hruševca," pravi, „boljšega kakor dolenjsko žganje in orehov in medu." In ko gresta dalje, potrka ga na ramo. „No, fant," pravi, „kako ti dopade Lenčika? Ali ni kakor jagoda? Le glej, da se ne zagledaš!" „Nikar se ne bojte, oča!" odgovori Jurij resno. „In kaj bi pa tudi bilo?" reče zopet Ožbe, ko je molčal nekaj časa. „Ali nisi zal fant? In kaj bo ta revež, ta Štefan! Na smrt naj misli, nikar na ženitev! O jaz spoznam hitro človeka. V očeh mu berem bolezen in le pomni me, on ne bo tlačil dolgo zemlje. — Tukaj sva pa na polu pota; torej srečno!" In starec se izgubi v gozdu. XV. Prismijala se je bila lahkoživa hčerka čmerne mamke zime, ljuba vzpoinlad. Sneg je ginil pod njenimi nožicami in beli zvonček je zapel pod grmovjem in klical s sestro trobentico zaspane to- vari.se iz postelj. Teloh je odgrnil svojo odejo in bršlin je krepkeje objel svojega podpornika in se vzpel po hrastovem deblu. Celo po žilah stare vrbe začel se je urneje pretakati sok in komaj je starka proti odpirala vrata radovednemu cvetju, ki je sililo na dan in hotelo vedeti, kaj vrabci tako kriče. Ti pa so imeli velik prepir in gnali silen bruse in trase*. Nekaj tujcev se je mislilo naseliti in lastovka je letala okrog Pečarjeve hiše in terjala nazaj svoje gnezdo, v katerem so se košatili kričavi vrabci. Glejte si no! vpili so ti domačini, zdaj pridejo požeruhi, ko je vsega dosti: po zimi jih pa ni bilo! Kar pojte, od koder ste prišli! Delo na polji se je bilo pričelo. Kadar je bilo lepo gorko, izgnal je Jurij ovce razen mladičev, da se izprehodijo in popasoval je tudi ozimino, če je prehitro rastla in se je bilo bati, da bo polegla. Tešče pa ni izpuščal drobnice na pašo, dokler je bilo hladno in držal jo je tudi v hlevu, kadar je bila zemlja po deževnem vremenu premočena, kajti pašniki se kvarijo in živina si naleze bolezni. Za jaro setev je oral njive in z Matijem sta delati vadila mlade voličke, ki jih je bil gospodar kupil. Po vrtu pa je obrezaval drevje in je čistil mahu in gosenic. Za vsako delo je imel spretno roko, sem ter tja je pa tudi nasvetoval kaj novega, ki se je bilo v Dolini že izkazalo, o čemer pa v hribih še ničesar vedeli niso. Tako je izprosil, da si je Matija mestu nerodnega lesenega drevesa omislil železen plug. Veliko prizadev je bilo treba; ko pa je poskusil gospodar pripravno orodje, ni mogel prelival iti ne pluga ne Jurija. Veliko truda je tudi stalo vode iz vodnjaka s škafi donašati v hlev, kadar je ostajala živina cel dan doma, kajti posebno po zimi se je večkrat zgodilo, da je ni mogoče zunaj napajati. Jurij pa je iz hrasta, ki ga je podrl vihar, izdolbel korito, postavil je v hlev in vanj, napeljal od vodnjaka sem leseno cev in več ni bilo treba Škafov. „Hentaj!" dejal je Matija, „vse pride temu fantu na misel in kar mu pride na misel, vse naredi." V čislih so imeli Jurija pri Pečarji, kakor tudi pri Simonu, kamor je prišel po kakem opravku. „Od nepotrebnih besed pa Jurij ne bo dajal odgovora," menil jo zgovorni Štefan, „saj skoro nič ne govori. Trikrat na dan reče: „o ne", in „kaj pa0, potlej je pa v kraji". „Jurij je pridnejši z rokami kakor z jezikom," dejal je Šimon in tudi Anica se je potegnila zanj trde, da govori umneje kakor pa Štefan. j,Oh, jaz pojdem tudi rajša zjutraj k maši k sv. Andreju," dejala je neko soboto zvečer Anica materi. »Dan je tako kratek, če pridemo še le proti dvema domov." „I, le pojdi," rekla je mati, „pojdem pa jaz k deseti maši." Ko sta pa druzega dne na poti moža pretresovala važne denarne zadeve, pomenkovala se je Anica z Jurijem o tisoč rečeh. Ni jej pošlo nikdar vprašanj; vse je hotela zvedeti, če ima veliko dela, če mu je kaj dolg čas, če je rad na gori itd. Zdaj je govorila resno, zdaj šaljivo, da si je Jurij mislil: s tem dekletom se je pa lehko meniti. In res mu je prišlo toliko besedij na jezik, da se je sam sebi čudil. Do zdaj je bil teh mislij, da zabavati se more prav za prav le med moškimi, in da ženska prijetno druščino le kazi; zdaj se mu je pa zdelo, da je Aničina družba skoro prijetnejša kakor Prem-čevega Miha. Tako domače je govoril ž njo, kakor le kedaj s svojim prijateljem in če je primerjal Anico z Lenčiko, zdela se mu je le-ta nekoliko prevesela in preživa in mislil si je, da bi Anica ne zasmehovala tako hudo revnega Štefana, ker je boljšega srca. — In dobrega srca je res Anica: njemu je podarila šopek - za klobuk in po poti je nabirala gredoč cvetic in spletala venček; ko sta šla pa narazen, naročila mu je, naj ga nese I>enčiki. A Lenčika ni bila nič posebno vesela, ko jej ga je prinesel. „Anica je šla za rana pa meni ni nič povedala. Zdaj bomo morali pa sami iti," dejala je in usteca so se jej zakrivila navzdol, da je bilo žalostno in smešno videti. „No Jurij/ ogovorila ga je, „ti imaš pa tak šopek za klobukom kakor metlo, da ga komaj nosiš. Ali ga je tudi Anica naredila?" „Tudi," dejal je Jurij, Lenčika pa je odšla pripravljat se za cerkev. „Kar pojmo, kar pojmo!" priganjala je mater, kar sicer ni bila njena navada. „Počakaj no! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Šimonovka in Stefan," zadržavala jo je mati. Ko so pa prišli popoludne domov, bila je Lenčika slabe volje. „Oh, kako je pust ta Štefan, mati!" tožila je. „Vedno sili v človeka in tako neslano govori." „Pa se mu zmerom smeješ in režiš," pravi mati; „in potlej pa misli, da ti dopade." „Oh, mati, kaj pa hočem? Ali naj ga z grdo odženem ?" „Ne, ni treba! Pa pogovori se kaj pametnega z njim! Saj ni, da bi se v jedno mer smijala." „Oh, veste, mati? Jaz bi šla tudi rajša k prvi maši. Zdaj že ni več mraza in taka lepa pot je proti sv. Andreju." „To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na desno, ne na levo. Pri vsaki stopinji si lehko zlomiš nogo; v Dolino pa z vozom prideš, če je treba. Toda stori, kakor hočeš!" Drugo nedeljo pa sta že sami dve mamki romali v Dolino, kadar je mladi svet došel vesel in glasen od sv. Andreja; kajti tudi Štefanu se ni ljubilo več postavljati se pri veliki maši, ker ni vedel komu. „Ti reč, ti!" dejal je stari Simon. „Naj bi jaz klical Štefana s palico, ne vzbudim ga v delavnik: v nedeljo pa kar sam vstane, prodno zapoje petelin." Mladi družbi zdela se je pot vedno kratka: Jurij pa jo je še drugače obračal: nabiral je, kadar so šli proti domu, vrbovih šib in naganjal tudi Štefana, da mu jih je rezal : deklici sta pa pomagali nositi. „Ti že zopet nekaj nameravaš," dejal je Štefan. „Kaj pa misliš narediti?" „Boš že videl," odvrne Jurij. Ko pride domov, pa posuši šibe na solnci in si jih prireže za svojo rabo. Ko so pa zvečer vsi skupaj sedeli v izbi, razgrne svojo kramo in jo razvrsti; potem se usede k njej in z«%čne plesti. Dno je kmalu gotovo in delo gre hitro izpod rok. Še malo je treba počakati in Jurij podari materi trden jerbas in drugikrat Lenčiki lično korbico. „Jurij vse zna," tako so dejali. „Mene moraš tudi naučiti," prosil je Štefan in rad mu je Jurij pokazal, kar je sam znal in kolikor se je bil navadil pri Premci. Štefan pa ga je imel čedalje rajši in vse mu je zaupal. Povedal mu je, da je Lenčika njegova izvoljena in da jo bo morebiti še letos vzel: kajti da bi ga ne marala, tega še misliti ni mogel. „Kaj bi pa mogla imeti zoper mene?" dejal je. „Nič. Zdrav sem in krepak tudi. Ti si malo večji: pa če bi se poskusila za moč, ne vem, kako bi ti izhajal. Veš, jaz sem koščen in v rokah sem posebno hud." Jurij pa je dejal: „Midva se ne bova nikdar skušala pa tepla, Štefan." „Zato, ker sva iz jednega kraja: kaj ne da? Toda naj kak drug gori pride! Kaj?" „Gorje mu!" dejal je Jurij in Štefan se je potrkal na prsi. Kakor domačega so imeli Jurija pri obeh družinah in nobena važnejša reč se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike izreči svoje misli. Oba gospodarja sta bila pravična in nista blcpola po tujem blagu, niti zavidala sreče*sosedu. Živela sta vedno zložno in se, podpirala drug druzega v vseh rečeh. Ce se je mudilo kako delo, pomagali so vsi skupaj in če je jeden katerikrat kam šel, oskrbel je tudi sosedove stvari. Tako je imel Jurij tudi pri Simonu vodno kaj dela. Anica bi neizrečeno rada imela lopico pred hišo, kjer bi šivala o lepem vremenu ali pa zapela z Lenčiko-kako pesen. „Kadar Jurij utegne, naj ti jo naredi!" dejal je Matija in čeravno je Jurij ugovarjal, da ne zna takih rečij delati, nič mu ni pomagalo. Poskusil je torej in ni se mu izkazilo. „Strehe še nikoli nisem kril," dejal je Simonu, ko ga je prosil, naj mu jo pride popravit. A ni mu dal miru, dokler ni bilo delo zgotovljeno. Potlej si je pa mel Matija roke. „No, Simon," dejal je, „ali nisem rekel, da on vse zna, če le hoče.—Jurij!" pristavil je, „pameten bodi pa moder, kakor si bil dosihmal, pa se ti bo še dobro godilo!" Štefan je bil dobrega srca in veselil se je, da so Jurija tako čislali. Skušal ga je posnemati v vseh rečeh in starši so bili teh mislij, da Štefan še nikdar ni bil tako priden kakor zdaj, ko^z Jurijem skupaj delata. Samo jedenkrat se je bil Jurij malo zameril svojim prijateljem. Uzrok je bil kaj malenkosten. Simon je .nekaj zidal in ker je rabil vode, da bi apno gasil, naloži polovnjak na voz in gre z voli na studenec. Tam natoči in hoče peljati domov. Ko pa vola speljeta, steče zadnje kolo čez velik kamen, voz se nagne in polovnjak, ki je bil menda slabo zadelan, zvali se z voza. llentaj, kako je bilo težko naložiti ga zopet. Šimon pokliče Štefana. Oba vzdigujeta in vzdigujeta, a polovnjak se ne gane. „He, Matija!" kliče Šimon, „pridi pomagat, pridi, da naložimo!" Matija pride, a polovnjak neče na voz, dasi je še Anica prišla zraven in pritisnila. Kaj je storiti? Možje si brišejo pot in ogledujejo nesrečen polovnjak. „Oh, skoči jeden, skoči po Jurija!" pravi Matija. Hitro steče Anica ponj in ga kmalu pripelje. „Oh, Jurij," pravi mu, „ti si še jedina naša tolažba, pomagaj nam!" — Jurij gre okrog polovnjaka pa pravi: „Kar domov poj te! V polu ure pa vam postavim sam polovnjak vode pred hišo." „Ti sam?0 zavzame se Štefan, moža sta pa molčala in nevoljna sta bila na tako prevzetno govorjenje. Jurij pa odbije polovnjaku veho, da voda izteče, naloži potem prazno posodo brez truda na voz in hitro zopet nalije vode. „Tako bi bil pa tudi jaz znal narediti!* odreže se Štefan. Možev pa je bilo malo sram, kar pa nista hotela pokazati. „Dobra misel pride vselej prepozno!" pokima Matija in se nasmeje in za njim se smejo tudi drugi, a nobeden tako iz srca kakor Anica. (Dalje prihodnjič.) Izza mladih let. Spisal dr. II. Dolenec. IV. lad mož lazil je Matevž, kakor mu je bila navada, nekega dne pod Nanosom okolo, kar ugleda štiri jezdece, avstrijske huzarje. Zašli so bili in gotovo bi bili prišli v roke Francozom, kateri so takrat še ves naš okraj v rokah imeli; ali Matevž se približa huzarjem in jim dopove, da sov silni nevarnosti. Kaj storiti? Nazaj niso vedeli kam, dalje niso smeli. Matevž si izmisli in odvede huzarje in konje v cerkev svetega Brica, ki stoji sredi gore. Sam revež je Matevž potem znašal in hranil več dnij huzarje in konje in ko si ni vedel več pomagati, potožil je svoje težave glasovitemu muzikantu in larmarju Bravincu z Ubeljskega. Nosila in skrbela sta potem skupno, saj se ve, da kar najbolj skrivaj; kajti Francozi niso marali za dolge sodbe in bala sta se tej kratki sodbi priti v roke. Nekdo domačih je pa vender njiju skrivno prehajanje opazil in sicer največ po tem, ker sta moža le predosti kruha in vina kupovala. Prijel ja je ostro in udala sta se, da imata skrite huzarje in kje. In Bog ve, kako bi se bila reč izšla, da se niso ravno ob tistem času jeli Francozi iz naših dežel proti Vlaškemn odmikati. Komaj so bili Francozi čez Zingarico, šel je Matevž po huzarje in ti veseli in dobro spočiti odjašejo za Francozi. Po Vipavski dolini 22 so jih ljudje kakor prvence naših čudno gledali, tem bolj ker Francozi so ravno pred njimi odhajali in že v Vipavskem trgu so huzarji Francoze došli. Strah se je Francozov polotil in bežali so popu-stivši lonce pri ognjih ; kajti mislili so, da je cel oddelek naših že za njimi. Huzarjem so Vipavci napivali in osrčeni se poženo za bežečimi Francozi. Ko ti hnzarje za seboj zapazijo, poskačejo s ceste na njive z vinsko trto zaprežene. Huzarji skušajo za njimi, toda trte jih ovirajo in Francozi začno od vseh stranij nanje streljati in jednega res kakih. 150 korakov od Marijine cerkve v Logu ustrele. Bil je to slavljeni Pavi Ros t as, kateremu so kasneje lep spomenik postavili, ki ga še zdaj vidiš pred cerkvijo v Logu. Matevž in Bravinec sta za huzarje pri krčmarji račun plačevala, mož pa, kateri jima je na sled prišel, vedel si je za svoje zasluge < zlato svetinjo pridobiti. Mene je Matevž posebno rad imel in imenoval ine Anžek; jaz in sploh mladina smo pa tudi Posežiča rajši imeli ko Janeza, kateri nas je le bolj v strahu držal. Posežič se je radoval, kadar smo mi kaj pobili, Janez pa, posebno ako ni bila tudi njemu sreča ugodna, očital nam, da se nam le primeri, kakor slepi kuri zrno. Le jedenkrat pomnim, da sva se z Matevžem grdo pogledala in tudi to le za trenutek. Bilo je proti jeseni in medved je hodil z gore v stranske pašnike na hruške. Nekdo iz naše Vasi, imenujmo ga Kolar, ki se je tudi s puško bavil in po noči s psom jazbece lovil, pove mi, da medved v pašnike zahaja, da on se je s Stranci že menil in tudi ti da mislijo, da pri polni luni in jasni noči bi bilo mogoče medveda dobiti. Jaz sem se te misli takoj poprijel. Kolarja pošljem v Strune, da «e z dotičnimi možmi domeni, sploh pa je bila tajnost med nami dogovorjena: prvič zato, da bi svet ne ne imel prilike šaliti se, ako se človek na medveda odpravlja in potem še zajca ne prinese; drugič in posebno zato, da ne bi moja mati o tem pozvedela, kajti ta bi gotovo ne bila dovolila v to ponočno ekspedicijo. Kolar se vrne in pove, da še za tisti večer je vse domenjeno: šest da nas bode, o polunoči da se bomo nastavili štirje od Rjave stene dalje proti gozdu, on in še jeden da bodeta pa šla s psi s pašnikov preganjat medveda, ki bode preplašen po navadni poti v goro silil. Jaz sem bil razburjen. Bilo je prvikrat, da sem se na medveda odpravljal in to še po noči. A človek obrača, Bog pa obrne: že pred poludnem je mati pozvcdela za našo s toliko previdnostjo domenjeno nakano: pozove me ter mi odločno reče, da ponoči in na medveda ne smem. Vse moje prizadevanja ni nič izdalo. Mati mi ni dovolila iti na medveda. Mene je to tem bolj peklo, ker mi je šlo za lovsko čast. Mladenič osemnajstih let ima še poseben občutek za take in jednake časti. Sklenil sem pri sebi, da grem in, alvO bi dovoljenja n^ dobil, tudi brez tega. Pri obedu sem skušal mater še pregovoriti ali zastonj; še le popoludne se je mati premislila, čemur sem se jaz skoro čudil. Ze ob 9. uri zvečer smo bili v Stranah zbrani. Vseh sest nas je sedelo v nasprotnem konci podolgate nizke sobe; pred seboj smo imeli polne kupice, na sredi mize je stal bokal, lojeva sveča je slabo svetila in kadilo se je iz šesterih pip. Z vsakim bokalom smo bili še bolj gotovi, da nocoj bode medved naš. Posebno Kolar je poudarjal zaslužke, katere bodeta on in njegov pes pri tem delu imela. Mahoma se vrata odpro, nekdo vstopi, obstane in tanko, ostro zazvižga. Vsi smo zrli proti vratom, da bi ga spoznali, pa ga nismo, dokler se ni oglasil in rekel: „Ne boste ga sami drli, ne!" .Zdaj še le smo spoznali Posežiča in ga k mizi pozvali. Pr ogljenici je imel ta dan opraviti, kajti ves črn je bil po obrazu. Sku šali smo pozvedeti, kako je zaznal za naäo nakano, Matevž pa pokaž« bele zobe, nasmehne se in reče, da je to po krokarjih zvedel, ki so se nad ogljenico pogovarjali, da medveda nocoj zadnja ura čaka. Smijali smo se Matevževemu odgovoru, bil je dobro vzprijet in njemu na čast smo ga še par bokalov izpili, potem pa šli pod goro in proti gozdu. Mene so nastavili ravno pod Rjavo steno na malo planoto; pri hruški sem slonel. Ne bom rekel in trdil, da se kar nič nisem bal, ampak trden sklep je pa bil, da umaknem se ne. Začujem znamenje, da so se psi odvezali in ob jednern tudi stopinje po poti in proti meni. Pride do mene — Matevž. Silno ga vprašam, kaj pohaja in išče. On se za mano ustavi in reče: „Tukaj bom stal." Takrat Matevža grdo pogledam in ostro rečem, da pri sebi nobenega ne potrebujem. Matevž na to prav mirno reče: „Mati so tako ukazali!" Jaz se potolažim in konec je bil besed. Medvod nam je po strani in proti »Suhi žagi ušel. Drug dan sem zvedel, da nas je 'Posežic ovadil: kako nam je on na sled prišel, še dan danes ne vem. Mati, ki je previdela, da mi ni skoro ubraniti, da bi ne šel na ponočni lov, sporočila je Matevžu, da me samega ne sme pustiti. Še le po noči je Matevž z gore prišel in se potem odpravil za nami v Strane. — — Dasiravno na videz nasprotnika, vender sta se Janez in Matevž rada imela. Ko je Janeza smrt pokosila, bil je Matevž potrt in pogostem je ponavljal besede, da zdaj je tudi on na vrsti. Le za jedno leto ga je preživel, jele so mu noge otekati in tudi on je lahko umrl. Toda med nami, ki smo pod njima začeli loviti in lovci dorastli, ostala sta tudi na dalje in ostaneta v spominu, dokler nam zadnja ne bije. Med lovom in po lovu vselej sta bila v pogovoru. Kadar je bilo med nami različno mnenje, kako bi pognali in kako bi se nastavljali, vselej smo se nanja sklicavali, vselej smo poudarjali: tako je Janez nastavljal v tem hribu in tod je Posežic s psi prehajal. Preobširno bi bilo, ako bi hotel navajati vse dogodke in lovske posameznosti, katere smo s tema starostama doživeli in o katerih smo se potem Bog ve kolikokrat zopet menili. Sem ter tja bom kako povedal, ko bo to ravno prilika nanesla. Spisal in v literarno-zabavnem klubu ljubljanskem čital dne 5. nov. 1881. 