St, 65 HllOB T HtlflBl (Ml CW!ltl 01 TI Mfl^g*^ \ * * ■ iS« Posamezna številka 20 cent. Letnik XllX jrt»aJ«, levima pondetjek, viak da« sjatn / si?kcg» It 20, I. nadstrop|e. DopM aaj , ji^ma cc ne sprejemajo, rokopisi se fr* Anton G erbec. — Lastnik tiskar za mese L 7.—, 3 mesece f Zs Inozemstvo mesečno 5 Ur več. ilftvo: P on •• jjatelj g* ". .tiskarne LJ . ^»dnt v L "32.— In celo leto L 60.— ednifiva in uprave it 11-57- Številke v Trstu In okoHd po 20 ce«L — Oglasi m računajo v Hrokostf tac kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent atuir^T^v, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih aavodo* mm po L 2 — Malt oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica FrančiSka Aslikega fitev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniitva is uprava U-5& ga civilnega zakonika o zakonskem pravu s prehodnimi predpisi glede že izrečenih razsodb za razporoko, odredbe z ozirom na kovani in papirnati denar, odredbe o predujmih rad primanjkljaja v proračunu. ška s\ojim strastem, ki ga razjedajo v kega in tudi najrahlejšega pojava ljubezni sovraštvu do nas v tej deželi in do Jugo- do svoje slovaške narodnosti so pošiljali slov eno v sploh, mu ne zadostuje italijan- Slovake pred madžarske sodnije, kx so ,in sko časopisje, marveč piše tudi knjige, ki obsojale večkrat v večletne ječe radi mo jih že opetovano omenjali v tem listu, panslavističnih stremljenj m zločina proti Pri vilno srednjih in strokovnih šol in visoko Zdi so pa, da mu tudi to jugoslovensko šojo v Bratislavi, f r^^tralik^sko mene. nasprotniki pravega sporazuma Zopet pa imamo tu pred sabo starega,' stvom izgnali slovaški jezik skoro iz vseh kaj — neljubega znanca: g. A Tarnajo, ljudskih šol, v vseh pa so z nemoralnimi tega najzgovornejšega slavofoba med tisti- sredstvi negovali mađarsko dusevnost m mi italijanskimi žumalisti, ki se ne uveijav- skušali vzgajati med Slovaki najhujše___ liajo samo na torišču domače vsakdanje narodne odpadnike. Srednje m strokovne jj^ železnicah in pri tramvaju, do- politike, marveč stopajo s svojimi nauki šole so bile vse madžarske. O kaki poli- (^^ ^ ^^^ ^ ^ januarja 1923 so tudi pred šfrši svet. Da more dajati oddu- tični svobodi m bilo niti govora. Kadi vsa- ^ raztegn:ene M sodno osobje, ki priha- tem, ki ga razjedajo v kega in tudi najrahlejšega pojava ljuoezm . gr^ vladavine. sovraštvu do nas v tej deželi in do Jugo- do svoje slovaške narodnostiso ^<>^11 ^ ^ zakljttčena Qb 18.30. priprave zo aneksijo Reke Pismo sen- Tittooi-ja o italijansko-jugo-slovenskem sporazumu RIM, 14. Ob 17,30 je odpotoval proti Reki kr. komisar mesta Rima sen- Cremo-^________^______________________nesi s svojim kabinetnim načelnikom. Ka- loH^e^posUj^preozko, *dT njegovo slavo- tolika, da se je politično in strankarsko | kor znaBOt bo sen. Cr smonesi predsedo-fobstvo nima tu dovolj rezonančne podla- življenje med Slovaki bujno razvilo m j aneksijskim slavnostun na Reki. Z ge Na to kaže njetforv članek V rnilan- imajo ti povsem primerno parlamentarno j isUm viakom je odpotovalo tudi zastop-skem «Secolo», kjer ^topa kot branitelj zastopstvo v praški zbornici, kjer vodja stvQ - čujte! — Slovakov, ki da jih Cehi kruto slovaške ljudske stranke slovaških sepa-.vatrrajof Slovaki so — piše Tamaro — v ratistov, pater Hlinka — ta slovaski Kadi. srednji Evropi zelo važno ljudstvo za «po--svobodno uganja svoje orgije v zvezi z litično strategijo* Evrope. To ljudstvo da Nemci in Madžari! utegne — radi slovaška republika glednem času konitih sredstvih! Portem pa da v pozi —.—- _ ---—_— . svobodoljubni — položaj Slovakov v čeho- pustili vse njegove dosedanje izbruhe so-slovaški republiki v najtemnejši in najža- vraštva proti našemu narodu! lostnejši luči, da se morajo čitatelju lasje Morda pa imamo razlog za to, da je od ogorčenja in kamen mesto srca g Tamaro sedaj stresel svoje slavofobstvo bi moral imeti v prsih tisti, ki ne bi mu nacj češki narod. Časovno smo še preblizu ta slika izsilila na oko solzo sočutja z ski3pU sporazuma in prijateljstva med ubogimi in nesrečnimi Slovaki. Italijo in Jugoslavijo. Tako si mora Poslušajte le, kaj pripoveduje g. Tamaro g Tamaro vsaj za hip nadeti nekako re-.ned drugim! zervo napram Jugoslovenom. Zato si je V nekdanji Ogrski so vzeli Slovakom le pomagaj s tem, da je šel na Slovaško odpi-jeztk; Čehi pa jim kratico jezik, kruh in rat venme svojemu slavofobstvu. Tudi Ta-vero! Razumljivo je, da ..