1. Dr. Jos. Vošnjak. i. ffJgjSjiregleduje te dni svoje stare listine, našel sem rokopis, kate-rega sem bil pred 25 leti spisal, a ga potem založil. Ko ri^iolj ga Sp0t preberem, stopi mi živo pred oči dogodbica. katero sem tačas doživel in po prvem mogočnem utisu zabeležil. Ogromna večina človeštva je verovala, veruje še zdaj in bode menda verovala na netelesna. navadno nevidna bitja in na neko tajno zvezo živečih z mrtvimi, vsled katere se v izrednih, redkih slu- 0 prikaznih in duhovih. čajih mrtvi živečim prikazujejo — na prikazni in duhove. In temu se ni čuditi. T)asi so vse znanosti in vednosti velikansko napredovale in dasi so odkriti glavni zakoni, po katerih se gode izpremembe v prirodi, ostalo jo vender nerešeno najimenitnejše vprašanje o pri-četku in konci vsega, kar je: in človeški um se zastonj trudi umeti pomen besede: večnost. Z daljnogledom in drobnogledom preiskujemo vse stvari, kemično jih krojimo ter s fizikalnimi poskusi odkrivamo njih lastnosti, a vsa znanost je omejena po nepopolnosti preiskovalnih organov in sredstev in postane ravno tam, kjer želimo gotovosti, dvomljiva hipoteza. Človeški um ničesar ne priznava, kar se ne da razlagati po znanih naravnih zakonih, njemu ne ekzistujejo duhovi in strahovi, ubogo srce pa le začne trepetati, kadar se kaj nenavadnega, umu nerazumljivega pripeti in mnogo je zelo omikanih ljudij, kateri trdno verujejo v tako krepko zvezo med živečimi, da je celo smrt ne pretrga ter da se umrši prikazujejo živečim. In tako doiiodbo hočem tu pripovedovati. Pred pet in dvajsetimi leti — bil sem tačas dovršil četrto leto medicinskih študij mudil sem se jeseni 1850. leta doma na počitnicah. Bili so krasni jesenski dnevi, ko mi pride na misel, obiskati svojega strijca, tačas župnika pri sv. Martinu na Pohorji. Necega jutra za rana uprežem voz in drdram iz »Šoštanja po Skalski dolini skozi Doberno in Konjice proti Slovenski Bistrici. Na višini med Konjicami in Bistrico vidim pred seboj obširno Pohorje, jodino v vseh Alpah granitno gorovje, na obnožji obrasteno z žlahtno vinsko trto, do grebena pokrito z gostim zelenim gozdom, v katerem so lesketajo bele cerkve z nizkimi stolpi. Proti večeru dospem v Slovensko Bistrico, kjer pustim voz in konja ter jo krenem na Pohorje. Skoro dve uri hoda je od mesta do sv. Martina. Temno je že bilo, ko pridem na vrh in zagledam od daleč svetiti se prijazno vabljivo luč v oknih farovških. Utrujen, pre.pihan od burje, ki je na vrhu silno razsajala, žejen in lačen komaj pričakujem, da vstopim v prijetno zavetje pri gostoljubnem župniku. Psi zalajajo, moj strijc pride sam hišna vrata odpirat in se srčno zveseli mojega prihoda. Imel je tačas kacih petdeset let, bil je visoke, krepke postave, dobrorejenega rudečega lica, rad dobre volje in, kakor se bere na nekem z metelčico pisanem spomeniku ljubljanskega pokopališča, „prijatelj slovenščini in homeopatiji." Toliko časa mi pusti miru, da si okrepčam telo z obilno jedjo in dušo privežem z zlato kapljico ritoznojsko, potem me izprašuje o tem in onem. kakor jc že navada pri tacili pohodih, zlasti o mojih medicinskih študijah. Čas nama hitro poteka ... in zdaj naj dalje govori omenjeni moj stari rokopis. II. Bližalo se je polunoči. Župnik opomina, da jc čas za spanje. Prižge svečo in me spremi skozi vežo po stopnicah v zgornje nadstropje. Po prostornem mostovži prideva v večjo sobo, spalnico žup-nikovo in skozi to v manjšo, za mene pripravljeno. Župnik postavi svečo na mizo. Soba podolgasta, visoka in obokana dobivala je svetlobo skozi dve z železnim okrižjem prepreženi okni. Nasproti dverim, skozi katere sva vstopila, vidim druge manjše dveri, z obešcnico zaprte. — Kam peljajo te dveri ? vprašam župnika. — V kapelico. Po zimi, kadar sneg žamete cesto do cerkve, sme župnik v tej kapeli maševati. Opomniti moram, da farovž več streljajev proč od cerkve in prav samoten stoji. — Tudi Vi časi tukaj mašujete? — Zdaj nikoli in ne bodem, dokler sem čvrst in zdrav. Pa lansko zimo se mi je jedenkrat huda godila, zdrknil sem v globok, s snegom zasut jarek zraven ceste in ko bi na moje vpitje možje ne bili prihiteli in me ne izvlekli na cesto, moral bi se bil zadušiti v snegu. Grda smrt, bolje je utopiti se v vinu, kakor pravijo o nečem angleškem princi. Župnik zamišljeno gleda na zaprte dveri in čez nekoliko časa dostavi: — Jaz teh dveric nisem nikdar odpiral in vender se mi je ravno tu nekaj čudnega pripetilo. — Kaj pa? vprašam zvedavo. — Ti si prirodoslovec. Tebi se mogoče zdi samo to, kar vidiš in kar se ujema z dozdaj znanimi zakoni vseli prirodinih prikaznij. Torej se ti bo neverjetno in nemogoče zdelo, kar ti bom pripovedal, dasi sem vse to videl s svojimi očmi, slišal na svoje uho. Župnik se vstopi pred mene. — Povej mi, kaj misliš o prikaznih? O dušnem raportu? Ali se ti mogočo dozdeva, da je človek v jednem in istem trenutku tukaj in na d m gem mestu, naj si bode to drugo mesto samo nekaj stopinj ali na stotine milj oddaljeno? . — Čudno vprašanje! Kako bi verjel na prikazni, ker se meni še nikoli ni nobena prikazala. — Hočeš tedaj vse sam videti in skušati, ter ti nie ne velja spričevanje zanesljivih, verjetnih mož? In vender, koliko stvarij si se učil in imaš jih za resnično, če prav jih nisi niti kedaj videl niti skušal. — Pa vse te stvari se dado videti ali neovrgljivo dokazati, ako se je komu volja prepričati, da so istinite. Prikazni pa — prikazujejo se posameznemu človeku in temu, da bi verjeli mi vsi drugi, katerim se nikoli nič ni prikazalo ? Dušni raport.. odizem, spiritizem je samo iznajdba spekulativnih magnetizorj«v, kateri s tem humbugom sleparijo lehkovevno ljudstvo. Župnik no vol j no maje z glavo. — Tu magnetizem ali cloktrika. odkod izvira? Delovanje človeških čut.n i c in možjanov, jo-li to menj skrivnostno, kakor prikazni, katerih izvira ravno tako malo ali nič ne poznamo? — A vse delovanje magnetizma, elektrike, vseh telesnih delov, odgovarjam, vrši se po gotovih stalnih zakonih, kateri so natanko znani. Prikazni duhov se pa ne dado samovoljno ustvarjati, niso vezane na nobene prirodine zakone in so po mojem in po mnenji vsega izobraženega sveta samo produkt razburjene fantazije. — Če ti sam nisi bil v dušnem raportu, če sam nisi nikdar videl nobene prikazni, pa si gotovo slišal od družili, ki so se jim pripetili taki, pripoznavam, za zdaj še nerazjasnjeni dogodki? vpraša me župnik. — Da, čital sem jodnake stvari iz starodavnih in novejših časov, pa vse so največ predmet pesnikom, a ne prirodoslovcem. Če se je Brutu pred bitko pri Filipih prikazal duh umorjenega Julija Cezarja, zdi se mi to toliko verjetno, kakor Banquov duh v Shake-spearjevem Macbetu, ali kraljev duh v Hamletu, ali duhovi, kateri plašijo kralja Riharda 111. Bela žena Grillparzerjeva straši po mnogih gradovih, pa le take ljudi, ki na strahove verujejo. Neumna vzgoja, pripovedovanje otrokom o čarobijah, strahovanje z divjim možem itd., vse to močno vpliva na otroško mišljenje in zakrivi, da se tudi od- rasti i ne morejo znebiti prazno vere v nadprirodine prikazni. Zviti ljudje pa sebi v prid obračajo človeško lehkovemost. "Cagliostro, od kralja Friderika II. iz Berolina izgnan, peljal se je ob jedni in isti uri iz vseh štirih vrat berolinskega mesta z jedno in isto ekvipažo in znani mistik grof Svedenborg je videl Stokholm goreti, dasi je sto milj bil oddaljen od mesta. — In je res gorelo mesto, ko se je njemu požar pokazal? — Istina, pogorelo je par hiš, a hudobni svet si je pripovedoval, da je to bila aranžirana komedija in hiše nalašč v to uro zapaljene. Ravno zdaj na dvoru Napoleonovem v Parizu Amerikanec Hume čudesa dela, cituje duhove, premika mize in stole, piše z nevidnim prstom na strop, rožlja z verigami, tolče na steno, izgine in se spet prikaže. — To so glumaške sleparije, seže mi župnik v besedo. Ne, ne, na kaj tacega ne mislim, ampak na take prikazni, katere v redkih slučajih celo zgodovina spričuje. Meni se vsaj dokazano zdi, da se je duh Cesarjev prikazal bil Brutu. Gotovo si tudi ti že bral ali slišal o jednacih dogodkih. — Ne tajim, pa dokazov za resničnost ni in jih ne bode. Ne davno sem čital v nečem časniku o dveh prijateljih, ki sta si prisegla, da, kdor bo prvi umrl, bode se prikazal še živemu ter mu povedal, kaj je našel po smrti. — In se je res vrnil po smrti? vpraša naglo župnik. — Vrnil se je, vsaj bral sem tako. Umrl je jeden njiju naglo po noči in isti trenutek seje prikazal prijatelju ter žalostno vzkliknil: Ne skušaj pozvedavati skrivnostij po smrti, prestrasne so! Župnik posluša s široko odprtimi očmi. — In ti tega ne verjameš? — Kako bi verjel, saj se ni meni prikazal ta duh. — Jaz sem prepričan, da je vse to resnično, da, resnično! Jaz sam sem doživel čudno, prečudno dogodbo, ravno tukaj v tej sobi, verjemi ali ne verjemi. Poslušaj in sodi! Jaz se usedem na konec postelje, župnik se vstopi k visoki zeleni peči ter po kratkem premišljevanji začne pripovedavati. III. Imel sem prijatelja, jedinega, do katerega so me vezali spomini mladosti, jednako mišljenje moških let. Bernard je bil moj sošolec v latinskih šolah, skupaj sva stopila v seminar in ko sva bila posvečena, posrečilo se je nama, da sva bivala na sosednih kaplanijah. Ko sem jaz dobil to faro, bil je malo časa potem Bernard imenovan za župnika sosedne župnije. Odslej sva se obiskovala drug druzega, kadar so nama opravila dopuščala. Že v mladostnih letih sva se čutila najbolj nesrečna, kadar sva si domišljevala, da bo jeden naju pred drugim umrl in že tačas sva si sveto obljubila, da se bo umirajoči v smrtni uri prikazal živemu, naznanil mu svojo smrt ter mu povedal, kedaj bo še živi za njim šel pod zemljo. Minilo je več let. Pogostem sva se shajala in se vselej ločila s srčno željo, da se kmalu spet vidiva. Lansko leto začne Bernard bolehati in vidno pojemati, da me je zabolelo v srce. ko vidim starega prijatelja huje in huje pešati. V svoji bolelmosti se je Bernard večkrat spominal najine mladeniške obljube ter mi žugal, da bode on tisti, ki se bo meni prikazal po smrti. Ob praznovanji mojega godovanja počaste me mnogi sosedje in tudi Bernard, katerega že več tednov ni bilo do mene, prišel je na goro. Hitro nam poteče čas in že se je mračilo, ko se po odhodu drugih gostov tudi Bernard odpravi. Tedaj poprimem kupico, da še jedenkrat skupaj trčiva za slovo. Imela pa sva od nekdaj navado, da je vsak imel pri prijatelji svojo posebno kupico, katera se nikoli ni komu drugemu na mizo dajala. Bernard trči z menoj in — kupica mu poči v roki ter se razbije na tleh v drobne kose. — Ne bova ga več skupaj pila, reče žalostno. Jaz ga skušam tolažiti: za dva prijatelja jedna kupica zadostuje. A on ostane resen in otožen in ko se ločiva, poda mi še jedenkrat roko, stisne jo trdno in reče po znani pesni: -Bilo je poslednjikrat, da sva ga skupaj pila." Odide. Skrbelo me je, da se mu med potom kaka nesreča ne prigodi. Nemiren stopam po hiši, dasi je že pozno po noči bilo in je že vsa družina šla k počitku. Pregledujem časnike, potem vzamem luč in grem iz svoje spalnice v to sobo po brevir. Pihala in brila pa je tisto noč silna burja, še viharnejša kakor nocoj. Odprem vrata in vstopim. V tem hipu zapiše burja, da se je vsa hiša tresla. Iste duri tam pa se kakor od vetra potisnene naglo odpro in meni nasproti stoji Bernard, kakeršnega sem videl še pred malo urami, le malo bledejši . . . Župnik potihne, globoko vzdihne in strmo upira oči v duri, kakor da bi vsak čas pričakoval, da se zopet odprö. Čez nekoliko časa nadaljuje: — Da, bil je Bernard, v obleki, v kateri me je bil zapustil, samo brez suknje in gologlav. Obrača v me svoje žalostne oči, da tega tugepolnega pogleda nikdar ne bom pozabil ter reče s tresočim se, otožnim glasom: „Moli za me, moli, moli!" — Bernard! zakričim v svoji strašni muki in hitim proti njemu. On pa vzdigne roki, ter zašepeta: tri leta ..." ostalih besed nisem slišal in duri se spet z ropotom zapro. Skušam jih odpreti, a zastonj jih tresem, kakor zdaj, visela je obešenica na njih, zarjavela, s pajčevino pokrita. Najedonkrat čujem vpiti v spodnji sobi, kjer je spala kuharica. Hitim na mostovž in vprašam, kaj se je zgodilo. Ona pravi vsa tresoča se od strahu, da jo je iz spanja vzbudilo škripanje vrat in ko je izpregledala, da so sredi hišo stali gospod Bernard, a izginili, ko je zakričala. Da nisem očesa stisnil tisto noč, misliš si lahko. Prepričan sem bil, da Bernarda ni več in da mi je zvost najini obljubi sam naznanjat prišel svojo smrt. — In je res umrl tisto noč? vprašam radovedno. — Umrl je! Ko se je svitalo, pride njegov cerkovnik in mi naznani, da je Bernard kmalu po svojem prihodu na dom začel tožiti, da mu slabo prihaja. Slekel si je suknjo, usedel se v naslonjač še klical besede: „Moli! moli!" Najedenkrat se mu glava nasloni na prsi in mrtev je bil. Ob jednajsti uri po noči umrl je Bernard in ob ravno istem času je hodil tukaj po hiši. — In zdaj mi reši uganjko, kako je mogoče, da je človek v jednem in istem trenutku na dveh različnih mestih. Ne ugovarjaj mi, da nisem v resnici videl Bernarda, ampak da mi je samo moja fantazija predstavila njegovo podobo. Kaj pa kuharica? A čemu družili prič? Ali mi niso zadostne in najverjetnejše priče moje oči, moje uho? . . . „Moli za me! V treh letih" — dostavi poluglasno župnik, da, da, v treh letih pridem za teboj. Župnik ne pričakuje mojega odgovora, vzame svečo in gre v svojo spalnico. Jaz ostanem sam. Dasi po svojem znastvenem prepričanji si se misliti nisem mogel, da bi na prikazni bilo kaj bistvenega, vender se ni dalo tajiti, da je župnik resen, resnicoljuben mož in da je vso to čudno prigodbo tako živo opisal, da se mu je v istini nekaj nenavadnega moralo pripetiti. In konečno, kdo sme reči: To ni mogoče, tedaj ni! Še zmerom velja Hamletov izrek: Med zemeljo in nebom je dosti stvarij, o katerih se človeškemu umu še ne sanja. Ce magnetizem dejstvuje ni tisoč milj. če iskra električna izprožena na druzem konci sveta prešine moje telo,'ako sklenem kolo, zakaj bi ne mogla biti dva Človeka v taki duševni zvezi — imenujemo jo simpatijo, dušni raport. odizem, živalski magnetizem, drugi vid *) — da čuti drug z drugim, če je še tako oddaljen, kadar se vtopi, samovoljno vtopi v tako mišljenje. In k temu morebiti ni druzega treba, nego odločne trdne volje. Spominam se, da sem nedavno čital v nečem medicinskem časniku prigodbo, ki se je blizu Ne\v-Yorka pripetila in kakor je trdil časnik, bila po zanesljivih svedokih izpričana. Neki kapitan je odjadral s svojo ladijo iz New-Yorka, tam zapusti vsi mlado ženo. Obljubil jej je za gotovo, da se najdalje v polu leta vrne; pa mine šest mesecev, mine celo leto in ni ga bilo nazaj. Žena v svoji žalosti gre k nečemu možu, o katerem je slišala praviti, da ve od oddaljenih osob naznaniti, kje so in kaj delajo. • Žena prosi tega moža, pa on se brani rekoč, da ga tako zvedovanje silno muči. Naposled se uda. Žena mu mora natanko opisati podobo kapitanovo. Potem gre v drugo sobo. čez pol ure, ker vedeža še ni nazaj, pogleda radovedna žena skozi ključavnico in vidi na tleh ležati vedeža z zaprtimi očmi, kakor da bi bil mrtev. Še le jedno uro pozneje pride vedež nazaj in pove ženi, da nje mož živi, da ga je našel v Londonu v krčmi med znanci, da ga je nagovoril in mu povedal, naj se kmalu vrne, ker žena silno po njem žaluje. Kapitan obljubi, da bode v malo dnevih domov *) Nemci pravijo: das zweite Gesicht. — Göthe pripoveduje (Aus meinem Leben. Wahrheit u. Dichtung) o takem drugem vidu, ki ga je opazoval, ko je 1. 