češko časopisje maro VG| ^a ima g. Mussolini hud pogled T.n ie»m ta Tflma- « j. ____________lr ri-žn} i nii»rfnve RIM, 14. Ministrski predsednik Mussolini je danes dopoldne spet sprejel prefekta napoljske pokrajine cav. Agostino Dodamo. Prefekt mu je poročal o volilnem položaju na jugu. Ob zaključku razgovora je on. Mussolini omenil, da vlada proučuje V državni "P«« *« načrt za razširjenj« napoljskega prhtani- n^no znižanje osebne doht^rine zA uslui ,Stroški w {.našaK 300 miijfon0¥ iir> ki bi jih pa država ne plačala, Jugoslovenska kraljica v Genovi GENOVA, 14. Danes zjutraj je prispela na poti iz Beograda jugoslovenska kraljica s prestolonaslednikom. Kraljica je nadaljevala pot v Beaulieu. Venizelos v Rimu RIM, 14. Danes zjutraj ob 9.50 je prispel iz Brindisi-ja bivši grški ministrski predsednik Venizelos s svojo ženo. Na postaji sta ga pričakovala grški odpravnik poslov Psaroudas ter osobje grškega poslaništva. Venizelos se je nastanil v Grand Hotel;, še tekom današnjega dne bo odpotoval v Cannes. Na vabilo župana mesta Jakina, naj /se udeleži aneksijske slavnosti, je sen. Tom-maso odgovoril v daljšem pismu, da ise radi male bolezni ne more udeležiti slav- nodaje, 275 tisoč delegaciji v Ljubljani za materijalne izdatke in končno 500 tisoč dinarjev za podporo med vojno porušenim cerkvam. Pogreb mm irJnistra Buktega ZAGREB, 14. Včeraj popoldne so pokopali v Zagrebu Vilima Buksega, bivšega ministra za prehrano, predsednika Saveza grafičkih radnika in generalnega ravnatelja cOsrednjega urada za zavarovanje delav-cev». Njegova truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v dvorani grafične organizacije. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi delavstva in zastopnikov raznih kor-poracij. Med pogrebom je delo v Zagrebu počivalo. Po ulicah, kjer je šel sprevod, so bile trgovine zaprte. Na čelu sprevoda so nosili okrog 50 vencev raznih strokovnih delavskih organizacij in institucij. Sprevoda so se udeležili tudi delegati iz province. Iz Ljubljane so bili zastopniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev in vseh socijalnih institucij. Za krsto >e stopalo sorodstvo, za sorodstvom pa glav- ia. jfcapiElaa vcrilitirala mm mandata S Pred prihodom Radićevcev Joblastev s pokrajinskim namestnikom dr. »n^i xr ....... I Cimičem na čelu. Beograjski ministrski BEOGRAD, 14. Na vcera3sn|i 8e,, na-| dr ki je v imenu rodne skupsčine so biU vei^ciram^si. ^^na ^ 'krasen venec s tra. bo lahko lotila drugih važnih političnih vprašanj. _ Zasedanje velikega failstovskesa sveta Številična moč fa&Stovske stranke. RIM, 14. Na sinočni seji velikega fašistov-skega sveta je upravni glavni tajnik fašistov-ske stranke comm. Marinelli poročal o notranjem položaju stranke. Do sedaj je bilo ustanovljenih 7216 fašjev; v fašistovsko stranko je vpisanih 960.000 članov. Tajnik je nato podrobno poročal, v kakem razmerju so ti fašji m zavrača z največjim ogorčenjem ta Tama- £ ^ varno p^eočitno križati njegove člam razdeljeni po posameznih P^"'«1^ rov drzni atentat na resnico. Ves ta članek ^ćune Križa pa'jih g. Tamaro ven iar-le Ve^ki svet le ^Idne™ g^ijta—J je- pravijo - pamflettudi s svojimi izbruhi proti Cehoslovašk^. g^P^SadS™«a rtda°J^bila razprava o vprašanm možnosti nakoplčenja več b*nkcii fašistovskih voditeljev. O tem so govorili Mussolini, Acerbo. Finzi, De Bono in Giunta. re za tem, Mož pozablja, kako krčevito se Mussolini-da mora Italija na vsak način v družbi z - va trudi, da bi zasnovala in zago- Njegova politična koncepcija gre da mora Italija na vsak način v —— - jeva ^________ Madžari zavzeti profjslovansko stališče! lov^ia prijateljske odnosaje s čehoslovaško Uspeh te proiislovanske politike mandati poslancev HRSS, katerih verifikacija