1771. meseca avgusta jezdil iz Sesenheima od svoje Friderike: „Nun ritt ich auf dem Fusspfade gegen Drusenheim, und da überfiel mich eine der sonderbarsten Ahnungen. Ich sah nämlich, nicht mit den Augen des Leibes, sondern des Geistes, mich mir selbst, denselben Weg. zu Pferde wieder entgegen kommen, und zwar in einem Kleide, wie ich es nie getragen: es war hechtgrau mit etwas Gold. Sobald ich mich aus diesem Traum aufschüttelte, war (lie Gestalt ganz hinweg. Sonderbar ist es jedoch, dass ich nach acht Jahren in dem Kleide, das mir geträumt hatte, und das ich nicht aus Wahl, sondern aus Zufall gerade trug, mich auf demselben Wege fand, um Friederiken noch einmal zu besuchen.a us odjadral. Cez nekoliko tednov se res srečno vrne in začuden sliši od žene, daje že vedela o njegovem prihodu. Kapitan gre potem sam k tistemu možu in ko ga ugle:la, prestraši se močno, ker se spomni, da je ob istem času, ko je žena bila pri vedeži, v krčmi v Londonu k njemu stopil njemu neznan mož ter ga vprašal, zakaj se tako dolgo ne vrne domov k svoji ženi. Te in jednake pripovedke so mi rojile po glavi, ko sem luč ugasnivši skušal zadremati. Burja jo rjovela okolo hišo in tresla okna in duri, da me je vriš in šum vedno spet dramil in som nekako plašno pričakoval, da se duri odpro ter kakšen duh prikaže. A ničesar se ni prikazalo. Slišal pa sem med vrišem glasove harmonično ubrane, kakor od orgelj prihajajoče, zdaj močneje zdaj rahleje doneče. — Ta hiša je res začarana, nejovoljno mrmram, potegnem si odejo čez glavo in truden od prigodeb tega dneva trno zaspi m. Drugo jutro se pozno prebudim. Solnce je že obsevalo vse Pohorje, po dolini pa jo ležala bela megla in samo tu pa tam se je nad meglenim morjem svetila kaka cerkvica ali hiša na griči stoječa. Ko me župnik zagleda, vpraša: Ali si se dobro naspal? — še precej, odvrnem, čeravno so me motili neki čudni glasovi. Ko bi ne vedel, da ni duhov in prikaznij, v tej hiši bi se res zbal, da se mi ne prikažejo. — Ne šali se, človeški um ni in nikdar ne bode vsega vedel in uganil. V tem hipu zapiše burja in jaz čujem nad seboj pri oknu tiste ponočne glasove. Pogledam in vidim zraven okna vzidano veliko ustno harmoniko. — To je ted3j izvir ponočne godbe, vzkliknem veselo, da sem našel naravni povod. /upnik se smehlja, o prikazni pa ni bilo več govora med nama. Ko se drugi dan od njega poslovim, stisne mi nekako otožno roko: Z Bogom, ne bodeva se več videla! *. . . IV. A videla sva se potem še dostikrat. Naselivši se 1. 18G0. v Slovenski Bistrici, našel sem svojega strijca župnika čilega, zdravega in zmerom pri najboljšem humorji. Kadar sem po opravkih moral na Pohorje, vselej sem se pri njem oglasil in marsikatero veselo uro v njegovi družbi preživel. O čudni prikazni ni nikdar besede omenil in vsaj jaz sem popolnem pozabil vso dogodbico. Leta 1864. sredi julija pošlje po mene, naj ga pridem pogledat, ker se že več dnij bolnega čuti. Hitro greim Župnika najdem v sobi in ko ga preiskujem, spoznam, da nima nobene nevarne bolezni, ampak samo neznatno vnetico v grlu. — To so kuščarji, deje župnik, odpravil jih bom že brez vaših zdravil. Jaz mu svetujem mrzle ohlapke okolo vratu, a on se mi smeje: — Kakor časi s toploto, zdaj vse z mrzloto zdravite. Za kuščarje ni boljšega in gotovejšega zdravila, kakor kuščarji, ujeti v mesečnem svitu. Mislil sem, da se župnik le šali, zapišem neka zdravila in odidem. Čez tri dni - 19. julija — spet pome pošlje. Ko pridem, najdem ga z ovitim vratom in na moje vprašanje, ali so mu dobro deli mrzli ohlapki, odvije si zavezo in mi pokaže v njej zavita dva zeleiia kuščarja. — Moji Pohorci so res dobri ljudje in močno za mene skrbe. Ko so slišali, da imam kuščarje, precej so mi teh živalic na izbero poslali. Pomagalo pa mi je, nobenih bolečin več ne čutim. Ukazal je vina prinesti, usedcva se in tudi on si da svojo kupico na mizo postaviti in pije po svoji navadi vino pomešano s koroško prcblavsko vodo, češ, da s tem vinu moč jemlje. — Iz te kupice ste že mnogo božjih kapljic užili. Župnik se zamisli. Kes stara je že in spomina me na prijatelja . . . Omolkne. — Jaz nisem babjeveren, pa ko bi se ta le kupica pot.rla — — Si boste pa drugo omislili, ta je že močno škrbinasta, zob časa jo je močno oglodal. — Kakor mene. No, povej mi, kaj meniš o slutnjah? — S slutnjami je, kakor s proroki. Kadar se je kaj prigodilo, potem se bahajo, da so vse to naprej vedeli in povedali, govore pa v ticih temnih izrazih, da lehko izvijajo iz njih belo ali črno. Kdor je kaj slutil, pove to vselej še le post festum. — S teboj se o tacih stvareh ne da govoriti. Ti hočeš, kakor nejeverni Toma/, vse sam videti, skušati in tipati. Vprašaj vojake, ki so bili v bitkah in vsak ti bo vedel za slučaje, v katerih so posamezni vojaki slutili, da dneva ne bodo preživeli. — Ker večino, če ne vseh, pred začetkom bitke smrtni strah obhaja. Kdor potem pade, pravijo, da je to že poprej slutil. Proti večeru začne župnik tožiti, da ga na prsih tišči, pa se ni hotel vleči, ampak ostal je po konci in usedel se k mizi, ko se je prinesla večerja. Kuharica gre potem še po vino in postavi dva kozarca na mizo. Župnik hoče meni in sebi natočiti, pa začudeno pogleda, ko vidi pred seboj namestil svoje navadne kupice drug kozarec. Pokliče kuharico, ta se izgovarja, a konečno izpove, da je kupico našla v omari počeno, dasi se je ni bil nihče doteknil. Župnik jo veli prinesti. Ko jo zagleda na dve polovici raz-počeno, prebledi, vstane in tiho reče: „Bernard, Ti me kličeš." IJkaže poslati po kaplana, da ga previdi. Jaz ga skušam tolažiti, pa spoznal sem, da je nastopila kriza, ker je začel težko dihati in so se prikazala znamenja plučnega edema. Kaplan pribiti in po storjenem sv. obhajilu molita skupaj z župnikom molitve za umirajoče in potem v pričo vse družine oča-naš. Pri poslednjih besedah obrne župnik glavo k zidu in neha dihati. Sosedni kmetje so kmalu prihiteli in ko so videli svojega mrtvega župnika, dejali so: „Skoda za Nje! Bili so časi hudi, res hudi, pa radi so nam piti dali! Skoda za Nje!" Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. XII. in XIII. stoletje je čas postanka malih dinastičnih kneževin v okrožju stare Karan tan ijc. Začetek tem samostalnim državnim stvorbam postavil je p a tri j ar h at oglejski. Ta je zadobil svojo SAmostalnost. v veliki borbi izmed rimske cerkve in nemške države poradi investiture.' V tej borbi skuplja) je cesar Henrik IV. vse elemente okolo sebe, ki so bili količkaj v stanji podpreti njegovo Spisal Simon Rut ar. (Konec.) VII. stranko. Na Koroškem n. pr. podpiral je slovensko svečenstvo proti nemškemu. Posadil je na škofijski prestol v Krki slovenskega plemiča Bertolda iz Selič in tako je dal tudi proti saleburškemu nadškofu izbrati Slovenca Bertolda iz Blatnega gradu za protiškofa in ta se je tudi obdržal na prestolu do I. 1100. (Hirn, Kirchliche und rechtliche Verhältnisse des Bisthums Gurk, Programm des Obergymnasiums zu Krems 1872, pag. 11.) Druga sredstva je upotreboval Henrik v Oglej i. Tu je vladal takrat patrijarh Sieghard, grof Plaien-Peilsteinski (10G8—1077). Ta je bil sicer prijatelj papežu Gregoriju VII., ali vezali so ga mnogi obziri tudi na nemškega kralja. Zlasti po dogodkih v Canossi začel se je približevati Henriku. Cesar je potreboval silne pomoči proti svojemu p rot i kralju Rudolfu Svabskemu. Henrikovi protivniki zaprli so bili 1. 1070 vse poti izmed Italije in Nemčije. Da bi imel vsaj jeden prehod čez iztočne Alpa, obrnil se je cesar do Siegharda, v čegar rokah ao bili klanci Kadorskih in Karnskih Alp. Prikupiti hotel se je patrijarhu s tem, da mu je podelil 1. 1077 marko Frij ulsko kot vojvodino in jo tako popolno 1 očil od Koroške. Ob jednem hotel j« pa tudi oslabiti moč koroških vojvod, da bi se ne mogli protiviti neomejeni državni oblasti cesarjevi. Iz ravno tega uzroka odcepil je tudi Istro in Kranjsko od Koroške vojvodino ter podelil še istega lota Sieghardu. S tem je izgubila Koroška vse svoje južne marke. Nasledniku Sieghardovemu, patrijarhu Henriku (1077—1084) odvzel je sicer cesar Istro in Kranjsko ter izročil drugim rokam. Ali Fri-julska je ostala-patrijarhom, ki sojo kmalu tako razširili, daje segala od Plave do Logatca in ('erknice. Kranjsko in M c 11 i š k o marko dal je bil cesar Henrik še jedenkrat patrijarhu Ulriku 1. 1003. Ali v obče more se reči, da so ipak vladali Eppensteinci tudi to zemljo do njih izumrtja 1. 1122. Pozneje pa se je smatrala Kranjska vedno bolj kakor posebna pokrajina in ker je bila s početka del Koroške vojvodine, ostal je tudi njej ta naslov. Istra bila je tudi še do I. 1122. večinoma spojena s Koroško. Eppensteinci so jo davali svojim drugorojenim sinovom kot apanažo. Po letu 1122. pa vladali so Istro razni krajinski grofje, dokler ne pride I. 1173. v roke tirolskih An-dechs-Meranov. Patrijarhi so mnogokrat zahtevali Istro za se in leta 1209. povrnil jo je Otto IV. patrijarhu Wolfgeru. Toda patrijarhi so imeli bolj le naslov vladarjev isterskih, kakor pa pravo vlado, katera je malo po malem prišla v roke Benečanov. Le grofija Istra — to ime je dobila 1. 1112 okolica p a ženska — ohranila se je pred Benečani. Vladali so jo s početka Andechs-Merani, potem pa Gori-čani, dokler ni prišla po dedovini v roke Habsburžanov 1. 1374. L. 1122. bila je tudi Veroneška marka popolnoma ločena od Koroške. Tako je ostala ta vojvodina kakor od vetra oguljeno drevo skrčena malo ne na svoje denasnje meje. Le slovenjegradska in murauska okolica na Štajerskem ter bistriška dolina na Tirolskem spadale so takrat še h Koroški. Tudi Štajerska je postala v istem času samostalna. Traungausko-štajerski grofje so namreč malo po malem širili svoja posestva proti jugu njihove marke ter dobili 1. 1149. tudi „dolenjo marko" (južno Štajersko) in tako do leta 1158. združili skoro vse današnje Štajersko v svojih rokah. Ko je cesar Friderik I. leta 1180 odvzel Bavarsko Henriku Levu ter izročil jo Otonu W i t tel s bacilu, ločil je od Bavarske Traungau m štirsko okolico ter jih spojil s štajerskimi posestvi traungauskih grofov v novo Vojvodino Štajersko. Tako je postala druga neodvisna kneževina v okrožji stare Karantanije. Ali ker je štajerski vojvoda Otok ar VIII. umrl brez naslednikov, sporočil je s privoljenjem stanov svojo vojvo-dino Leopoldu Babenberškemu in tako je bila Štajerska spojena z Avstrijo 1. 1192. Kmalu so se povzdignile še nove kneževine okolo.Koroške. Kralj Henrik, sin Friderika II. Hohenstaufskega vzprejel je 1. 1231 zakon, da more vsak knez svoje predpravice, sodstva, grofijstva in dekanijstva mirno uživati po starih šegah dotične dežele. Ta zakon zaznamenuje prvikrat kneze kot deželske oblastnike, priznava njih vlado kot jedino veljavno ter izključuje cesarsko oblast na onih zemljiščih, ki so bila knezom podložna. Vsled tega zakona počeli so se smatrati in vesti kot neodvisni deželski knezi najprej goriški grofije. Ta lurnsko-bistriškarodovina znala je v XIT. stoletji znatno razširiti svoja posestva po Frijulskem. Goriškem in Istri. Odkar je bil postil patrijarh vojvoda frijulski, bili so goriški grofje prav za prav od patrijarhov odvisni, morali so iz njih rok vzprejemati svoja posestva. Ali ker so bili goriški grofje ob jednem tudi odvetniki oglejske cerkve in nje posesti, dobili so Goričani dosta prilike zdaj to, zdaj ono posestvo patrijarhov prisvojiti si. /e 1. 1202. priznal je patrijarh neodvisnost Goriške (t. j. okrajnega glavarstva Gorice, Krasa, Grajana in Podgrada v Istri). Tako so je začel grof Main hard III. (1220—1258), ki je postal 1. 1254. tudi grof Tirolski, imenovati „pokneženi grof" ter kovati svoj denar (okolo 1. 1230). Od sedaj naprej so veljali goriški grofje kot državni knezi in udeleževali se tudi nemškega državnega zbora. Kot svojega vrhovnega vladarja priznavali so jedino le cesarja. Njemu so se klanjali ter obečavali podanost. in zvestobo. V vsem drugem pa so bili neodvisni od cesarja in vojvode, pobirali so sami regalije po svojih posestvih, načelovali svoji vojski, napovedovali vojno ter sklepali mir in pogodbe. Po vzgledu Goričanov postali so kesneje še drugi grofje deželski knezi. V to vrsto spadajo: Celjani, Heunburžani, Ortenburžani in Ptujčani. Dasiravno spada njih pokneženje v poznejšo dobo, vender se mi zdi primerno že tu govoriti o teh rodovinah. Heunburžani so imeli svoja velika posestva ob stari cesti iz Viruna skozi Juno v Celejo. Kot staroslavna rodovina ohranila si je vpliv v deželi in po 1. 1231 izvrševala je knežje pravice na svojih posestvih. Ali že 1. 1322 umre poslednji člen te rodovine, grof Hermann, in zapusti svoja posestva sestri Katarini, ki je bila omožena z grofom Ulrikom S on nek (Savi nek). Ta rodovina je bila doma v Zovneku (Sonn-cgg) v občini Podgora pri Braslovčih. Morda izvira od katerega starega slovenskege plemiča, ker se nikjer ne omenja, da bi se bila iz Nemške doselila. Prvikrat se bere ime Sounekov v darilni listini samostana St. Pavel okolo 1. 1120, kjer se med pričami nahaja tudi „Gebhardus de Sonne (k)". Od sedaj naprej srečujemo pogosto te plemiče in vidimo, da jim je bila sreča zelo mila glede pridobivanja posestev. Tudi Souneki so rabili odvetništvo gorenjegradske cerkve za pomnoženje svoje oblasti. Kakor dediči Heunburžanov postali so zelo mogočni in po svoji glavni pridobitvi začeli so se imenovati „grofi celjski." Kralj Ljudevik Bavarec potrdil jim je ta naslov 1. 1341 in cesar Karol IV. priznal je 1. 1372 knežjo oblast Celjanov ter opredelil meje „grofovine celjske". Posestva Orten bu r žanov bila so že opisana. Vlekla so se kakor širok pas od Špitala na Koroškem proti jugu in jugovzhodu do Kolpo na hrvatski meji. Zdi se, kakor bi imeli Ortenburžani v zgodovini nalogo spajati Kranjsko s Koroško. Na svojih posestvih bili so tudi oni brezdvojbeno neodvisni deželski vladarji; bili so s Celjani sorodni in prijatelji Goričanom ter so' tako posredovali razmere, ki so se bile započele v XIV. stoletji med tema najmogočnejšima 23 grofovskima rodovinaraa na Slovenskem. Ko so Ortenburžani 1. 1420 pomrli, pripadla so vsa rijih obširna posestva Celjanom. Menj važni v slovenski zgodovini so Ptujčani. Njih rod je zelo star in omenja se med prvimi štajerskimi plemiči. Večjo važnost so zadobili še le ob času kralja Otokarja TI., ko je Hartnid Ptujski mnogo pripomogel k osvobojenju Štajerske od Madjarov in njegov sin Friderik Otokarju izdal zaroto štajerskih plemičev. Najvažnejši gradi Ptujčanov so bili Ptuj, Borel (Ankenstein) in Wurmberg. Ko so 1. 1409 izumrli, prišla so njih posestva v roke raznih štajerskih plemičev. Velika torej bila je razkosanost slovenskih dežel, nekdaj lepo okrožene Karantanije. Ali vender tudi v XIII. stoletji slovenska samo-svest še nikokor ni bila izginila. Zemlja čutila se je še slovenska, stari običaji še niso bili izginili pred tujimi ustanovami. In kar je najvažneje, imeli so Slovenci takrat še svoje narodno plemstvo. V goriški in frijulski zgodovini tega veka omenja se čestokrat plemenita rodovina Bojan. L. 1280. nahajamo Pužmana Eibiswald-skega, 1. Valhuna Bistriškega in še 1. 1472 Ven k a Lustal-skega. Koje glasoviti „pevec ljubezni" Ulrik Lichtensteinski 1. 1255 po Koroškem potoval, vzprejemalo in nagovarjalo gaje domače plemstvo slovenski. V domačem jeziku vršilo seje tudi posta vljenje koroških vojvod, kakor nam priča- Ivan Viktrinjski okolo 1. 128G. Do 1. 12G9 torej, ko je Otokar II. združil skoro vse slovenske zemlje v svojih rokah, ohranil se je bil še čvrsto slovenski živelj po vseh delih Slovenije. Kupčija vzpomladi. ,Stvarij ponujam lepih vam, Oglasi se vijola zdaj, Obljubi hitro vračat': „.Baržuna košek meni ,Baržuna košek meni daj, Izberite si blaga!" Z vonjavo hočem plačat; Zeleno platno je lehkö Kar nagloma prodala; A dragotino je težko V začetku spečevala. Iti breskve, slive kupijo Riulečo, belo svilo; Med Mašami obljubijo Obilno povračilo. „Le vzemite, vas že poznam. Plačnice ste poštene; Iz srca rada vse vam dam, Naj lišpajo se žene!" Že k&sno trta prileti: „„Daj čipke mi brizeljske! Obetam, polniti kleti Vipavske in bizcljske!" " „Plačila vender vašega Ne bodem učakala; Saj sestra jesen vsakega Bo na račun pozvala." „Nas varala si dostikrat — „No. ker si zdaj nevesta, „Še tudi tebi hočem dat', „Pa letos bodi zvesta!" Dr. Janko Sernec. Na domu. hodi pozdravljen, dom moj, srčnč Zopet te vidi moje ok onižon šopiček cvotic som nabral Ter milemu narodu v dar ga podal, In ko sem ga spletal, Da vsem bi dopadal, si nisem obetal, — Kakč bi pač tega se jaz nadejiil? Oj, dobro, predobro mi znan je svet: Ta v jeden, ta v drug zaljubljen je cvet: Ta ljubi vijolice cvetje pobožno, A drugemu zdi se preskromno, protožno. In cvžt je le vščč mu ponosno odet,. — Kako bi vsem bilo ustrezati možno! Ker mojega srca skrivnostne gredice Različne in mnoge gojijo cvetice, Da vsakdo bi zase vsaj nekaj dobil, Iz raznih cvetic sem svoj šopek povil. Iskal sem cvetic, ki nc zvenejo rano. Ki sveže bi bile, ko grm bo že suh, — Na barvo sem gledal, — Se bolj na duh, Nabral-li sem pravih, to ni mi znano! To vem pa zatrdno, da cvetke strupene V to kitico nisem vpletel nobene! In gledal sem tudi na to, Oj gledal sem pazno, Da rožam bi trnje izdrl neprijazno, Da nc bi se ranil nikd6. Oh, dobro vem sam, kakö skeli, Če trnje se v živo nam zasadi! Gojil sem zdaj up, da nikdo se ne zbode, Da nihče ne bode trpel mi škode. A ničen moj up! Čuj, n6kdo očitno 111 glAsno mi Wži, Da zbodel pri mnogi se moji je roži, In morda še misli, da v cvetkah je strap. Ne boj se, 110 boj, Strupi» ni v nobeni, prijatelj moj! A ko bi kak trnček bil kje ostal, Ki zbodel te res je, mi srčno je žal: A upam, da ranil se nisi globoko Ne v srce ne v röko! Ker barva cvetic vsakdanja ni. Morda pa le barva te böde — v oči? Če to je, te cvetke le večkrat preglej. Privadi oko so ti prej ali slej. In morda še dobra si bova poznčj! Če meniš pa res, da so rože bodeče. In da so ti rane zadale skeleče. Natančno mi trnjeve rdže naštej. Kako so te zbodle, nadrobno povej. In ako tvoj gövor bo miren in stvaren, Po tem za odgovor jaz skrben bom. — maren. S. Cr regorčič. Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal J. Trdina. 8. Gluha loža. rošnjarja Pavleta je dobro poznala vsa bela in dolenjska in še marsikatera d m ga krajina. Mož je izkusil po svetu veliko neprijetnega in hudega, ali tako. strašnih rečij ni videl in doživel nikjer kakor v „Gluhi loži* na Gorjancih. Zgovorni starec povedal mi je to dogodbo takole: Mislil sem iti zopet na Nemško, kakor smo mi dejali, ali na Kva-karsko, kakor govori naš mlajši rod. Dva dobra znanca in nekdanja tovariša sta me spremila do Streklovcev. Dil je vroč poleten dan in nedelja. Krošnjarji se odvadijo radi božje službe. Urez maše šli smo v Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno in srkali smo ga v slast od sfrlmih do desetih. Koliko bokalov smo ga udušili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj preveč. V pijači se domisli človek vsake neumnosti. Tovariš mi je rekel: Pavle, narediva stavo! Jaz pravim, da ti nimaš toliko srca, da bi se drznil mahniti čez Gorjance kar od tukaj, brez ceste, čez hribe in goščave. Vem, da se bojiš Gluhe lože, ker pravijo Kranjci, Loža je v belokranjskem narečji hosta, gozd. da tako straši. Mene so te besede razžalile in vnele. Dejal sem: Tu je roka! Gluhe lože boje se babe, ne pa jaz. Stava velja! Če jo dobim, kar se bo gotovo zgodilo, dal mi boš desetak. Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. Cez Gorjance jo bom udaril kar precej, da me boš lahko sam videl, če boš hotel. Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj na tanko pomenili, plačali smo račun, poljubili se in pozdravili in šli vsak sebi. jaz na levo, onadva na desno, nazaj proti Črnomlju. Iz Streklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. Bil sem takrat mnogo mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jelen. Ob jednajstih, vsaj ne dosti kasneje, stal sem že na Gorjancih. Pred sabo sem videl globoko nižavo, za njo precej visok hrib, za hribom pa le nizke griče in hosto. Na zadnjem griči se je svetila kapiteljska cerkev novomeška. Po kratkem oddihanji sem rekel: Hajdimo dalje! V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. • Po tem je šlo zopet v goro, na tisti precej visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v svojo malo trgovino, pri katerem kupci bi jemal blago, kam bi ga nosil na prodaj in v druge take reči. Ko sem se teh mislij iznebil in se začel z nova ozirati, silno sem se začudil, pa tudi ustrašil. Svet okolo mene se je bil ves izpremenil. Iz jednega hriba se jih je naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor sem pogledal in za njimi molele so še višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke in še brez števila drugih. Koder pa sem zdaj hodil, ni bilo čuti ne jednega glasa. Bilo je mrtvo in tiho kakor v grobu. Od groze izpreletavala me je zdaj zima, zdaj vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne kamo. Lezel sem počasno dalje kakor kak izgubljenec. Zdaj nisem mogel več dvomiti, da sem zablodil vGluho ložo, v tako hosto, kamor se ne sliši noben zvon, v hosto, katere ni posvetila ne noga nedolžnega otroka, ne molitev spokorjenega grešnika, v tisti nesrečni kraj, ki ni prejel nikoli božjega blagoslova in božj e m ilosti. Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost! Na vsakem koraku so mi se množile strahote in prikazni, kakeršnih nisem videl poprej nikjer, ne na slovenski, ne na nemški zemlji in stopale so pred-me, le pomislite, po belem dnevu, katerega pravijo, da se vsi strahovi boje. Če sem pogledal proti jasnemu nebu, viselo je nad mano žalostno, krvavo solnce, ki me je žgalo v glavo, kakor sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, zapazil sem novo čudo: izgubil sem senco! Urez sence in hlada stala je tudi loža okolo mene. Moralo je biti nekaj čez poludne. pa so zijali name s skal in dreves čuki in sove, kakor da je polunoci. Deževalo že ni cel mesec, po raz-pokanih tleh pa so se plazili gnjusni močeradi, kakor po kakem velikem nalivu. Po tej hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira in vender je bila vsa pokvečena, škrambolasta, nagnena in polomljena. Stal je tu hrast, tamo bukev, gaber, javor, klen, ali vsako drevo je imelo črne veje, kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano je bilo perje. Take žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, da ne pozabim povedati, sredi rožnika! Ali to še ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše reči. Po tleh ležalo so sem ter tja človeške roke, noge in druge kosti vse raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravno kar volkovi. Iz razpoke v skalovji režala je vame mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rudečo žilico gnjusno zatečeno oko. Na drugo oko sem skoro stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj na tanko ogledovati, izpremenilo se je — v živega polža! Od vseh stranij so se mi pačili grdi obrazi, kakor pmlpnstne seme. Ce sem se ozrl na desno, odskočil i so na levo; če sem pogledal na levo, nagajali so mi na pol vidni in na pol nevidni na desni strani. V vsakem grmu je tičala rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Ce sem bliže stopil, izpre-vrgla se je v suho grčo ali pa v kolenčasto korenino. Tako me je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti: Za božjo voljo, to vender ni mogoče, da bi bila Gluha loža tako prostorna. Cerkve so v Rožnem Dolu, Lazah, Uršnih selili, Pod gradom, na Ljubnem in v Cerovci. Od nekod bi se moral že vender kak zvon čuti. Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš, ne pa naravnost proti Novemu mestu? Da spoznam resnico, privezal sem za vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej med drevjem po stari stezi. Lahko si mislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet minut nazaj do traka! Hu, visela je na njem debela kaplja krvi! Ali zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem pomikal več naprej nego v jedno mer na okolo! Precej sem zapustil stezo in okrenil v goščavo, naj 'že pridem, kamor .hočem. Kmalu zagledam prelaz in za njim nizko, okroglo, prelepo zeleno dolinico. Okolo nje Štrlele so visoke, črne pečine; v sredini dolca pa je rastla cvetoča lipa. Ko sem dospel v dolino, prikazale so se mi tri reči, ki so mi nov strah obudile. Pred nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj vidite, imel sem je preveč, ležala je okolo in okolo mene, bila je tedaj okrogla! Po vrhu pečin je bilo razgrneno nekaj belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor da se suše velikanske rjuhe in jih napihuje in pri-dviguje položen veter. Zrak bil je drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, na lipi pa je v vejah tako vršalo kakor v sivem oblaku, predno se začne usipati toča. Ali dasiravno sem se nekoliko bal, šel sem vender le pod lipo in se ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in vročine so se mi oči kmalu sprijele, ali trdno zaspati mi ni bilo mogoče. Ležal sem omamljen in kakor otrpnen brez čuta in misli kakih deset minut. Po tem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih stranij bližali in se nedaleč od mene strnili in jeli vrtiti okolo lipe. Ob jednem pa se oglasi petje, tako sladko in milo petje, kakeršnega moja ušesa še niso nikoli čula. Slišal sem dostikrat ubrane, preumetno zvoneče glasove v dunajskih in monakovskik cerkvah. Radostno sem poslušal lepe pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto prepevanje jedine deklice, ki me je na tem svetu zmotila. Ali vsi ti glasovi niso bili nič, prav nič proti tistemu petju, katero mi je donelo na ušesa v Gluhi loži pod košato lipo. Tako pojo morda nebeški angelji, «ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta slas£ in milina. Ali zdaj pa čujte še jedno čudo, ki je bilo zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro petje neizrečeno gane in prevzame. Nobena druga reč me na svetu tako ne veseli, niti godba. Zdi mi se, da mi vzrastejo poroti in da bi lahko zletel pod oblake kakoz škrjanec. Pesme, katere sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. Obhajala me je taka žalost in obupnost kakor še nikoli ne, kar sem na svetu. Ril sem neskončno bolan, slab in nesrečen. Najrajši bi bil umrl. Huje, mislim, da ne more biti niti pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi so ti glasovi, ki mi zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali gledati mi je bilo težko, strašno težko. Prod očmi vlekla mi se je črna megla, po kateri so švigale ognjene strele. Bleščalo mi se je tako silno, da nisem razločil nič druzega kakor Čeveljce, ki so poskakovali mimo mene. Čeveljci so bili spleteni iz pisanih gadov! O tem pogledu je kar kri v meni zaostala. Še le zdaj mi se je razjasnila prava resnica. Tako obuvalo nosijo vražje Vile. Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko petje. Izpreletele so me vse človeške groze, ali tisti trenutek mi je vdihnil Bog tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češčcnjc, katero sem bil na potu, ne čuvši zvona, zanemaril. Ko sem končal molitev, padle so z mene hipoma vse stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno cerkev sv. Vida. Vile in vsa druga strašila Gluhe ložo so izginile, kakor da bi se bila v zemljo udrla. Prehuda vročina je ponehala, ker je začel pihati hladni sever. Poleg sebe sem zagledal z velikim veseljem svojo ljubo senco, ki je bila zdaj zopet taka, kakor mi jo je Bog dal. Brez neprilike korakal sem po gošči. V jedni uri sein prišel na cesto, v dveh urah potem pa v Noyo mesto, kamor sem bil namenjen. Kakor vidite, dobil sem stavo, ali nisem hotel vzeti ne krajcarja. Moja povest je taka, to sam vem, da jej ni lahko verjeti. Morebiti se jej boste smijali. Jaz nisem lažnjivec ali na vero vas ne morem siliti. Pa recite, kar hočete, to mi morate potrditi vi in vsak pošten človek, da ima Bog še zmerom pravico in moč, grešnike kaznovati in da je nedelja za to ustvarjena, da kristijan moli in Bogu služi, ne pa da pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana zver po samotnih brlogih in neznanih gozdih. Pogovori. I. 0jgäa|osl)Od urednik! Lepo število pisateljev ste pridobili svojemu ffiSJ listu. Jaz hi š.: mislil no bil, da jih imajo toliko vse slo-™ venske pokrajine: a da jih je moči toliko zvabiti in spraviti pod jedno streho, to je že celo podobno malemu Čudesu, s katerim se lahko ponašamo pred vsem slovenskim svetom. Tajco jejn-av; listu jIPPi™ajj>i^i_n^qgoyrstnosti, in to, je moči doseči z mnogovrstnimi mj)čmi. Dvoje, troje pisateljev ne more vsega. Različni so „sv. Duha darovi", vseh ni nobeden prejel, in kdor meni, da jih je kdor si domišlja, da more „vsem vse biti8, slepi samega sebe in druge. To je resno govorjeno, gospod urednik, zdaj pa nekaj kar je bolj na veselo stran. Lepo število pisateljev, pravim, pridobili ste svojemu listu, a ne samo, da stoje njih bolj ali menj slavna imena v zapisniku listu na čelu, po vrsti kakor v litanijah, — možje tudi delajo in donašajo vsak po svoji moči. Ko tako sam pri sebi premišljam to veselo prikazen, veste, kakšna misel mi časi roji po glavi, silni muhi podobna. Menda ni prav pametno, da sem tako odkritosrčen, tako naravnost, vender to je že tako moja stara lastnost in slabost, kateri se nečem ali prav za prav ne moreni izneveriti, ko bi hotel. Torej brez ovinkov. Ali ni nobeni slovenski duši prišlo na misel, da bi v tej dolgi sijajni vrsti pisateljev pogrešala mojega imena? Da bi dejala sama zase: kje je pa stari Negoda? Da bi vam celo malo, ustno ali pismeno, poočitali: Kako da niste pridobili našega puščavnika z Golovca, tistega, ki je bil celo v deveti deželi? Ali ga še celo vabili niste, ali pa je mož tako muhast, da neče, ali kaj? Tu se mi zdi, da vas prav vidim, kako vam je nasmeh za-blisnil po vašem resnem uredniškem obličji. Ali to mene nič ne moti. Jaz da bi ne bil pisatelj? „lilo ego, qui quondam ..." Ce jaz nisem, potem tudi mnogi drugi niso, kateri se prištevajo tej izvoljeni občini. Slovenskemu listu urednik da bi bil mahoma postal tako izbirčen? Ne kaže. Jaz si pa še vender domišljam v svoji pozabljenosti — pustite mi to siromaško tolažbo — da me je kaka verna dušica videla „med tistimi, ki jih ni," ter dejala: Kje je pa Negoda? Ali da primem stvar z druge strani. Mnogovrsten je res vas list, podoben lepo opravljeni mizi z različnimi jedili in pijačami; vsak gost najde kaj za svoje grlo in hvali gostoljubnega gospodarja. Ali nečesa bi pa vender utegnil pogrešati kak razvajenec, to je tisto, s čimer se človek po kosilu rad malo „posladka", kar povživa samo „pour la bonne bouche", za dobra usta, kakor pravi Francoz. Zlasti ženske in mladi ljudje imajo kaj v čisli tako sladkarijo; in tem, posebno ženskim, hočete gotovo tudi ustrezati. Morebiti ste že uganili, kam merim: nekega listka, „feulletona", zdi se mi potreba „Ljubljanskemu Zvonu". Vsak kolikor toliko omikan človek menda ve, kaj je feulleton, in kako visoko ga čislajo drugod po svetu, to je razvidno že iz tega, da je bil, kakor vam je znano, neki dunajski list razpisal šest sto goldinarjev darila za najboljši spis (ali tri najboljše spise) te vrste. To je že nekaj. Ta