je bila sprejeta v verifikacijskem odboru. Vsa skupščina je ta čin pozdravila. Pričakuje se, da pridejo poslanci HRSS, še ta teden v Beograd. Jugoslovenski in muslimanski klub sta dobila včeraj proti večeru brzojavko iz Zagreba od vodstva HRSS, da odpotuje danes zvečer z brzim vlakom v Beograd petdeset radićevskiH poslancev, in sicer onih dvajset, katerih mandati so že overovljeni, potem deset onih, čije poverilnice ima v rokah musliman dr. Behmen in končno še dvajset poslancev, za katere prinese dr. Maček pooblastila s seboj in jih izroči predsedništvu skupščine. Overovljeni poslanci gredo takoj v skupščino, glede ostalih pa se bo šele sklepajo, ker imajo po poslovniku tudi oni pravico, da pridejo v zbornico in da govore o svoji stvari, samo glasovati ne smejo, dokler niso njihovi mandati verificirani- Nocoj bi ;ik.e nore repuUiko, posebno pa čim uspešnejše go- Končno je veliki svet sklenil, da smejo imeti I j^jj 0dpotovati v Beograd oni radičevci, po i amarovem mnenju — zajamčiti le SDOdarske stike. Pozablja, da mora Italija sindikalni in vojaški voditelji samo po eno (mandati so že verificirani, pa so odlo-" ~ " * __ j t _____• _____cur,;;}, ^ivlJcni- fiinkciio: kdor zavzema kako vodilno mesto v ; ______,___i__—„ rzpostava nekdanje Ogrskel t radi svo?e varnosti in radi svojih življenj- funkcijo; kdor zavzema fc.fcpda Ta politična koncepcija — nadaljujejo ;pteresov zahtevati, da se sklenjene j stranki, ne more istočaan® zavzemau^Kasega Eeški ifsti - je sicer z£ebna stvar g Ta- ^o^^odbe - torej tudi ona,.ki se ^ nrnpičo na trpha nrntestiratl r\__t._ it! I7vr«:iiri f!Oi'-aU mni po^F14" A ___i:i___ vladnega mesta. Proti zaključku seje so poro- mara. Najodloćnejše pa treba protestirati ^ Ogrske - spoštujejo in izvršijo doj ^ ^^^^^^ ^Ukem^ n, , fi *t*.-nii Att o^ivoć^a sta lianskn lavnosti i -t___i^ M/Uiirmo wr»r»sta-' r _ . ^ . r»^t__t J, o« aa nn-čin, kakor da Slovaki ne bi bili hrepeneli p-o svobodi, marveč le po mirnem delu in kruhu. Tamarov članek dovaja do to, da je Čehoislovaška republika v isti krivega zaključka, da Slovaki niti ne Jorganizaciji z _ Jugoslavijo in da znajo razlikovati med svobodo; m rob- £ Cehoslovaška celo voditeljica tvorbe stvom! Tamaro kot poedmec sicer m ves ^ sporazuma| da morejo torej taki italijanski narod, ki se ^ hrabro boni za g a ital;janske strani proti čeho- svojo lastno m svobodo drugih. Ali, četudi republiki neugodno delovati tudi ima kdo svoje lastno politično uverjenje, Jugoslavi^ G Mussolini se pa ponaša s vendar nima radi tega pravice, da svojega £ J zunia in ga šteje kot političnega nasprotnica zasramuje! l o je državno-političen čin na korist Italije nemoralno ze med političnim, ^trankanu ho^e vestno in točno držati, iste države. Koliko bolj pa — vsk^ka " f . . * •Cehosl. Sarnoslatnost. - če se gosto-1 Zakinliek a vseh teh dejstev ,e da ljubje kake države, kakega naroda, zlo- Mussolm. odklania m.sel. da b. pnjatel,-rablja v to, da 4 iele1'Tamaro klatil'^po'Slo^škem m^ro. d*"torej ^fi'fi itevkoT Ter'je'ravnitelptvo lavmUo ta in nabiral svoj »materijal, med tamkaj; ^.StL'T predlog, so delavci nadijevali z delom do poldne. Ko so se popoldne hoteh povrniti * mm vi* i _______- .. a M>« 4- rk C+rX p} o ti temu, da obvešča italijansko^ jasnost skrajnih po?ledic, "kar izključuje v^posta- ^ postal OTL^GimUuRckel je, da se vo madžarskega gospodstva nad Slovan!l|bo voK!na propaganda povečala tcJcom prihod-Pa še na nekaj je pozabil g. Tamaro. Na njega tec^na. — Danes se bo vršila razprava o * - At---1-----i.- —u iefi fašist o vskem naraščaju. Dve stavki v Italiji Stavka v Tnrinu - Poidnevna stavka v Napetiju , TURIN, 14. Stavka delavcev in uradnikov, nameščenih v tovarni avtomobilov «Spa», traja dalje. Stavka je izbruhnila že v torek ob 8.30, ko so inženirji in uradniki zapustili urade. Tedaj je ravnateljstvo dalo s sireno znamenje, naj tudi delavstvo nr^T^^sr^ Stvo s Cehoslovaiko in Ju,« .ame- ^ati Mekciji V češkemJista sodi- njal^ rna^^.^J^k^!^n tovarn, p.a^ tudi ure med žili vožnjo, ker hočejo priti v prestolico z ostalimi tridesetimi skupaj. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, so pripravljeni tudi ostali Radićevi poslanci, 15 po številu, da se odpeljejo v Beograd, ko bo potreba in pride poziv od bloka. Opozicijski blok izjavlja, da je sedaj glavni del njegovega posla izvršen in da je njegov uspeh zagotovljen. Politični položaj pa je še vedno norma- kovi v državnih bojah. Od pokojnika so se poslovili zastopniki splošne delavske zveze, grafičnih organizacij in drugi. Pred domom Saveza grafičnih radnika in pred domom glavnega radničkega Saveza so fanfare igrale žalostinke. Pred temi poslopji, kakor tudi na grobu so zapeli nagrobne pesmi. _ Poincare triumfira Senat 6prejel Poincarejev govor z odobravanjem. Poročilo finančne komisije. PARIZ, 14. Sinočna seja senata je pokazala, da stoji Poincarejcva vlada na trdnih tleh. Do zadnjega trenutka pred sejo senata so nekateri mislili, da bo senat nastopil proti vladnim načrtom za zboljšanje franka in s tem tudi proti vladi sami. Toda že dejstva sama so pobijala te domneve; kajti frank je pričel spet rasti in danes moraš plačati že 105.— italijanskih lir za 100 frankov. Kakor znano, pripisujejo v gospodarskih krogih boljšanje frajika dejstvu, da sta Amerika in Anglija ponudila Franciji denarno pomoč. Umevno je, da se je z dviganjem franka pričel dvigati tudi prestiž vlade. Poincare je torej lahko sinoči z mirno vestjo stopil pred senat. Poročevalec finančne komisije Berenger je v kratkih potezah orisal bistvo vladnih fiskalnih pred'ogov ter jih tupatam precej kritiziral. Po dokončanem poročiiu je Poincare stisnil roko poročevalcu, nakar je sam povzel besedo ter jjričel braniti vladne načrte. Predvsem je prosil senat, naj čimprej odobri vladne predloge; tu je omepi!, da je tudi nemška ofenziva proti franku veliko pri- šnji^i Madžari in madžaroni, dale zajemi! Gospod Tamaro je torej kot »ostre-I /\t» a % \ >-m irtrtk /> irnf orom mrvrn vorlpti lnrli lii veliitega Kozia, Kar ne di ^^ torej iz vira. o katerem mora vedeti tudi Uvelega Kozla ur n. £ „ to. Nato so g. Tamaro. da je zelo — kalen, da T-l'™ | dcUvcitakoj sklicali shod. na Jcateremjc mlakuža.) * ~ " da je zeio — kalen, 7 bi ,1 ^^ T n°le; Dm! j .. ! govoril tajnik delavske zveze «Fiom». Izja- Tu gori rečeni češki list zaključuje: Z Zakaj se bavimo s tem zadnjim izbrunom! ^ bo ^av,tvo podpiralo uradnike zvračanjem dejstev ne pridobi slovaško slavofobstva g. Tamaro? Ker smo iskreni j ^ n-illQvij1 stremljenjih in da bo z njimi ljudstvo rlčesar. Preveč ljubi resnico in in dosledni pristaši sporazuma med Uahjo | ^^ stavkalo, toda le pod pogojem, da * s-- ' " " vsako len, a vse pričakuje dogodke, ki morajo pomogla k padcu franka. Francra se je zadol-najno nastopiti za vlado in za opozicijo, žila ker je morala najeti posoulo za popravo Kabinet reLje še vedno svoje t^oče posle m one v narodni skupscrni Vlada je P res ^ a finan,ni položaj drzave je kljub trdno odločena ostati na krmilu, doklsr ne [emu dobcr Mccil)arodni položaj Francije je pride v Beograd zadostno število radicev- ostaj neizpremenien; vsi nekdan:i za verniki so skih poslancev in je opozicija ne pregla- ostali n|eni pri)atelji. Senat je Poincarejev go- ......«... . ^^ sprejel z viharnim ploskanjem. PARIZ, 14. Danes dopoldne se je v senatu nadalievala razprava o finančnih načrtih vlade. Razprava ie potekla čisto mirno. Vsi govorniki, • «■ • 1* _ *______ 1 ? ~ v« X*« < i«« n a r»r r rtrtt «xje. Opozicijski blok čaka, da pridejo radičevci v Beograd, nakar bo začel enotno akcijo. Vsa pozornost je sedaj obrnjena na Zagreb. Vest, da pride v soboto v Beograd pet- tudi oni, ki so sicer proti finančnim načrtom, idičevskih poslancev, je naravno so odobravali zunanjo politiko Poincareja. deset Radičevskih poslane izzvala veliko razburjenost v političnih), krogih in radost v opoziciji. Radikali se more razume ti;» Kako drzno bije g. Tamaro resnico ne mo z vsem svojim puuu«.^ imena stavke. Nato je govorilo Se pa njem. Po tem stremi tudi nas nastop na laycev Edcn izmcd njih je očital ur po sedanjih volitvah. Ravno zato moramo na- kom ^ moraij oti prvi navaliti rečna dejstva. Madžari so v žalostn? dobi učinkoviti — mogli zapirati poti 4o reče svojega gospodstva nad slovaškim Ijud- nega velikega in žaželjenega cilja! stra za kolonije Federzonija je ministrski i^ajtžll^l.1 5,111 ®vcl ^ svet odobril nekatere ugodnosti za duhov- Mussolini o zunanjepotitičnem položam ščino; med drugimi je biki za poslovno leto Odobritev nekaterih mednarodnih pogodb 1924-25 letna renta za škofe zvišana od Novi ukrepi v državni »pravi 6 000 na 12.000. Kongrua za župnike, ka- RIM, 14. Danes ob 14.30 se je esestal mi- tera je iznašala v smislu prejšnjih določb nistrski svet. Na začetku seje je ministrski 1500 lir, je bila določena na 2500 lir. Novi predsed. v svojih izjavah o mednarodnem prejemki se bodo izplačevali brez odbit- položaju omenil, da bo reparacifsko vpra- kov in bo osebna dohodarina_ ostala v šanje po izročitvi poročila izvedencev sto- breme proračuna verskega fonda. Ministr-ptlo v novo fazo. Vprašanje Jubalanda — ski svet je na pobudo vojnega ministra je rekel Mussolini _ je predmet pogajanj spremenil nekatere določbe o vojaški ob- med Rimom in Londonom. Tu je ministrski veznosti z ozirom na bogoslovce in kato-oredsednik podal izčrpno poročilo o po- liške duhovnike. Italijanska vlada ni socibah ki jln je Italija sklenila v 17 me- namreč dosedaj dovolila nikakih ugodnosti secih fašistovske vlade z raznimi država- za katoliške duhovnike z ozirom na vojarni, ter je predočil koristi, ki jih bo od ško službo. Na današnjem ministrskem njih imela italijanska industrija. Gre tu za svetu pa je bilo sklenjeno, da bodo smeh pogodbe s Kanado, Francijo, Švico, Čeho-1 v naprej tudi bogoslovci — kakor velja to slovaško, Jugoslavijo, Špansko, Avstrijo, že za visokošolce --odložiti v času miru Albanijo in Rusijo. Sledilo je poročilo o vojaško službo do 26. leta starosti. Kato- posoji'u Poljski, za katero je prevzela Hški duhovniki, katerim je poverjena emisijo italijanska financa. ; dušna oskrba na ozemlju kraljevine in ko- Izjave predsednika je ministrski svet *ača^o oproščeni vojaške v; ?I s splošnim odobravanjem na znanje, f^be.. V slučaju mobilizacije bodo du- oakar so bili sprejeti sledeči mednarodni hovmki, ki so za^a^o ah trajno oprosčem, dogovori: i. Trgovinska in plovbna pogod- dodeljen: v vopki kot^ vojaški kaplan, ali ba med Italijo in Zvezo sovjetskih in soci- Pa# ^ so.nite11. ^ mi e ami je i o jalističnih republik; 2. itaiijansko-ruski ca- primerno m kcmcnoveljavno urejeno tudi finski dogovor; 3. načrt za kraljevi ukaz vprašanje vojaške dolžnosti duhovščine v za odobritev dogovora med Italijo in dru- n<>vih pokrapnah, katera je bila pod bivšo gimi državami, ki je bil podpisan v Por- i vladavino oproščena vo^ke službe.^ torose 23. novembra 1921 in ki urejuje že- Ministrski svet je sklenil raztegniti na lezniski promet med državami-nasladnica- mesto Reko med drugimi sledeče zakone: mi avstro-ogrske monarhije. Ustavo kraljevine in določbe za proglaša-Po sprejetju nekaterih uredlotfov mini- nje državnih zakonov, določbe ltaliianske- na-de-adni-proti drlo glavi in kako krvavo žali čehoslovaško stopati proti vsem nepremišljenim in zlo- vll0£ju y tovarno, nato bi delavstvo v republiko, govorijo notorična in neopo- hotnim poizkusom, ki bi — če bi bih Mesto tega pa so se šli rajše po- --1__J _* i___ M _ J-l__• ..« .. A r>l-.! K^nlrmrili__mnKi! ranim f i nflK Hrt fPfP- ' - - gajat s prefekturo. SUvka pristaniških delavcev t Napoliju NAPOLI, 14. Vlada je pred kratkim izdala odlok, s katerim je pooblastila mestni svet v Napoliju, da prične z delom za razširjenje napoljskega pristanišča. V ta namen je bilo nakazanih 200 milijonov lir iz državne blagajne. Da bi država spet prišla do tega denarja, je zvišala pristaniške pristojbine v Napoliju, kar je seveda takoj pogubo nosno vplivalo na promet v pristanišču. Pristaniški delavci so se pričeli bati za svoj obstanek; delo v pristanišču je namreč vedno bolj pojemalo. Gibanje med delavstvom se je od dne do dne večalo m doseglo tako mero, da je ministrski predsednik Mussolini smatral za potrebno poklicati k sebi vladne