list namreč, menda še ne prav utrjen, spoznal je in čutil, da mu je, ako hoče stopiti v vrsto z drugimi velikimi časniki, potreba dobrega feuilletona kakor slepcu vida. Jaz sem bil prav radoveden, kakšen bode vspeh tega nenavadnega razpisa. Spisov se je bilo nakopičilo sedem sto! Gorje ubogim sodnikom! Toda take grmade se je bilo nadejati. Nemcev je dovolj na svetu, in pisati zna do malega vsak, brez tistih, ki govore in pišejo ta jezik, dasi niso Nemci po rodu. Ali kakšen bode najboljši spis, kakšen drugi in tretji? Nemci imajo toliko slavnih pisateljev, in darilo je bilo primeroma tako obilno, da se je lahko tudi kakemu prvaku vredno zdelo, da seže po njem. Prvi spis, „la creme de la creme," to bode gotovo kaj posebnega, vzornega! Po pravici rečeno: ta spis ni bil nič kaj tako čudovitega. Ko bi človek ne bil vedel, v kakih okolnostih je zagledal beli dan, bral bi ga bil, kakor bere kak drug spis „pod črto" — v velikem dnevniku. In drugi in tretji primeroma ravno tako! „Tant de bruit pour — un fenilleton." Ta prikazen je bila meni v nekako tolažbo: izprevidel sem namreč, da tudi Nemci „z vodo kuhajo," kakor mi dragi ubožni ljudje. Mimo grede naj tu še nekaj omenim. Jeden izmed natisnenih pohvaljenih spisov se je imenoval „Apoikis." Ta Apoikis je nekaka „Deveta dežel?»," moja deveta dežela, dostavljam z nekim pisateljskim ponosom — Bog mi ga odpusti! Samo da je blago malo filozofično obšito in obrobljeno, kar ga pa nikakor posebno ne priporoča. Ne da bi bil pisatelj posnemal ali tudi samo poznal mojo „deveto deželo", kaj takega mi ne prihaja na misel. Ali brez nekega vtisa name pa vender to naključje ni ostalo. Začel sem se nekako čuditi; dejal sem sam pri sebi: glejte si, če je tako, morda pa vender nismo, kar si bodi! Vidite, že to vam kaže, da imam nekaj pisateljskega na sebi, vsaj_sIabo^t _če^ že drozega ne. In zdaj hočem skleniti obroč ter po dolgem okoliši priti zopet na prejšnje mesto. Naravnost moram reči, da kaj takega še nameraval nisem, samo posrečilo se mi je. Seveda je nespametno, tako očitno povedati, da človek piše brez pravega načrta, kakor se piše pismo prijatelju brez posebne priprave. Reči pa sem hotel to: listkß^it? beseda mi njprav po_ volji^ ali_ka| se hoče, vsaj slovenska jej) listka je potreba ..Ljubljanskemu Zvonu": do sedaj se ni še nihče oglasil s takim blagom, kaj ko bi Negoda poskusil? Ali pa imaš. prijatelj, potrebne zmožnosti? Ali veš kaj je, foulleton? Bog ne daj, da bi si jaz kaj posebnega domišljeval; tudi bi mi ne bila nikdar prišla ta misel, ko bi ne bil videl mesta praznega. Ko ni belega kruha, dober je ovsenjak, če ni človek od sile razvajen. Za silo bo že tudi Negoda. Tisto pa, kaj je feuilleton, zdi se mi. dn proc<»j dobro vem: vsaj pečal sem se, skoraj od mladih nog, dovolj z njim: to je: bral sem lepo število raznih fcuilletonistov, začenši od Jules-Janina v „Journal de De bats" ki mu pravijo oča feuilletona, do — do —^Maj pa ne vem, koga naj bi imenoval, recimojtorejdo našega —Jaka!^ Tako zvesto, tako pobožno ne bere slovenska kmetica v nedeljo pri sv. božji službi iz svojih molitvenih bukvic, kakor sem bral jaz nekdaj svojega K. Kossaka v „Kolonjskem časniku," če se ne motim. Ta je bil svoje dni najboljši, morebiti jedini dobri listkar v Nemcih. In še dan denašnji ne zamudim rad kakega dobrega podčrtnega spisa v dunajskih listih. V^dnnajskih, _pravim. kajti,to je gotovo, da so Dimajčani v feuilletonu no samo dosegli, nogo tudi prekosili vso druge feuillotonisjo, tudi francoske. Veliki časniki dunajski so zlasti pred nekim časom kar tekmovali, hitali se s feuilletoni iz najboljših peres. In ne da bi možje samo posnemali, nekateri izmed njih so prav izvirni in skoro vsak ima svoje posebno obličje, tako da ga je že iz prvih vrstic lahko spoznati. Gotovo se tudi vi sami, gospod urednik, še spominate famožnega J. J. K. (Krassnigga). To je tisti, ki je nekdaj mod drugim pisal: Ko hi se bralo v uradnem Dunajskem časniku pismo cesarjevo: t Ljubi "J. J. K.! imenujem Vas za svojega itd. Kakor bomba je bil nenadoma treščil med dunajske žurnaliste, ali recimo rajši, kakor meteor je bil prisvetil in zopet ugasnil kakor sijajna prikazen na nebu. To je bila izvirnost, to je bila „verve", duhovitost, humor, ironija, sarkazem in vse, česar človek more iskati v feuilletonu. Ali mož je bil^sijajen talent brezj)ravega značaja. Nenavadni sijajni vspeh jo moža - Korošca kar upijanil in omotil: brez trdne estetične in etične podstave zašel je v „manero" in naposled zabredel v pravo capinstvo. Pravo svarilo vsem mladim Ii terato m! Da, „manera"! Skoda, da nimamo slovenskega izraza tej spaki! To besedo namreč rabim tu v estetičnem zmislu; v tem pomenu je manera stilu, zlogu popačena sestra, prava karikatura njegova. Kar je v zlogu dobro, lepo. to je tu vse „pretirano" in tako izpremenjeno v svoje nasprotje. Hotel sem govoriti še o mnogih drugih listkarjih, na priliko o Spitzerji, Stettenheimu, Zieglerji: ali s tem bi grešil zoper prvi zakon, ki velja v prostih pogovorih in ta je, da se govorica ne sine predolgo sukati ob jednem.in istem predmetu. Zakaj pa govorim toliko o feuilletonih ? Ali se morebiti bot e Negoda kako meriti z njimi? Bog no zadeni! Pokazati sem hotel samo, .da._s£m_j3£ mnogo pečal s to vrsto literature. Da bi pa jaz s kom tekmoval, posnemal ga, ali kaj jednakega, za to sem preskromen ali pa preponosen. Negoda je in bodi Negoda! Jaz se ne bodem nikdar pačil, nikdar delal se po sili dovtipnega in duhovitega: izkušal bodem govoriti naravno, prosto, kakor naj bi se sploh povsod govorilo in pisalo, zlasti pa v feuilletonu. Ce hočetc^vzprejemati moje „pogovore", nameravam v njih svojim rojakom časi kako kratkočasilo, časi kako pametno povedati v prosti, lahki obliki, kakor se pametni ljudje pogovarjajo pri kozarci vina v veseli družbi. Negoda. lf-y O % jrf -t» US' ^ Cžžctr ! Matej Tonejee-Samostal. | Spisal A. Žumor. ]ne 15. maja ob poludveh popoludne umrl je v Gorjah poleg J Bleda na Gorenjskem Matej Tonejec, učitelj meščanski šoli ® v Leopoldovem na Dunaji in c. kr. častnik v rezervi. Z imenom Sam ostal bilje vsemu slovenskemu svetu znan pisatelj ter ljubezniv opisovalec in pripovedovalec. Pri njegovi gomili ne žaluje samo njegova rodbina in vsa fara Gorjanska, temveč ves narod slovenski, kateri izgublja po neizprosljivi smrti list za listom. Kadar iz svoje družbe izgubimo zaslužnega sivolasega starčka, žalujemo po -njem, vender nam je v tolažbo to, da je moralo tako priti, ker mu je potekel od prirode odmerjen čas. Kadar pa nas zapusti nadarjen in delaven mož najlepše starosti, ki do svoje smrti še ni druzega užil nego grenkobo in težave tega sveta, kateremu se je boljša prihodnost ravno odpirati začela, kateri je ravno zastavil svoje pero in zbirati jel bogate svoje moči, tako da nam je bilb od njega še mnogo pričakovati: tedaj je naša žalost prevelika, neutolažljiva, ako premišljamo, koliko bi bil še ustvaril dobrega in koristnega za svojo domovino, za svoj narod. In tako se nam godi danes s Tonejcem, ko z solznimi očmi stojimo ob gomili drazega prijatelja. Matej Tonejec je bil sin neimenovitih roditeljev. Porodil se je dne 9. septembra 1846. leta. Sedmo leto dopolni vsi vstopil je v domačo šolo, katero je nekoliko let obiskaval. Tedanji Gorjanski učitelj L. Meneingar, spoznavši „Matevževo" nadarjenost, poučeval ga je nekoliko posebej in vplival na njegove roditelje, da so gn dali dalje v šolo. Normalno šolo v Beljaku z izvrstnim vspehom dovrsivšega peljali so oča v Kranj v „latinske šole". V kratkem času spoznali so njegovi učitelji v njem pravi biser, „gemma", kakor ga je imenoval njegov izvrstni učitelj Brodnik. Iz Kranja pride na višjo gimnazijo v Ljubljano, kjer je bil vzprejet v Alojzijevišče. Vsak razred z odliko dovršivši prebil je leta 1869. zrelostni izpit tudi z odliko in je vstopil kot jednoletni prostovoljec v 28. pešpolk v Pragi, kjer je ob jednem obiskaval vseučilišče. Izvolil si je filologijo, ker je imel posebno veselje do jezikov. Tam je slušal klasične jezike, sam pa se je učil češčine in francoščine. V slabem gmotnem stanji moral je po dokončanem vojaškem letu vseučilišče zapustiti ter oktobra meseca 1. 1870. vstopiti v ljubljanski seminar, katerega pa je zaradi vojaščine zopet popustil. Takrat se je vsled novega šolskega zakona začela ljudska in meščanska šola bolje razvijati. Za tega delj gre Tonejec v učiteljišče v v Celovec, kjer ga je njegov prijatelj in sorodnik profesor T. Schrey po svoji moči podpiral. Leta 1872. prebil je tam z odliko izpit za meščanske šole iz vseli predmetov razen risanja in postal je ob jednem suplent na realki. Tega leta dobil je službo na dekliški meščanski šoli v Celovci, kjer je poučeval v realističnih predmetih. V tej službi bavil se je vedno s prirodopisjem in si napravil obširne zbirke, poleg tega pa je uredoval s prof. Schreyjem tedanjo slovensko prilogo nemškemu poljedelskemu listu, ki ga izdava koroška poljedelska družba. Misel na univerzo pa mu ni dala mirovati, dokler ni dobil leta 1875. službo učiteljsko na dekliški meščanski šoli v Leopoldovem na Dunaji. Vkljub svoji težavni službi vpisal se je na univerzo, kjer je obiskaval prirodoslovne predmete in matematiko. Pretečeno jesen je prebil profesorko preskušnjo iz teh predmetov. Med tem pa je dostal tudi stenografski izpit za srednje šole. Ni čuda, da je toli duševnega dela, — kajti v tem času je tudi pridno sodeloval pri leposlovnih listih slovenskih slabo vplivalo na njegovo telesno zdravje: mogoče, da je tudi bosenska okupacija, od katere je bil čez mesec dnij odpuščen, nekoliko pripomogla, da je začel hirati in da več ni ozdravel. Kako iskreno je ljubil svojo ožjo domovino in svoj narod, ne kažejo samo njegovi spisi, ki se vsi od prvega do zadnjega tičejo samo domačih predmetov, temveč o tem priča vse njegovo življenje. Vse, kar se je naučil in kar je znal. imelo je le namen, koristiti svoji domovini; zato si je po dokončanih študijah najbolj želel dostojne službe med narodom svojim. »Služboval je vedno v Nemcih, ali vse njegovo čuvstvo bilo je pri narodu slovenskem. On je ostal, kar ga je mati rodila. Tudi njega je zadela šiba dunajskega mestnega zbora, ostra graja, ker je pri ljudskem štetji zapisal, daje njegov občeval» i jezik — slovenski. Ravno tako ga je nemški „Schulverein" na Dunaj i hotel ob ime pripraviti, ker po svojem prepričanji ni mogel njega ud postati. A vse je bilo zaman! Kjer je služboval, povsod so ga kolegi spoštovali in ljubili kot čist značaj, otroci kot ljubeznivega učitelja. V dokaz naj navedem le besede iz smrtnega lista, ki so ga izdali njegovi kolegi na Dunaji: „Mit ihm schied ein aufopferungsvoller, allgemein verehrter Lehrer, liebenswürdiger College und edler Charakter.« Neprecenljivo pa je njegovo delovanje za svojo rodbino in za svoj rojstveni kraj Gorje. Vedno je izdatno podpiral roditelje svoje. Pri skromnih dohodkih dal je svojo sestro v dekliško šolo v Celovec in potem dve leti v Idrijo čipkarstva se učit. S tem postal je velik dobrotnik dekletom revnih družin Gorjanskih, kajti pred dvema letoma počela je Tonejčeva sestra domača dekleta poučevati v izdelovanji čipek, tako da jih je sedaj že kakih 30 izučenih. Izdelke pa je 011 na Dunaji prodajal, in revnim družinam je bilo s tem jako poma-gano, dekleta pa so se tudi navadila marljivosti. Sam marljiv kakor bučela zanimal se je tudi za to našo dobrot-nico in je domače ljudstvo vzpodbujal k bučeloreji. Da bi dejal lep vzgled, ukvarjal se je o počitnicah, katere je vselej od prvega do zadnjega dne doma „v Radovini" preživel, sam z bučelami. Koliko pa je še imel drugih idej za izboljšanje gmotnega stanja v svojem kraji! Po pravici, on ni bil učitelj le mladini, temveč učitelj mladim in starim, v pravem pomenu ljudski učitelj, učitelj naroda svojega. Kar je delal, dalal je le za svoje ljudstvo; živel je le drugim, sam je bil vedno poslednji. Pti skromnem življenji pa je bil vedno dobre volje in poln dovtipa. Sovražnika ni imel niti jednega, prijateljev pa toliko, kolikor ljudij ga je poznalo. Veliko prostega časa prebil je tudi po gorenjskih planinah v triglavskem pogorji, katero je v vsakem oziru tako dobro poznal kakor malokdo drug. Iz tega poznanja nastale so slike njegove iz gorenskih planin, s katerimi seje prvič oglasil v Stritarjevem „Zvonu" in katere bistro kažejo, kako se je pokojni uživil v vse čuvstvo pri-prostega našega naroda, živečega po gorenjskih planinah. Te slike, žive priče o mišljenji in življenji planinskih Slovencev, pridobile so mu mnogo prijateljev v čitajočem občinstvu slovenskem. Kako občeljubljen, čislan in spoštevan je bil pokojni, to je sijajno pokazal pogreb njegov dne 17. t. m. v Gorjah. Krasnih in dragocenih vencev je došlo lepo število od raznih prijateljev in iz raznih krajev. Omenjam posebno onih, katere so mu poslali njegovi dunajski kolegi, -Ljubljanski Zvon" in učenke njegove. Obilo njegovih prijateljev iz Ljubljane, Radovljice, Rieda, Jesenic, Javornika itd. sešlo se je k njegovemu pogrebu, katerega se je udeležila tiidi šolska mladina. Tudi priprošto ljudstvo je z mnogobrojno udeležitvijo pokazalo, kako zna ceniti svojega dobrotnika in prijatelja. Ako nas je lepo petje pred hišo in na grobu že ganilo, nastala je grobna tihota, ko je prof. Suklje, poslanec „Ljubljanskega Zvona", začel govoriti nagrobni govor, v katerem je z zgovorno in lepo besedo opisal življenje blagega pokojnika, kako se je boril z nemilo mu usodo, kako je delal in trpel, da bi koristil narodu svojemu. Solze so zalivale oči vsem poslušalcem. Ko pa je zagrnila črna zemlja prijatelja pri-rode, obsula je mladina s svojimi venci grob njegov tako, da je bilo videti samo kup pisanih cvetic, kar je zopet množico do solz ganilo. Takoj po pogrebu osnoval seje odbor, ki hoče že do 15. avgusta pokojnemu postaviti mal, dostojen spomenik. Nadejem se, da tudi čitatelji „Ljubljanskega Zvona" ne pozabijo pisatelja slovenskega Samostala, ter pošljejo po svoji moči mal obolos za njegov spomenik ali g. Janku Zerovniku nadučitelju. ali pa g. J. Žumru županu v Gorjah pri Bledu. Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. Po službenih poročilih naučnega ministerstva sestavil A. Bežen Sek. (Dalje.) 5. Materijalno vzdržavanje šol. Materijalno vzdržavanje početnih šol je prepuščeno občinam samim. Troškovi, koje ima narod za učilišča, jako so različni in se ravnajo po bogastvu in razvitku pojedinih okrogov. Kjistendilski okrog s 143.305 stanovniki potrosil je I. 1880/1. vsega skupaj 80.778 fr. 28 ct. za svoje šole; torej pride na jednega ustanovnika 56 ct. Istega leta imel je Trnovski šolski okrog s 181.501 stanovniki vseh troškov za šole 134.302 fr. 31 ct.; t. j. tam pride na vsakega stanovnika 71 ct. šolskih troškov. Najglavnejši izvor šolskih prihodov so prostovoljni davki, ki so razdeljeni in se zbirajo med samimi členovi občine. Razen tega tudi cer-kovni prihodi skladajo nekoliko v šolske svrhe (n. pr. v Trnovskem 29,9°/0 od vsega). Tako je bilo posebno za vojske, kajti učitelji bili so tedaj zadovoljni z jako malo plačo, tako da so ti prihodi v mnogih predelih bili čisto dovoljni za vzdržanje učilišč. A sedaj so postali troškovi večji in razen tega treba, da se čaka rešenje vprašanja, kateri del teh prihodov bo pripadal cerkvi in kateri šoli. Izmed vseh cerkovnih prihodov najvažnejši je ta, ki se dobiva od monopola za voščene sveče, kakor je postanovil kneževski ukaz 20. febr. 1. 