zastopnike v Napoliju, da bi mu poročali o vsej zadevt In res, napoljski prefekt, župan, admiral Milio in podtajnik fašjev v Napoliju so se napravili v Rim. Toda med tem časom je v Napoliju že izbruhnila stavka. Ko se je napoljski prefekt s spremstvom včeraj ob 10.30 javil v palači Chigi, ga ministrski predsednik ni hotel sprejeti, izjavil je, da ga ne sprejme, predao ne neha stavka. Prefekt je izjavo ministrskega predsednika takoj telefonično sporočil ▼ Napolj pristaniškim delavcem. Ti » se takoj povrnili na delo. Ministrski predsednik je zvečer sprejel prefekta m ostale; navzoča sta bita tudi minister za javna dela in comm. MuratorL Po daljši razpravi je ministrski predsednik določil, da omenjeni odlok ne stopi še v veljavo. Posebni komžsin bo poverjena proučitev vpratei a -iikih pristojbin. Poslanci obsojeni na Francoskem PARIZ, 14. Poslanca Marcel Cachin in -------, — ,— r - . i vaillant Bouturiere in 4 drugi komunisti so nost, vendar govore da mhce ne ve kako ^j ^^ Uak na 4 mesece ječe in na se bo stvar razvila. Priznavajo, da bo mo- b*o*ščuvali neka-rala rlada g. Pašica pre, al« sle, od.topiti. ^bo i^u anarhistične Radikali upajo, da dobi Pašic zopet man-|terc vt,,clj y dat za sestavo nove vlade in da pridobi j propagande. - razpustu nmim UrizBora ali dr. Korošca. BERLIN, 14. Kakor se je že delj ča^a predvidevalo, je bil torej Reicbstag razpu-ščen; volitve se bodo vršile najbrže prve dni maja. Volilni boj se je že začel. Včerajšnja seja je bila med tistimi, ki jih berlinski listi radi imenujejo zgodovi Jugoslavija in Bolgarska BEOGRAD, 14. Snoči je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je predvsem razpravljalo o političnem položaju. Kabinet je ugotovil, da je postal njegov položaj v«?led prihoda radičevcev zelo labilen in da je možen njegov padec vsak dan. Kljub temu zatrjujejo radikali, da ostanejo na krmilu, dokler ne pridejo radičevci v parlament, ne prisežejo in jih ne preglasujejo. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o razmerah v Bolgarski na podlagi informacij, ki jih je dobil od poslanika v Sofiji Rakiča. Akcija bolgarske vlade proti ma-kedonstvujuščim je le krinka in da Cankov preganja le zemljoradnike m komuniste, ki so baš njegovi nasprotniki. Zadnje dni je začela bolgarska vlada zapirati celo razne komunistične zadruge, češ da so protidržavne organizacije. Ugotovilo se je, da je med 99 doslej aretiranimi osebami le en sam član makedonstvujuščih, bodisi ker gre za sporazumno aretacijo, bodisi, da gre za člana, katerega Cankov ni bil gotov. Na Bolgarskem vlada velika zmeda, posebno v Sofiji. Jugoslovenska vlada je sklenila, da naj poslanik Rakič sporoči bolgarskemu kabinetu, da je Jugoslavija pripravljena v zaščito svojih pravic storiti potrebne korake, ki gotovo ne bodo prijetni za Bolgare in da bo po potrebi tudi zasedla nekatere bolgarske kraje. Na koncu seje je buo odobrenih nekaj kreditov, in sicer 900.000 dinarjev za vzdrževanje bogoslovij, 72.000 za gradbo skladišča monopolske uprave, en milijon za orožništvo, 250.000 trgovinskemu ministrstvu za razširjenje mojstrskih tečajev, 250.000 ministrstvu prosvete za potne in selitvene stroške, 90.000 ministrstvu ver kot honorar za izpopolnitev verske zako- m- sko. Manjkalo je le malo poslancev; med temi Stinnes, ki se zdravi na Kan-irskih otokih. Ta zbornica, o kateri se je govorilo toliko slabega, je umrla s tistim ravno-dušjem in s tisto apatijo, ki je postala/ moderna za povojne parlamente. Državni zbor je v naglici odobril v drugem in tretjem čitanju Schachtov načrt za ustanovitev zlate kreditne banke; nato je prišel kancler Marx z ukazom državnega predsednika za razpustitev državnega zbora. Marx je v kratkih besedah dokazal potrebo razpustitve zbornice, opozarjal je, da je že v svojem predstavitvenem govoru rekel, da ni sedaj čas za prazno govoričenje, ampak da je treba na vsak način rešiti državo iz vedno večjih nevarnosti, ki ji grozijo. Radi tega ni mogla vlada privoliti v razpravo o izjemnih pooblastilih, katero je zahtevala opozicija. Ker ni mogla vlada, kljub pogajanjem, doseči