1. Po tem monopolu prepovedano je privatnim ljudem liti in prodavati voščene sveče za cerkve. V vsaki okolici obstoji jedna okolijska livniea. Dve tretjini čistega dobička od prodavanja voščenih sveč imata se upotrebiti za pomoč mestnim občinskim šolam, a jedna tretjina ostaje za cerkev. Najgotovejši prihod dobivajo šole od nepokretnega imetka in od kapitalov, od selskih občnih njiv, vrtov, pašnikov, malinov, gostilnie, od prostovoljnih podarkov in sporočil dobrodeljnili domoljubov. Takovega nepokretnega imetka imele so do osvobojenja samo mestne šole; a naučno ministerstvo gleda, da preskrbi šolam povsod, kjer je mogoče, takega imetka, t. j. da se opredeli od obe liskih njiv jeden del za šolske svrhe in da se poseje od občine. Na ta način dobivajo šole svoj stalen prihod in niso prepuščene slučajnostim, katere se morejo dogoditi, ako se vsako leto zbira od hiše do hiše, ali ako se davek vsakega leta deli in nalaga na občinarje. Bolgarska je še slabo naseljena, ima mnogo pustih, neobdelanih zemljišč, katera se bodo povzdignila v eeni, ko se narod pomnoži in narodno bogastvo poveča. Brigo za šolske prihode in troškove, kakor tudi za šolska poslopja za redovno obiskovanje šole po otrocih in v občem vse šolske stvari nalaga občina šolskemu odboru (učiliško nastojatelstvo), ki obstoji od treh ali več členov in se izbira od naroda za jedno leto. Ta način ima mnogo neudobnostij. ker odborniki so samo prostovoljni služitelji občinski, in nimajo nikakeršne administrativne avtoritete. Posebno po selili zapadnih stranij ti odbori nikakor ne vspevajo; n. pr. v Kjinstendilskem okrogu je 09% odbornikov, ki ne umejo citati in pisati. Zato se namerja v prihodnje tako napraviti, da bode namestu posebnega odbora sama občinska uprava odgovorna pred ministerstvom za šole : a za to se bode poskrbelo v novem občinskem zakonu. G. Šolska poslopja. Šolske hiše napravljene so v nekojill mestih dosta lepo, a po drugih imajo le redko potrebne lastnosti. Še slabeje izgledajo po vaseh, kajti v turških časih okolnosti niso dozvoljavale, da bi si kristjani napravljali uglednejša občna poslopja. V Rahovskem okrogu vidimo 11. pr. v vsakem selu po jedno nialko hišo, v kateri je šola in cerkva zajedno. V Vračanskem nahaja se mnogo šol po bivših kulali, katere so imeli turški begovi po selih. V iztočnih okrogih, po vaseh, kjer so bili poprej Cerkezi, nahajajo se šole neredko v pol ura zrušen i h in malo pokrpanih džamijah (turških cerkvah), a v zapadnih okrogih cesto so šole v naj-prostejših kolibicah. Zaradi tega skrbi ministerstvo, da se stroje, kjer koli je mogoče prilična šolska poslopja, ako ravno so napravljena na prost način; glavno je, da so dovoljno svetla, prostrana i zdrava za prebivanje. Ko bodo imeli vsaj jedenkrat svoja šolska poslopja v redu, drugo potrebno se bo laže našlo. Kako se brigajo same mestne 111 selske občine za zidanje šolskih poslopij, pokazujejo sledeče številke: Po vojski postavljenih je v Bolgariji novih šol 327; 1. 1880/1. začelo se je zidati 115 šol, od katerih se je do konca leta dozidalo 70, a 86 završilo se jih bo še letos. 24* V Sofiji se zida sedaj nova krasna gimnazija v velikem stilu, ki bo odgovarjala vsem zahtevam pedagogije i higijenije, a bode ob jednem okrašen je mesta, kakeršno se še v Avstriji redko nahaja. Isto tako stavi se lepo poslopje za realko v Lompalanki, itd. 7. Vladine podpore šolam. Ministerstvo pomaga v nekaterih slučajih občinam za šolske stavbe, posebno ako so občine siromašne, od vojske upropaščene, ali pa ako je stanovništvo v omiki zelo zaostalo, ker samo podpore dane od vlade morejo podbuditi narod k večjemu negovanju šole. V to s vrh o nazna-čena je svota pod nazivom „pomoči občinskim šolam" v državnem proračunu 1. 1880. s 350.000 franki, a 1. 1881. s 300.000 franki. V sledečih številih so naznačene vse podpore, koje so se dale od države raznim bolgarskim šolam v kneževini, od kadar se je osnovala vrhovna državna uprava za učilišča do 1. januvarja 1882: 1. V Sofijskem okrogu 30.800 frankov 2. » Kjistendilskem okrogu 44.000 n 3. » Trnskem okrogu 38.500 n 4. n Orhanijskem okrogli 10.800 n 5. » Vidinskem okrogu 29.100 7} 6. » Lomskem okrogu 1.000 » 7. r> Borkovskem okrogu 11.000 7) 8. 7) Rahovskem okrogu 4.400 » 9. » Vraeanskem okrogu 7.400 7) 10. T) Plevnenskem okrogu 9.000 r. 11. n Lovčanskem okrogu 10.100 n 12. •n Svištovskem okrogu 800 n 13. 7) Sevlievskem okrogu 9.400 n 14. D Trnovskem okrogu 27.450 n 15. » Ruščuškem okrogu 20.240 » IG. j) Silistrenskem okrogu 11.400 7) 17. n Razgradskem okrogli 7.500 7! 18. » Eski-I)žumajskem okrogu 10.800 7) 19. Šumenskem okrogu 23.900 T> 20. » Provadijskem okrogu 8.200 r> 21. n Vamenskem okrogu 53.350 n (Dalje prihodnjič.) Knjige „Matice Slovenske4* za 1881. leto. Geometrija za učiteljišča. — Sestavil L. Lavtar, ees. kralj, profesor v Mariboru. Založila iu na svetlo dala ,Matica Slovonska." V Ljubljani 1882, v 8'«', 204 stranij. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. Cena 1 «rld. 20 kr. I. Pisatelj, kateri je leta li57J>. spisal občno aritmetiko za učiteljišča, podaje nam tukaj geometrijo z jednakim namenom. Sestavljena je ta geometrija popolnoma po Močnikovi knjigi: „Lehrbuch der Geometrie für Lehrerbildungsanstalten.2 Pisatelj je to storil deloma na željo vladino, kateri je nekoliko ljubša prestava že uvedene nemške učne knjige, deloma tudi zbog tega, da je bilo zaradi zmanjšanja stroškov možno clicheje Močnikove knjige rabiti. Naša geometrija obseza isto tvarino. kakor Močnikova in nekoliko nedostatkov, koji so poznani iz Močnikovega originala, prešlo je tudi v Lavtarjevo delo. Vender ne smemo L. Lavtarjevega dela prestave v ožjem pomenu besede imenovati. Rabil je sestavljaje svoje delo tudi Sclir ammo v o in Frisehaufovo geometrijo: prvo pri izbiranji nalog, drugi pri ure-dovanji tvarine same. V sledečih vrstah omenjati hočemo glavne razločke nemške Močnikove in slovenske Lavtarjevo geometrije, ter izraziti svoje, mnenje o teh popravah ali preinačbah. Obravnavajo s tožkosečniee izpustil je pisatelj vse ono, kar ima Močnik na onem mestu iz analitične geometrije o koordinatah in jednačbah teh krivih črt; — zato pa je najpotrebnejše stvari o koordinatah dodal v posebnem oddelku, kateri govori o simetriji in projekciji. To je hvale vredna prememba. Preverjeni smo. da jednačeb stožkosečnic ne razume pravo nobeden, kdor se ni prej učil jednačeb preme in kroga. Tudi ni umestno, obravnavajo jedno tvarino, recimo elipso, takoj v sredi svoje obravnave začenjati razgovor o čisto novem in drugačnem predmetu, kateri bi imel prvemu še le pomožno služiti. Ako je Močnik hotel podati tudi jednačbe stožkosečnic, naj bi najpotrebnejše reči o koordinatah učil že popreje. Kar pisatelj govori o simetrični leži in projekciji, to mu odobrujemo; vender bilo *bi pripravncje o simetriji govoriti še le v stereometriji; ker pri tvorih v jedni in isti ravnini prav za prav o simetriji govoriti ne moremo. Dva ravna tvora, katera bi po tej definiciji imela biti simetrična, sta skladna. (Cf. Frischauf: Elemente der Geometrie.) V planimetriji uvedel je pisatelj tudi nov, do zdaj nenavaden pojem: s oko t. je. Sokotje krstil je tvor, katerega dobimo, ako se sečeta dve premi v jedni in isti ravnini ter tvorita sovršnc kote in sokote. Izrek: ,dve sokotji, kateri imata dva kota paroma jednaka, imata tudi vse druge kote paroma jednake" služi pri dokazih o vzporednicah vrlo dobro ter nekoliko polajšuje dotične, navadno puste dokaze. V stereometriji postavil je pisatelj „klin" na čelo. Uzroke, kateri so ga na to napotili, navaja v predgovoru. Ne moremo reči, da bi stvar s tem veliko pridobila ali pa izgubila. Mnenja glede tega morejo biti različna. Prvemu koraku dosledno uči nas pisatelj izmed teles najprej piramido potem še le prizmo, stožec, cilinder in kroglo. Po definiciji različnih prostorov bilo bi pa dosti bolj naravno, da bi pisatelj za piramido uvrstil stožec, za prizmo pa cilinder. V obče se nam dozdeva, da je stereometrija, posebno v prvem oddelku, v vsej knjigi najmenj dosledno obdelana. Odobrujemo pisatelju tudi, da uči geometrijski naris in mreže posameznih teles takoj na dotičnem mestu, ko je lastnosti ali svojstva jednega teh teles pokazal, — ne pa še le za vse skupno na konci stereometrije. Za učenca je dobro, da si zna razna telesa narejati iz lepenke. Dokaze, da so „prizme, oziroma piramide, prostornojednake, ako imajo jednake osnovne ploskve in jednake višine," kakor jih navaja Močnik, izpustil je pisatelj in nadomestil jih z drugimi priprostejšimi, tedaj tudi l&že umljivimi. Omenjene izreke dokazuje namreč s premikanjem ravnih likov v prostoru. Pri krogli omenja in definnje Močnik v svoji geometriji tudi sferiČne kote in sferične trikotnike. V Lavtarjevi geometriji jih pogrešamo. Vender bi bilo primerno jih vsaj toliko omenjati, da učenec razume, kakšen pomen imajo časomerni koti, o katerih čuje v geografiji. Z nekaterimi vrstami in s pridejanima dvema likoma bi bilo o tem dovolj povedano. V trigonometriji definuje Močnik kotne funkcije najprvo pri pravokotnem trikotniku,* Lavtar takoj splošno. Lavtarjevo postopanje kot splošneje nam bolj ugaja ter tudi delo krajša. Pri §. 207. bilo bi potrebno, da bi dodal pisatelj tudi formule, kako moremo izračunati vse druge kotne funkcije, ako je dan kosinus, ali tangenta itd.: — in to zbog tega, da bi imel učenec vse formule takoj zbrane, ako katero izmed njih uporablja in bi jih ne bil primoran še posebej računati. Velike važnosti v geometriji so naloge. Te pomagajo, ako so v pravi meri in dobro urejene, pri pouku marsikatero težkoto premagati, z njih pripomorjo morejo priučeni izreki še le preiti v meso in kri. Razločujemo dvojne naloge, računske in naloge za načrtovanje. Prve služijo, da se vadi učenec računati in ob jednem priučene geometrijske izreke praktično uporabljati; druge, naloge za načrtovanje, utrjujejo pridobljeno znanost, razširjajo razumstvo in napeljujejo k doslednemu mišljenju. Nalog oboje vrste ima Lavtarjeva geometrija v obilni meri in sicer v mnogo večji meri nego Močnikova nemška. V planimetriji so računske naloge z decimalnimi in navadnimi ulomki; tudi so tako urejene, da služijo nekatere'pri prvem pouku, druge 11. pr. str. 40 št. 35 do 45 še le pri ponavljanji v četrtem tečaji, V obče so naloge na pravem mestu uvrščene in razumstvu učencev primerne. Jedino v stereometriji so naloge o pro" jekciji za učiteljišča odločno pretežke, ker spadajo v „opisno merstvo" (darstellende G eometrie). V planimetriji dodal je jako mnogo nalog iz svoje bogate zbirke g. prof. Jos. Celestina, ozir jemaje posebno na to, da se pri teh vajah učenec uri ob jednem tudi v aritmetiki. Pri nalogah za načrtovanje imeli bi še pohvalno omenjati, da pisatelj iz prva strogo loči analizo, načrtovanje, dokaz in dctcrminaeijo, ter s tem učencu najpri-pravnejši navod daje, kako mu je tudi v drugem slučaji postopati, da pride najhitreje do zaželjenega smotra. Razen nalog v ožjem pomenu besede, ima pisatelj še vaje; to so navadno vprašanja, katera imajo namen učenca k natančnemu in vsestranskemu premišljevanju napeljevati, ter tako njegovo znanje širiti in utrjevati. Take vaje so zelo koristne in njih uvrstitev med tekst je zelo primerna. V predgovoru pravi pisatelj, da sta njegov rokopis pregledovala in prenarejala po svojem prepričanji gg. prof. Jos. Celestina in And. Senekovič in da svoje knjige zarad mnogih ovir ni mogel po takih načelih spisati, kakor je bila njegova želja. . Nam se dozdeva, kakor da bi hotel pisatelj nekako grajo izrekati, da je knjiga sedaj slabša. Mi pa sodimo, da je knjiga na vrednosti pridobila, (nekoliko tega smo že po-preje omenili), ker „več očij več vidi"; pridobila pa je gotovo tem bolj, ker je pri sestavljanji terminologije, kakor vidimo iz predgovora, prijazno sodeloval tudi g. prof. Fran Leveč. Kar se jezika tiče, so posamesni izreki jasno, kolikor mogoče kratko in jedrnato povedani. Sem ter tja mora se nase uho se ve da še le temu jeziku privaditi; izkušnja nas bode učila nekatere besede drugače zasukati, da bodo ušesu lepše donele. Terminologija je v obče dobra in bode najbrž tudi obveljala. Omenjati hočemo vender nekoliko izrazov, ki nam čisto malo dopadajo; ti so: pregreznjula, iztaknj ula in razsulja. Ti izrazi slovniško gotovo niso opravičeni, in tudi našim ušesom čisto malo prijajo. Če smo izreke kratko in jasno izražene imenovali, ne moremo tega o vsej stilizaciji trditi. Na nekaterih mestih jo stilizacija prisiljena in težko umljiva. Omenjamo le na str. 145.: „Očrt in načrt krogle sta kroga, jednaka največjemu krogi inemu krogu. Ako stoji kroglina os pravokotno na horicontalni vzmetni ravnini, je očrt vsakega meridijana premer, načrt jednega krog, druzega premer in ostalih elipse; očrt vzporednih krogov koncentrični krogi, načrt vzporedne tetive." Tukaj je treba razbirati in misliti, da bralec zv6, kar je hotel pisatelj povedati. Kako bode učenec to razumel! Vnanja oblika knjigi jo prijetna ter so dobro razločuje posebno glede papirja od drugih knjig „Matice Slovenske". Glede tiska hočemo omeniti, da v knjigi sem ter tja pregled ni možen. Naslovu posameznih pododdelkov je časih preveliko, časih premalo prostora odmenje-nega, Na pr. na str. 20. vidimo od daleč naslov „kot v polukrogu", a drugi važnejši naslov „medsebojna zavisnost stranic v trikotniku® je med vrstami celo skrit. Jednako se ponavlja še na pr. na str. 30, 31, 33, 34 itd. Naša končna sodba je ta, da smemo L. Lavtarjevo knjigo v marsičem izdatni poboljšek Močnikove geometrije imenovati. Od slavne vlade pa pričakujemo, da nje praktičnemu uvedenju ne bode stavila nobenih ovir. Prihodnjost bodo gotovo pokazala, da moremo geometrijo isto tako vspešno poučevati s slovenskim učnim jezikom kakor z nemškim. Prof. A. S. Spominski list. Na Velikega Smarijina dan leta IJJ61. bilo je na blejskega jezera Otoku pri sv. maši zbrane več odlične gospode ljubljanske, med njo tudi dr. Ji. Toman. Poleg njega je iz svoje molitvene knjižice lepo molila ljubezniva Anica Grumnik-Scrib oje va> poznejša, a zdaj že pokojna soproga gospoda dr. Alfonza Moše t a. Odhajaje iz cerkve pozabi mala deklica na klopi svojo molitveno knjižico. Čez nekoliko trenutkov prinese knjigo za njo dr. Toman; a ko jo gospodična odpre, čita na prvi strani zapisane te verze: Ančki! Deklica mala, Pridna in zala, Moli lepo! Gori v nebesa Svoja očesa Obračaj zvesttf! Tak' boš vesela, Bodeš imela Dušo čistd! — Na Bledu 15. avgusta 1861. Dr. Toman. Gotovo ustrezamo mnogim čestit.eljem pokojnega doktorja Tom an a, da tukaj priobčujemo ta dozdaj še nikjer ne natisnem spominski listek, katerega hrani g. dr. A. Moše v Ljubljani. L. Bäsne Františka Preširna preložil a životopisem bitsnikovvm opati-il Josef Pcnižek. Ta lansko leto že naznanjena knjiga prišla je ravnokar v založbi Ladislava Sehn al a v Jičfnu y lepi obliki na svetlo. Gospod Josef Penižek, o katerem je znano, da se živo zanima za našo literaturo, storil nam je s to knjigo veliko uslugo, kajti prav iz srca moramo biti hvaležni onemu, ki nam pripomore k temu, da spozna širji svet našega duševnega velikana Preširna ter tako udobi vsaj površni pojem o po-membi naše literature, o kateri se iako rada izreka opovržljiva sodba. Priznavam sicer, da bi me veliko bolje veselilo, ko bi mogel reči, da je med Slovani duševna vzajemnost že tako razvita, da so prevodi iz jednega slovanskega jezika v drugi postali nepotrebni: a žal! do tega časa, ki prej ali pozneje vsekakor nastopiti mora, daleč je še in zavoljo tega mora posebno naš po številu najmanjši narod slovanski hvalo vedeti onim. ki njegove razmere med ostalimi Slovani razkrivajo in na znamenite plode njegove sicer maloobsežne literature opozarjajo. Posebno pa nas mora veseliti, da naši bratje Cehi, ki po inteli-genciji spadajo med prvi slovanski narod avstrijske države, ki imajo v. nami zelo jeduako usodo in ki so nam vedno izkazovali posebne svoje simpatije, dobivajo v tako izvrstnem prevodu duševne plode onega našega pesnika, čegar pesniški genij je že v njegovem razvitku spoznal neumrjoči njihov pesnik in znameniti estetik Fr. Lad. Celakovsky, kateremu se je že pred 50 leti zdelo potrebno seznaniti češko občinstvo z nekaterimi prekrasnimi plodovi muzo Preširnove. A sedaj h knjigi sami. V uvodu podaja gospod J. Penfžek kratek, večinoma po prof. Lev-čevem v „Zvonu" priobčenem životopisu, posnet, popis življenja Prešir-novega. Popis je kolikor mogoče natančen in sestavljen tako, da bode čitajočemu občinstvu lahko mogoče umeti pesni Preširnove; vrinila se je g. pisatelju vanj le pomota, da je iz „župnika" naredil „župana" kopanjskega, kar je pa sicer brez vsake daljše pomembe. Potem slede prevodi poezij. Priznavati moram, da sem z nekim svetim strahom vzel knjigo v roke, boječ se, da bi divnih poezij našega neumrjočega pesnika ne našel po slabem prevodu popačenih. Bal sem se tega temveč, ker mi je znano, kako težko je ravno češki jezik prilagoditi v pesnih slovenskemu in ker' sem svoje dni čital v hrvatskem, našemu najbližjem slovanskem jeziku, neprimerno slab prevod Preširnovega „Krsta pri Savici". A takoj pri prevodu „motta" preletela mi je radost srce, kajti zadobil sem prepričanje, da je moj strah bil prazen in da imam pred sabo dovršen prevod. Naj častiti čitatelji sodijo sami: Ja dlouho doufal a se bal, Pak nadeji jsem vvhost dal, Ted' neštčstim jsa rozechvčt, Zas strach i nadej' volam zpet. Tako je pel Preširen, to so njegove misli izražene z njegovimi besedami v češkem jeziku. In jednako dovršeno priložil je gospod Penfžek petnajst, pesnij Prešimovih, od katerih mi jedina „Sila spomina" ne ugaja popolnem, ker v njej gospod prelagatelj ni pridržal prvotne Preširnove pesniške mere, temveč jo nadomestil s češkemu jeziku bolje ugajajočim jambom. Posebno milodoneče preložil je pesni „Pod oknom", „Kam", „Ukazi", „V spomin Andreja Smoleta" in „Nezakonska mati". Izmed balad in romane preložil je g. Penižek, „Hčerin svet", „Učenca", „Doktorja", „Zdravilo ljubezni" in „Orglarja". Zadnji dve preloženi sta isto tako dovršeno, ko pesni; o prvih treh pa tega ne morem reči, kajti ravno tega, kar original dela tako-milodonečim in ljubeznivim — aconance — ne nahajamo v prevodih. Obžalujem, da gosp. Penižek ni na njo ozir jemal, kajti vsled tega nam v sedanji obliki te tri poezije ne morejo jednako ostalim predstavljati izvirnika popolno. Razen tega pa je napačno umcl izraz „jezični dohtar", ki ne pomeni „hovofiveho doktora", kakor je to preložil, nego „advokata". Izmed raznih poezij sta posebno krasno preloženi „Prva ljubezen" in „Slovo od mladosti". Pri poslednji imel bi prelagatelju očitati le to, da je popolnem izpustil prekrasni Prcširnov verz „Gradove svitlc zida si v oblake"; a z ozirom na ostali v resnici mojsterski prevod, odpuščam mu to prav rad. S prevodom te pesni in „Vojaške" prekosil je gosp. Penižek nedvojbeno Fr. L. Celakovskcga, v tem ko je sonet rTak kakor hrepeni oko čolnarja" poslednji preložil dovršeneje, pridržavši po mogočosti Preširnove stike. Ako konečno omenjam, da je obe gazeli in vseh petnajst sonetov, katere je gospod prelagatelj prav spretno odbral, preložil popolnem dovršeno, dolžnost mi je še vse čestiteljc našega Preširna — in kateri zavedni domoljub bi se jim ne prišteval? — povabiti, da si naroče to za nas Slovence v resnici znamenito knjigo (cena 70 kr.). Gospoda prelaga-telja pa, ki tako spretno zna prelagoditi odgovarjajoče češke izraze slovenskemu pesniškemu govoru, prosim, naj bi nas kmalu razveselil s prevodom ostalih Prešimovih balad in veličastnega „Krsta pri Savici". Hvaležnost slovenskega naroda mu je zagotovljena, Ivan Hribar. Slovenski glasnik. Slovensko sl&csito. Josipa Jurčiča Zbrani spisi. Založil in na svetlo dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Fr. Levee. I. zvezek: Deseti brat, roman. Natisnila Narodna Tiskarna v Ljubljani 1882, 8>} 203 str. Cona 1 gld Ta knjiga je te dni dovršena ter se bode začela še ta teden po raznih knjigarnah prodajati. Dotični odbor je dal priljubljenega rttesetega brata" za tega delj najprej na Svetlo, ker je ta roman že blizu osem let do cela razprodan in ker ljudje največ povprašujejo po njem. Ostali zvezki prinašali bodo Jurčičeve zbrane spise, kolikor je možno, v kronologiškem redu; vsako leto pridejo na svetlo po trije od 18-20 pol obširni zvezki v srednji osmerki. tiskani z novimi črkami na lepem, gladkem papirji. Prvih šest. zvezkov obsezalo bode romano, povesti in novele; sedmi zvezek dramatične spise in balade; osmi študije, feuille-tone in nekatere politične Članke, deveti literarno ostalino, osobito na pol dovršeni roman „Slovenski svetec in učiteljdeseti životopis s podobo in raznimi listi. „Kratek navod, kako razumno izrejati sviloprejko*. Spisal Janez Bolle, vodja c. kr. poskušališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. V Gorici natisnil in založil Paternolli 1882.8, 10 str. Knjižica ima zadaj še dva velika lista s podobami in načrti, iz katerih se natanko razvidi: 1) razvitok sviloprejke od izvaljenja do zapredanjn, 2) izreja sviloprejke. Poleg tega ima knjižica skoro na vsaki strani po več podob, ki kažejo, kar pojasnjuje berilo z besedami. Razlaganje je prav jasno, preprosto in za tak predmet v nenavadno lepi slovenščini pisano. Knjižico vsem svilorejcem toplo priporočamo. „Soča". O knjigah „Matice Slovenske2 poročamo na drugem mestu. Anion Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. V spomin stoletnico njogovega rojstva 1882. Spisal Ivan Lavrenčič Ponatis iz „Novic54. Založil pisatelj. Tiskali Blaznikovi nasledniki 1882. 8°, 58 str. Cona 45 kr. G. I. Lavrenčič, ki nas je oveselil v „Novicah" že z marsikatero zanimljivo črtico iz cerkvene zgodovine slovenske, opisuje nam v tej knjigi življenje in delovanje ncpozabljivega vladike ljubljanskega A. A. Wolfa ter z lopo, zgovorno besedo pripoveduje, kaj je ta genijalni mož in slovenski mecen storil za cerkev, državo in narod slovenski. Opisovanje opira se ves čas na uradno in zgodovinske vire ali na ustna poročila Wolfovih sovrstnikov, znancev in prijateljev, tako da nam podoba plemenitega Škofa, ki je ustanovil Alojzijoviščo, založil slovenski slovar in sveto pismo slovensko, ter svojo stolico in svojo vladikovino oblagodaril s tolikimi dobrotnimi ustanovami, živo stopa pred oči. Za toga delj in ker 12. junija t. 1. slavimo stoletnico rojstva njegovega, iz vsega srca obilim čestitcljem pokojnega škofa priporočamo lepo pisano in krasno natisneno knjigo, kateri je pridejana tudi dobro izdelana podoba Wolfova. Knjigo, katere čisti dohodek je namenjen „Narodnemu domu" in Bleiweisovemu1 spomeniku, prodaja g. pisatelj sam v ljubljanskem semenišči. Gregorčičevih „Poezij" prodalo se je do zdaj — tedaj v 6 tednih — že 1250 izvodov. To je gotovo najlepši vspeh, katerega je sploh kedaj doživela katera si hodi knjiga slovenska ter ob jednem najkrepkejši odgovor vsega našega razumništva „Slovenčevim" — protestantom. Josip Vesel, slikarski učenec na dunajski akademiji, po svojih spisih tudi našim čitateljem dober znanec, razstavil je te dni pri Bambergu v Ljubljani krasno z oljnatimi barvami na platno narejeno sliko, ki nam predstavlja star malin stoječ, ob kataraktu v globoki dolini. Slika vzbuja občno pozornost in strokovnjaki poudarjajo osobito genijalni način Veselovega slikanja. Celestinovo Aritmetiko za I. in II. gimn. razred, katero je nameravala izdati Matica Slovenska, založil ter do prihodnjega šolskega leta na svetlo dal bede tudi Otomar Bamberg v Ljubljani. Ob jednem je g. Bamberg kupil tudi založno pravico Lesarjeve „Liturgikc". Dfoic. Zadnji „Ljublj. Zvon1'je govoril o tej besedi. Opozarjam, da je že vele-znani g. J. Volčič v „Novicah" (1852, X, 396) pisal tako: Divič, okroglo glediše, (das Amphitheater, besonders jenes zu Pola ; aber auch jedes Amphitheater). Prosti ljudi to tako pripovedujejo: „Vile Učkarske so stavile z nekimi dragimi Vilami} da bodo v Pulju v jedili noči z Učke kamenje noseč i kodeljo predoč do petelinovega petja Divič sagradile, — ali kaj se zgodi? žena v Pulju peče kruh in, meser ga, pleskne z rokami po umesenemu hlebcu, zbudi peteline, ti počno peti, in Učkarske Vile. so stavo zgubile, ga niso mogle dodelati in ga niso smele potle pokriti. Sc dva druga Diviča sta na svetu, in tud ta dva so Vile sozidale. Divič od „D i v a," — „Vila" ali od „d i viti se". L. Ž. Taterman bilo je pri starih Slovanih ime božanstvenemu bitju, ki je imelo vodo v svoji oblasti (Ilanuš, slav. Mythus). To ime ohranilo se je do naših dnij po Gorenjskem. Pri vodnih koritih, ki so po vaseh, stoji na podolžni strani v sredi, ali pa ob konci korita navpično bruno, iz katerega moli žleb, po katerem pritaka voda. Temu navpičnemu brunu vele „taterman* iii spominam se, da sem videl mnogo tatermanov, ki so imeli na vrhu primitivno obrisano človeško glavo. Navaden je tudi pregovor: „Drži se, kakor taterman", to jc leseno. I. Ž. Nov časopis. G. Filip II a der lap začel je s 1. majem izdavati nov list „Ljudski glas", ki izhaja po dvakrat na mesec ter ima nalogo na krščanski in narodni podlagi zagovarjati posebno obrtniški stan. Naročnina mu je za štiri mesece po 1 gld., do konca decembra po 2 gold. Želimo mu naročnikov, kakor listja in trave že za tega delj, ker iz proste volje in dobrega srca nevede tako lepo in kolegijalnost svojim bralcem priporoča tudi — „Ljubljanski Zvon." Anastazij Grün o P režimu. G. P. pl. Radič je v dunajski „Tribuni* od 2. maja 1882. razglasil zanimljiv članek: „Anastasius Grün über die slovenische Sprache*, v katerem med drugimi stvarmi pripoveduje tudi to, da, ko se je 1. 1849. „Slovensko društvo" v Ljubljani obnilo do A. Grüna ter poprosilo ga donoska za Preširnov spomenik, odgovoril mu je ta dne 2. maja 1849. leta tako: „Meine Herren! Sic haben das schöne, dankenswerthe Geschäft übernommen, die Stelle, an welcher sich die irdischen Fussstapfen eines Unsterblichen in die Gei-stonvelt verlieren, den Nachkommen zu bezeichnen; Sie sammeln Bausteine für das Denkmal unseres trefflichen Preširen. Als ich Ihren Aufruf las, fühlte ich mich zu einer doppelten Pflichterfüllung aufgefordert; ich folge ihr nicht nur, um als Sohn des Landes, dessen Volkssprache der vaterländische Sanger bereichert und veredelt hat, meinen Obolus für diesen Todten beizusteuern, sondern ich möchte auch vor Ihnen, meine Herren, noch ein anderes Todtenopfer in dieses Grab senken, nämlich das des wärmsten, unauslöschlichen Dankes, den ein Schüler dem einstigen Lehrer seiner Jugendtage schuldet. Wenn jemals der in der Knabenbrust schlummernde Funke zur edleren Flamme, der unentwickelte Keim zur Hlütlic wurde, so danke ich es ihm vor Allen! Der Mann, dessen odysseeischer Geist „Violer Monsclien Städte gegolten und Siuon gelernt bat4 fühlte cs gar wohl, dass eine gebildete Volkssprache der wohlthätigc Strom sei, der in seinen Tiefen die Goldkörner jener höhern Gesittung- führe, welche allein die in Krämpfen liegende Welt endlich zu beruhigen und neuzugestalten vermag. In diesem Sinne hat der Verewigte in seinen Schriften eines der kostbarsten Vermächtnisse für sein Volk hinterlassen. Thum am Hart am 2. Mai 1849. Anton Alex. Auersperg m. p.a Ako pag. pl. Radič v tej razpravi znano dogodbo, da je Dagarin požgal literarno ostalino Preširnovo, imenuje „Märchen", zdi se nam ta trditev jako predrzna, dok'er je ne more podpreti z boljšimi dokazi nego je ta, da se je jeden mesec pozneje ta ostalina nahajala v rokah znanega patrijota (dr. Blei-weisa). S čim hoče gospod Radič dokazati, da je Dagarin Bleiweisu res izročil vso literarno zapuščino Preširnovo? Dokler tedaj ne bodemo čuli boljših dokazov, ostanemo te misli, da je Dagarin res požgal literarno ostalino Preširnovo, kakor je pisatelj teh vrstic opiraje se na poročila kovača Gogalc, zdravnika Pirca in trgovca Killerja dokazati skušal v Stritarjevem ,Zvonu* (V, 5, 66—68.). Ate saneta chrisma! Bilo je Veliki četrtek med 1 1803—180G., kadar so so v stolni zakristiji zbirali duhovniki, da pojdejo po škofa in mu strežejo pri posvečevanji krizme, krstnega in bolniškega olja; kar se približa ranjki Valentin Vodnik, tedaj profesor v latinskih šolah, nekomu tovarišu (morebiti celo M. Ravnikarju, vsaj on je to pozneje pripovedoval), češ, danes pa le pazi. da ne zapoješ: Ave saneta (nam. sanctum) chrisma! — Med posvečevanjem pride vrsta na Vodnika, kar jo on sam, učeni lat.inec, zapoje: Ave saneta chrisma! — Nadškof, bil je tedaj Mihael Brlgido — se pomuza, pričujoči se zavzamejo. Vodnik pa kot zid obledi ter se za ušesom popraska. Po dokončanem opravilu ga v zakristiji tovariši s smehom obsujejo: „Tine, Tine, danes si jo pa zakrožil!" On pa, pohleven in šaljiv, kakor je bil, pravi jim: „Nam stari pregovor resnico pove: Kdor mlati po družili, ostane sam cep. Bil jaz sem dans cep; — Bog pa že ve, Kateri lisici da stopi na rep." (Slov. X. 39.) Cehi so vedno bolj brigajo za naše socijalne in literarne razmere. Nedavno je po Slovenskem potoval g. E. Jelinek, urednik „Slovanskemu zborniku*, ki jo svojemu listu nabiral kulturno-zgodoviuskih črtic. — Praški „Svelozor* je v svoji 10. št t. 1. prinesel na češki jezik preloženega Tavčarjevega „Tr-žačana4* (iz 1. št. letošnjega „Ljubljanskega Zvona") in v svoji 18. št. Kersnikovega „Ponkerčevega očeta"', ki je bil natisnen tudi v 1. št. našega lista. Oba spisa je krasno preložil g. Josip Peni že k, vrli literarni posredovatelj med Čehi in Slovenci. Isti gospod pisatelj je na češki jezik preložil našega P r c-širna, kakor pripovedujemo na drugem mestu, in v kratkem izide pri Se lin al u v Jičinu tudi Jurčičev „Tugomer" v njegovem prevodu. Iz Zagreba sredi maja. Veselih novic mi je danes dokaj poročati iz lepe Hrvatske. Najprej govoril bodem o lepi literaturi. — Matica Hrvatska razpošilja svojim članom knjige za leto 1881. Katere knjige je društvo izdalo, povedano je že v letošnjem „ Ljubi j. Zvonu- na strani 180. — Gospod Hude Bu dišav lj o vič izdal bode prelepe 1 irske proizvode umršega Vukeliča. To je bil pravi pesnik! G.Franu Cirakiju, dobroznanemu pesniku in prof. Petru Marko-viču gre lwala, da sta to izdajo omogočila. Knjiga veljala bode 1 gld. — Almanah „Hrvatska za godinu 1881" ki jo je izdala shrvatska mladež stranke prava" izšla je nedavno. Dodana je slika Vjekoslava Bacha. str. XXI i 257. — Naravna je stvar, da vsi tu natisnem proizvodi niso Bog si zna kolike vrednosti, ali priznavati mi je. da sein mcuj pričakoval nego sem našel. Knjiga je jako elegantna in velja 1 gld. 20 kr. — Prof. dr. Izidor K r gnjavi dal je iz „Narodnih Kovin" ponatisniti svoje, za poznavanje hrvatske tekstilne obrtnosti uprav znamenite .Liste iz Slavonije." Cena 00 kr. — Vijenac gorskog i pitomog cviječa lirvatsko-srbska. Pjesmarica, uredio J. A. Kaznačic. Drugo umnoženo izdanjc. ('ena 60 kr. — „Grad Petri ji j a" zove se zgodovinska črtica Nikole Kosa. Za Petrinjanca jc to delce vsakako vrlo zanimivo. — „Hrvatske Vile" prekrasnega tega lista izšel je 3. in 4. zvezek, oba polna interesantnega gradiva in z lepimi večinoma izvirnimi slikami. Hrvatom moramo čestitati, da imajo takšen list; da pa „Svjetlo" ne bode izhajalo, to je pametno. — Kroatische Revue. Herausgegeben von Dr. Ivan von Bojničič. št. II. Zadržaj: Friedrich Pestv über Kroatiens Verhältniss zu Ungarn. (To so članki, ki jih je slavnoznani dr. Fr. Rački spisal v „Pozoru", od koder so potem preloženi in sem natisneni.) — Das Wechsel-gesetz vom Jahre 1876, von Dr. Wilhelm Winter. — Zur geistigen Kultur in Bosnien, von S. Singer. Poleg druzih neznatnih poročil natisnenc so tudi tri nemške pesni Petra Preradoviča in odgovor prof. J. S u mana na zlovoljno oceno njegove knjige „Die Slovenen,;. Hrvatje g. Suraann ne morejo pozabiti, da je Kajkavce imenoval — Slovence. Gospod Šuman pozivljc se tu na dela Miklošičeva, Jagičeva, Kopitarjeva, Fikerjcva, Dnmmlerjeva in tudi na .Ljubljanski Zvon" I. pag 94+777, a uredništvo imenuje vse te knjige „kroatenfeindlich". — Kaj ne, tak odgovor je temeljit! Hram modrosti — jugoslovanska akademija znanostij in umetnostij! — naj tudi kaj o njej poročim. Žalostna vest je to, da te 25. aprila umrl pravi član akademije in predsednik matematično prirodoslovnega odseka, dr. Josip Šloser vitez Klckovski. rodom Moravec. Pokojnik prišel je 1. J838, na Hrvatsko kot zdravnik, a na polji prirodinih znanostij bil je najplodovitejši pisatelj hrvatski. Njegovi spisi — deloma tiskani, deloma še v rokopisu — prava so zakladnica hrvatske flore in faune. Vjcčnaja mu pamjat! — V javni seji filologično-zgodo-vinskega odseka jugoslov. akademije, v 10. dan aprila meseca čital je vseučiliški profesor Nadko Nodilo svojo razpravo: „Prvi ljetopisci i davna istorijografija dubrovačka". Predmet razpravi so nekateri do zdaj nenatisneni letopisi dubrov-niški. Stari ti letopisi, zdaj lastnina jugoslov. akademije, osködni so po zadržaji in pisani v vrlo slabem jeziku, važni so pa zategadelj, ker so najstarejši svedoki zgodovine dubrovniške. V isti sednici izročil je pravi član akademije S Ljubič nekoliko stotin dubrovniških pisem do benetske republike od 1461. do 1791. — V 10. dan majnika meseca imel je matematično-prirodoslovni odsek javno sejo in čital je pravi član dr. Bogoslav Šulek nekrolog pokojnega Bleiweis a. Dr. Šulck, ne poznavajoč slovenskih razmer, piše sicer o umršem našem vodji vrlo lepo, ali sem ter tja bi vender želel, da se je malo bolj držal faktov. — V 25. dan aprila meseca imela je akademija tajno sednico in je pravi član profesor dr. L. Geitler izročil akademiji ona dva sinajska rokopisa, ki ja je on našel. Akademija je ukrenila, da se vsak rokopis posebej tiska; trebnik izšel bode šejktos, a prihodnje leto tudi psaltir. Omenjeni učenjak naprosil je tudi dunajsko akademijo podpore za izdavo vclicega dela: -Das slavisehe und albane-sisehe Schriftthum". Temu delu dodani bodo snimki kacili 50 rokopisov cirilskih in albanskih. Ysakako vzbudila bode ta paleografija velikansko scnzacijo. Kakor gotovo vem, dodelana je tudi v rokopisu „Zgodovina bolgarskega jezika". Tu skušal bode prof. Geitler pobiti Miklošičevo teorijo o stari slovenščini in dokazati, da se je jezik, v katerem so najstarejši panonskoslovenski spomeniki pisani, govoril v Makedoniji. Kakor znano, potoval je dr. Geitler v to svrho nekoliko mesecev po Makedoniji. Vedercmo! M. M. Napis na lepem kamenitem huzarskem spomeniku v Logu pri Vipavi, o katerem govori v denašnjem listu g. dr. H. Dolenec v svojem spisu „Izza mladih let", slove tako: „Paul Rostas, des k. k. 5loii Jluszaren Hogimouts Gemeiner, welcher am Sten Oktober 1813 nebst vier Kameraden, die Stellung des retirirenden Feindes ausspähend, mit edlem Entschluss die Vorposten allein angriff, von 60 Mann zu Fuss und 7 zu Pferd umgeben, Leonidas gleich iJi Stunde zum Staunen der Gegner focht — bis 30 Kugeln sein Heldenleben für Monarchen und Vaterland schlössen. Ihrem tapfern Waffenbruder, als würdigen des Andenkens, das k. k. 5te Huszaren Regiment.a Jednak napis je tudi v madjarskem jeziku poleg nemškega. R D. Zaradi raznih neprijetnih zadržkov moralo je v tej Številki izostati nadaljevanje „Luterskih ljudi j" in poročila o Gregorčičevih pesnih. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5.— Ui»ra»ni»tvo: na Marije Terezije cesti 5. Tiska „Närodna Tiskarna8 v Ljubljani. Uganjke Sestavil Fr. Tomšič v Irastu na Tirolskem. I. Logogrif. Iz zlogov: čas, če, čud, ec, gar, i, ip, ii, ja, jot, ka, lca, lan, le, me, o, ra, relit, ri, si, te, ti, t d, zeb, za zloži 10 besed, katere pomenijo: 1. osobo iz sv. pisma starega zakona, 2. grško boginjo (nimfo), 3. delavca, 4. ime iz stare zgodovine, 5. junaka iz grške vstaje 1. 1821., 6. mesto na Nizozemskem. 7. vas na Gorenjskem, 8. lenuh ga ima preveč, priden premalo. 9. častno je najbolje, 10. človeka finskega plemena. Začetnice teh besed od zgoraj doli čitane dajo ime slovenskega pisatelja, koncevke od zdolaj gori čitane jedno njegovih del. II. Aritmogrif. 1) 14, , 5, 8, 15, 8, 4, 10, 11, mesto v Galiciji. 2) 2, 17, 2, 10, starogrški kipar. 3) 1, 2, 8, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, Gališki nadškof. 4) 2,, 17, 10, 14, 6, 18, 5, starogrška kolonija. B) 7, 8, 7, 19, 6, 20, 18, vas z gradom na Erdeljskem blizu Abrudbanya. «) 10 , 15, 16, 6, 13, 10, 21, moško ime. V 4, 2, 20, 9, 2, 14, 2, 5, 2, palača na Dunaji. 8) 6, 2, 9, 2, 22, berač. 9) 6, 10, 5, 8, 20, 8, vas v gornji Švici,- zadnja leta večkrat imenovana. tO) 7, 5, 1, 7, 2, 16, 10, 23. 24, 10, slovenski plemič. Začetnice teh besed od zgoraj doli čitane dajo delo pisateljevo, koncevke pa od zdolaj gori njegovo ime. OPOMNJA. Oglašati hočemo vselej imena tistih naročnikov, ki uganjke pogode ter nam o pravem času pismeno to dado na znanje. Vabilo na naročbo. Vso p. n. gospodo polul.etne naročnike opozarjamo, da jim z denašnjo številko poteka naročnina ter jih uljudno prosimo, da bi jo blagovolili o pravem času ponoviti; kajti 7. št. pošljemo samo tistim, ki bodo imeli naročnino plačano do 29. t. m. Novim naročnikom moremo ustrezati še z vsemi dozdanjimi številkami; tudi od lanskega letnika imamo Št. 4—9. še na razpolaganje. Upravništvo. ^ Ljubljanski Im. J§ I & v"! Öl © ä&P - Narodna Tiskarna t Ljubljani Štev. 6-__V Ljubljani, Ji. junija 1882. Il.leto^ IN S ER A T I „LJUBLJANSKEGA ZVONA". Vsak inserat četrt strani obsežen stane vselej po 3 gld., če se tiska jedenkrat. po 2 gld. 50 kr., če se tiska dvakrat in po 2 gld., če se tisk a trikrat. Pri daljših inseratih, osobito ako se tiskajo večkrat, dajč se znatni odstotki. Inserate vzprejema „Ljubljanskega Zvona14 upravništvo v Ljubljani, na Marije Terezije cesti 6. J. G10 N TINI, ~ knjigarna, trgovina z umetnostnimi izdelki in muzikalijami, kakor tudi s papirjem in pisalnim orodjem v Ljubljani, Mestni trg, št. 24 priporoča se za oskrbovanje vseh v to stroko spadajočih stvarij, katere se vsakikrat hitro in jako ceno oskrbujejo. Velika zaloga slovenskih molitvenih bukvic in slovenskih ljudskih spisov. g) Vsake vrste hišno opravo najpriprostejšo in najelegantnejšo, vso oprave za stanovanja, hotele, toplice itd. dekoracije vsake vrste in sploh vsa dela, ki spadajo v to stroko, preskrbuje dobro narejeno prav v ceno Fr. Doberlet, tapezirar in trgovec s hišno opravo v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14. Dunajskega „Zvona" letniki 1877., 1878. in 1880. se še dobivajo po 2 gld. 50 kr. Vsi drugi tečaji so pošli, tudi se ne hranijo več posamezne številke. Isto tako so na prodaj „Boris Mirans Gedichte" po 50 kr. pri podpisanem. l8_3) Jos. Stritar, Wien VIII. Lange Gasse 44. Knjige iz Jurčičeve zapuščine dobivajo se v Ljubljani pri Gerberju in Giontinijn, v Novem mestu pri Krajcu. „Doktor Zobera, roman, spisal J.Jurčič, velja 60 kr.; „Kalifornsku povesti", spisal Bret. Harte., velja 50 kr.; „Tugomer", tragedija, spisal J. Jurčič, velja 60 kr.; „Na Žerinjah", izviren roman, spisal Janko Krsnik, velja 60 kr.; „Župnik Wakefieldski", roman, iz angleščine poslovenil prof. J. Jesenko, velja 1 gold.; „Mej dvema stoloma", izviren roman, spisal J. Jurčič, velja 50 kr.; „Cvet in Sad"; roman, spisal J. Jurčič, velja 80 kr.; „Zimski večeri*, zbirka novelic, spisal dr. Ivan Tavčar, velja 50 kr. — Dohodek je namenjen stari slepi materi Jurčičevi. C. kr. prviligirana Z j kune Adriatica ii hü,5 Jadransko zavaroratoo drašlvo, najstarejše avstrijsko zavarovalno društvo ustanovljeno 1. 1822. Ustanovni kapital: 20,000.000 gld. Prejema proti dober kup premijam in najkulantnejšim pogojem zavarovanje proti ognju in transportnim škodam, kakor tudi zavarovanja na življenje in nesrečne slučaje v raznih kombinacijah. Glavni zastopnik za Kranjsko J• Perdan, trgovec in hišni posestnik, cesarja Jožefa trg v Ljubljani. barvar in lakirnik, za frančiškansko cerkvijo v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo raznih finih oljnatih barv, firnežov in lakov in se priporoča za izvršitev raznih del, spadajočih v njegovo stroko, katere izvršuje točno in v ceno. Vna-nja naročila na barve se brzo in v ceno oskrbujejo. A. Orehek krojač, j Äbargöxili ulicah Ü. 1 (t iiUlniJk«m poslopji) priporoča svojo bogato Izbrano veliko zalogo zgotovlje-nih. oblek za gospode, dijake in dečke. Cela deška spomladanska obleka počenši od gld. 2.— više. Obleke za gospode počenši od gld. 12.— više. Spomladanski svrhniki za gospode (fina roba, netiskano blago) počenši od gld. 12.— više. (4-3) Vrhu tega se zdelujejo obleke iz v zalogi se nahajajočega sukna po izvodi solidno, brzo in v cenö; podpisani sprejemlje tudi sukno v zdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam. Sigurnim odjemnikom zagotavljam obleke tudi na mesečne obroke. + M 1 1 1 I 1 1 1 I 1 t + + ■f + Zaloga platnenega J T perila in modnih T J stvarij J -V- LJubljani, »ja na Mestnem trgu št. 17. jc [^ten j^ItL Cenilniki se radovoljno na zahtevanje pošiljajo. MAAAAAAAAa \ Gostilna pri „Ogrski Kroni" 4 v Zagrebu. ^ (H6tel zur ungarischen Krone.) ^ Podpisani naznanjam «1. občinstvu, po-^ sebno potnikom iz slovenskih pokra-r-^ jin, ki hodijo v Zagreb, da sem dn6 1. no* ^ , ^ vembra m. 1. zopet prevzel ^ gostilno pri „Ogrski Kroni" t ^ v Zagrebu, sredi mesta, v liici, £ ^ "bliau Jelafcičevega trga. V 5 Naj se vaakteri potrudi k meni priti, f ! 2 ki želi biti dobro postrcžen; pripravljena T * je zmerom najboljša pijača in izvrstna ku« V hinja, a Se posebno priporočani potujočemu W J občinstvu Bnaina in v ceno prenočišča. W 3 V obče p» obetam, dft bodem vedno skrbiO f 2 z v&o močjo to, da bodo moji gosti za- V J dovoljni s postrežbo, kakor tudi z nizkimi JT J cenami. V 2 Pri vsakem 'dohodu žolozni*kcga vluka T jS stoji na kolodvoru moj omnibus. £ ' Janez Kregar, r gostilničar. ^ ^ (12-6) p^yrwvrxrrvrrrrrrrrrrm ! b^v1 Umetne zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v zlatu, vulkanitu ali celoloidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paiehel v Ljubljani* poleg Hradeckega železnega mostu v I. nadstropji. (12—e> IB. Schitnik in Kunst f S t Ljnbljaiii, Judovske ulire št. 4. £ 3 Bogata zaloga obuval vsako- £ J vrstne lastne fabrikacije iz razno* ^ J i vrstnega usnja, po naj novejših y j * modnih žurnalih izdelanega, pri- £ j J poročata po najnižjih cenah 2 j 5 B. Schitnik in Kunst ? a Y Ljubljani. g I Izdelana obuvala si lahko <$> ? vsak pogleda in izbore iz naše za- & S s £ Popravila vsake vrste izvršu- 5 ^ jejo se natanko in hitro po naro- ^ J čilu in se zaračunajo po najnižjih ^ J cenah. 5 5 Naročila po pošti se hitro, ^ S solidno in točno izvršujejo, ako se A A nam pošlje uzorno obuvalo. v 3 Mere so za poznejša naročila £ J skrbno spravljajo in cenilniki a Ji franko razpošiljajo. (12—«) jE Peregrin Kaj zel, trgovina s steklom v Ljubljani, na Startm Ir^i St. 30, priporoča bogato in različno zalogo steklenic, kozarcev, porcelana, bele prstene robe, rujave žgane kuhinjske posodo iz Znojma, zrcala iz tovarne grofa Krnskega, z oljem tiskane podobe, pozlačene okvire izdelane nor mero od 9 kr. do 51 kr. meter, cerkvene svečnike, šipe češkega iii belgiškega izdelka, katere se tudi udeJavajo v okna starih in novih poslopij, za cerkvo v gotičnera zlogu zbarvanimi šipami, petrolejske sve-tilnice, po nizkih cenah. Prekupci dobivajo rabat. Naznanjam si. občinstva, da som naročil t Olju tiskano podobo umrSoga Dr. J. ßlciwcisa v'ta Trstcniskcga visoko ?t> contimotrov, žiroko 63 conti-metrov. Podoba jako izvrstno izdelana, bode služIla v kraftbo vsaki sobi. Ker sera naročil samo gotovo Število podob, prostih, vaakega, kdor želi sliko gotovo dobiti, da poiiljo COnO 4 gl. Slik» je ž« izšla. (12—fi) Resnično je šivalni stroj dan danes že nepogrešno hišno orodje za vsako hišo in razširjenega je na miljone komadov po raznih stanovih človeških. Šivalni stroj lepša vsaki salon, navdušuje dame in igraje gospe na-pravljajo svojo obleko, perilo in druge stvari. Nihče, kdor ga še nima, naj tedaj ne zamudi istega kar najhitreje pri meni naročiti, pa to samo tedaj, ako želi zanesljiv, gotov, dober, soliden in primeren šivalni stroj Vv^S kupiti, a ne zameta ti novcev za po-S^Kf narejen šivalen stroj. Velikanska zaloga pravih ame-rikanskih Silige rje vili strojev, od katerih se jih rabi že sedaj 4,000.000 komadov, nadalje mnogokrat izboljšanih pravih Wheeler-Wilson-strojev, med temi najnovejša vrsta z ravno iglo, konečno originalni stroji Elije Howeja, ki je šivalne stroje iznašel v Newvorku z najnovejšimi neverjetno umetnimi popravami, nahaja se pri meni. Zastopstvo vseh teh pravih strojev je po pogodbi za vso Kranjsko le v mojih rokah in, hvala Bogu, vsled konkurcncije s slabo ponarejenimi stroji, kateri svoji nalogi nikdar že zdaj ne zadostujejo, a ki bodo še menj zadostovali v prihodnje, prisiljen sem bil, da sem v Ljubljani najel še jedno prav veliko proda-jalnico in da sem svoje delavske moči znatno pomnožil. Prodajam vsakega teh za 5 let garantiranih strojev, kakor že več let, tudi zdaj proti majhenim mesečnim vplačilom na obroke od 4 do 5 gld. in na aro od 10 do 15 gld. Po tem potu je mogoče prav lahko kupiti danes tako v ceno potrebni šivalni stroj. Ako treba poprav pri šivalnih strojih, oskrbujejo se v moji mehanični delavnici brzo in najboljše. Tudi se prevzema čiščenje strojev. Velika zaloga svile za stroje, cvirn na vretenih in v mrežah, velika zaloga v ovčji in bombažni robi, isto tako v iglicah za Šivalne stroje. Posamezni oddelki za šivalne stroje dobivajo se pri meni boljši in cenejši, kakor kje drugod. Neprestano imam tudi v zalogi proti ognju in ulomu popolnem varne blagajuice od F. Wertheima in Comp, tudi po izredno nizkih izmanjšanih fabriških cenah. Za solidno in točno postrežbo jamči moja dobra že 11 let v Ljubljani obstoječa in po vsej deželi Kranjski dobro znana firma, katera se priporoča i nadalje blagovoljnosti si. občinstva in za mnoga naroČila najiskrenejše s spoštovanjem Fran Detter. Ljubljana, Mestni trg 168 na oglu pod Traučo poleg železnega mosta. / Lekarna Z u m jri samorogi Jul. pi. Trnkdczy-jeva na Mestnem trgn v Ljubljani. priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmerom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot izvrstno uplivne priznane specijalitete, izkušena domača in homeopatiška zdravila: Cvet zoper trganje, po dr. Maličn, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraren m Zf stoječim znamenjem; 1 steklenica $0 kr. Planinski žeiiščni sirop kranjski, i zbore n xopor kaSulj, hripavoBt, vratobol itd.; I stoki. 66 kr. Koristnojii nogo v«i trgovini ae nahajajoči toki. Pomnhljevo (Dorsoh) jetrno olje, n&jboljSo vrsto, izbornO zoper b ram ore, pljučnico, kožno iepustko in bezgavne oteklino. 1 slekl. 60 kr. Anaterlnska ustna voda, najboljša ca ohranjonjo zob tor zobnega mesa in takoj odpravi amradljivo sapo iz ust. l steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljioe, o. kr. priv., no smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati In so so užo tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabnsanji dlovcäk^gn telesa., glavobolu, olrpnonih udih, sktuonom želodcu, jetrnih in »biitoih boleznih, v škatljah fc '21 kr.; jedou zavoj s 8 ikutljmral 1 gl. 5 kr. Bazpoš-ljava «ct lo jedon zavoj. Mazilo zoper p6ge, sinje, bradavico (grčico), rudečico Da obrazu itd. ; čo ae jo nekaj večerov s tem mazilom namazalo obraz, odpravi vso nesnago /. njega brez »ledu. — Lončok stana 60 kr. Angleško mazilo za barvanje l&s. Jako dobro in neškodljivo sredstvo za barvanje Osivelih Ida. Lonček z na vodom 60 kr. (11—5) Odličnim spoitovanjem Aromatična pomada za rast las od dr. Pitha pospoiujo riwt Ms in pool svilnatimi trakovi v raznih barvah, kakor tndi z zlatimi in »rebernimi črkami, da lahko izvrši tudi naročila za trukovo k vencem in napise hitro, lepo in ceno. Tudi priporoča svojo veliko zalogo raznih cvetlic za dekoracije v tobah ali slovesnostih. — Naročil» te tprejemaje v glavne j trgovini in v poddruinici. Vnanja naročila na vene« in trakove to točno izvržč. Spoitovanjom A. Korzika, umetni vrtar. k», i s >GtO«OOiMOi Iiara9 sladkor, čaj, rum, razni likerji, delikatese, južno sadje, drogve, eterično olje, esence, razne barve, francoski šampanjec, kakor tudi druga raznovrstna vina v buteljah dobivajo se najbolje in najceneje pri H. L. Wenclu pri „modri krogli", na Mestnem trga v Ljubljani. Obce priznana kot jako izvrstno izdelana dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega je izšla. V originalu naslikala in v oljnato-barvenem tisku izvrstno izvršila sta jo c. kr. dvoma tiskarna in artistični zavod g. ßeiffensteina na Dunaji. Velja pa Podoba V oljnato barvenem tisku 63cm široka, 79®" visoka, neraz- peta gld. 3. Podoba na platnu razpeta V 10cm širokem baroque okviru gl. 6 50. Podoba na platnu razpeta V 13cm širokem baroque okviru gl. 8. dalje v velikosti 55—68cna. Podoba V oljnato barvenem tisku z 10°" širokim baroque okvirom gl. 5.80. Čistega dohodka teh podob nameryena je polovica za „Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem JI KolfflclU zaloga stekla in poreelaua v Ljubljani. „Närodna Tiskarna" v Ljubljani.