sporazuma s strankami opozicije, je »smatrala za svojo dolžnost povprašati narod za njegovo Nato je kancler prebral sledeči ukaz: «Ker ie vlada morala ugotoviti, da je večina državnega zbora proti temu, da bi za sedaj ostale neizpremenjene izjemne odredbe, izdane v smislu pooblastilnega zakona od 13. oktobra in 8. decembra 1923 in ki jim vlada pripisuje naravnost življenjski pomen, razpuščam državni zbor v smislu člena 25. ustave. Podpisan: Ebert.» Stari Fehrenbach, bivši kancler, je imel nato običajen nagovor na predsednika državnega zbora Loebeja, nakar je bila seja zaključena. Gospodarsko zboljšanje - Je pa še drugi vzrok, radi katerega je hotela vlada preprečiti dolgo in strastno razpravo v parlamentu: Strah, da bi znala ta razprav neugodno vplivati na stanje nemške valute, katera se mora na vsak način obvarovati pred nadaljnjim padanjem. Po seji državnega zbora je Marx izjavil inozemskim časnikarjem, da se je gospodarski položaj Nemčije zboljšai. Tako je na pr. Šievilo delavcev, ki so dobivali podporo radi skrčenega delovnega umika, padlo od 2 milijonov na 130.000 v teku zadnjih 4 mesecev. Tudi Število brezposelnih se je skrčilo na 300.000. Vlada bo ostala na svojem mestu ves Čas do novih volitev, ki se morajo izvršiti tekom 60 dni po razpustitvi državnega zbora. V teku nadaljnjih 30 dni se mora parlament sklicati. Poljski konkordat VARŠAVA, 74. Te dni bo odpotoval v Rim Stanislav Grabski, brat ministra-predsednika, Stanislav Grabski bo vodil pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata. Načrt za ta konkordat je Grabski izdelal že takrat, ko je bil minister za pro-sveto v Witosovcm kabinetu. Produkcija premoga in petroleja na Poljskem VARŠAVA, 24. V prošlem letu je Poljska producirala 37 milijonov metr. stotov premoga, od katerega je padlo na izvoz milijonov metrskih stotov. V istem času je Poljska producirala 54.900 vagonov surovega petroleja. Od tega je bilo izvoženih 23.750 vagonov. Poljska ima vsega skupaj 2610 petrolejskih vrelcev, od katerih je pa 227 zaprtih, v drugih 329 se pa dela s skrčenim urnikom. V industriji petroleja je zaposlenih 13.800 delavcev. Naproti rusko-kitajskemu zbiižanjn. PEKING, 14. Vlada je sprejela nekatere točke načrta za sporazum z Rusijo glede vzhodne kitajske železnice in izpraznitve Mongolije s strani ruskih čet. V merodajnih krogih se smatra, da ni sedaj več nikake ovire za priznanje «de jure* sovjetev s strani kitajske vlade. Nadalje se zagotavlja, da bo predsednik republike podpisal še danes načrt za rusko-kitajski sporazum. _ Odprava poletne ure na Nizozemskem HAAG, 14. Druga zbornica je odobrila s 45 proti 32 glasovom predlog, ki zahteva v splošnem interesu odpravo zakona o poletni uri. ODSEVNE MESTI l\w gospođa Uirgfiljii Steka Gospod Virgilij Sček je naslovil v listih na naše ljudstvo besedo v slovo. V svojem pismu pripoveduje, kako da je prevzel poslansko mesio v tako kritični dobi, kakršnje ni doživel slovenski rod v vseli trinajstih stoletjih. Njegovo delovanje da se je gibalo v treh smereh: 1} posvečal je svoje delo neštetim gospodarskim vprašanjem, posredoval je in v tisočerih primerih nudil ljudstvu pomoč v vsak- neuspeh je gotovo že zakrivilo dejstvo, da je med upokojenci veliko pomanjkanje smisla za organizacijo. Posebno upokojenci na deželi živijo povsem izven organizacije. Ker se društvo poteguje tudi za njihove interese, bi bilo želeti, da se včlanijo tudi podeželski upokojenci ter prispevajo s članarino za kritje ogromnih stroškov, ki jih zahtevajo akcije, katere vzdržuje vodstvo v prid vsem upokojencem. Ker je pobiranje članarine vsled oddaljenosti združeno z velikimi težkočami, je sklenilo vodstvo Društva državnih upokojencev, da danjih potrebah; 2) vodil je stalno borbo za da se uvede sistem zaupnikov, ki bi vpisovali ohranitev naših jezikovnih in kulturnih pravic; člane in pobirali članarino. Kdor želi biti za-3) reševal je našo organizacijo, ki je bila že upnik^ naj javi svoje ime in priimek predsed-dobro pod vplivom kapitalističnih krogov, kar da se mu je posrečilo v veliki meri. Mi bi to njegovo -slovo* pospremljali z drugačnimi pripombami, nego smo prisiljeni po njegovi krivdi: da ni namreč v svojem »Malem Listu* ponovil svoja večna očitanja na račun našega vodstva — podtikanja, ki so bila še tisočkrat ovržena, ker so v navskrižju z resnico. Ne direkten, vendar pa dovolj odkrit napad na našo stran je že v tem, da priporoča kandidatsko listo našega volilnega odbora in priporoča ljudstvu, naj gre disciplinirano v volilno borbo zato, ker so na nji trije njegovi somišljeniki! To je: ljudstvo naj ve, da drugi niku Društva državnih upokojencev g, Roich-u, via Cccilia de Ritimayer'št. 7. DruittfeRS ueslS Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu opozarja svoje člane, da se bo vršil jutri popoldne ob 4.20 redni občni zbor v predsobi na stari policiji, trn tržaškega livllenia Znorela je. Zasebnica Emesta C.,stara 37 let, stanujoča v ulici Porta št. 386, je že delj časa kazala znake duševne nenormalnosti. V kandidatje niso vredni njegovega zaupanja!! svoji bolni domišljiji si je predstavljala, da jo Tako postopa g, Virgilij Šček celo sedaj, zalezujejo razbojniki, ki jo hočejo umoriti, Vče-ko so se naše politične organizacije pošteno i raj zjutraj zarana je revico posebno hudo na-sporazumele za skupen nastop na volitvah, padla strašna bolezen. V strahu pred pretvez-ko je tak nastop neogibno potreben v obrambo nimi razbojniki se je zaprla v svojo sobo, od-tistih tisočerih potreb in koristi naše narodne prla okno ter začela s pretresljivim glasom vkupnosti, o katerih govori g. Virgilij Sček, vpiti na pomoč. Njeni domači niso mogH do Postopa iako še potem, ko so se .pogodbeniki nje, ker nesrečnica ni hotela nikomur odpreti; obvezali, da bodo v času volilne borbe naši bati sc je bilo, da bi v svoji blazni grozi sko-lisli — in med tem tudi «MaH Lisi* — izogi- čila skozi okno. ba!i medsebojnih napadov! In pri tem je g. \ , Končno so domači obvestili o dogodku re-Virgilij Šček še tako — korajžen, da govori šilno postajo. Posrežnika, ki sta prihatela z ljudstvu o potrebi discipline! zdravnikom na lice mesta, sta vlomila vrata Gospodu Virgiliju Ščeku bodi povedano j ter prijela zblaznelo žensko. Potem ko jo je povsem odkrito, da bi bilo nujno potrebno, da zdravnik nekoliko pomiril, jo je dal prepeljati ni se našel kdo, ki bi njega poučil, kaj je na- i v opazovalnico. rodna disciplina in kako se jo je treba držati Hcda ^^^ 25-letna Marija Dftiderle, stan. v v praksi! Da je bil gospod poslanec Virgihj uIici R0Z20l_Molino a venlo št. 130, se je vče-Sčck res mož narodne discipline, če ne bi bil raj predpoldne sprla s svojo taščo, a je slabo v zasebnem občevanju m v parlament« odkls- naletela, kajti tašča ji je pokazala svoje ama-njal *Wilfanov nacionalizem®, če bi bil vse- ; stiske zmožnosti. Napravila je konec prere-kdar deloval v skladu m v sporazumu z dru- kanju s tem> da ^^ parfcrat krepko brc-gimi našimi poslanci: veruje naj nam, da bi ^ v trebuh. D«iderlejeva je zadobila pre^i bila njegova prizadevanja, ki se toliko ponaša hude po$kodbe. Na Hce mesta poklicani zdrav-ž njimi, res koristna a narod naš toliko v sme- nik rc§nne postaje jo je dal prepeljati v mest-ri pozitivnih uspehov, kolikor tudi v negativni ^ bolnišnico ^ri^'io0 v^cfzm^no j ® P° Hud živčni napad je škodo naše narodne stvari. Zfth ?7P,° ♦ zasebnica -Marija Fra- G. Virgilij šček sc je poslovil. Želimo mu net C\S ******* v i tka in tistega pomirenja, ki mu bo do-^f^ » ? JIL divodivo ter se parkrat udarila po glavi. Domači so ji še pravočasno iztrgali orodje iz rok. potem so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki Franesichevi obvezal par nenevarnih bunk na čelu. Ženska pa je bila še zelo razburic-na; zato so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Zlikovski obiski. Predsinočnjim ao se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje železničarja Marija Negri, odpočit puščalo, da bo puščal nas na miru s svojimi dosedanjimi vnebovpijoče krivičnimi napadi m podtikanji! _ Svoboda tiska in fašizem Podminister Finzi se je v svojih agitacijskih gOVorih v Benetkah in Padovi doteknil tudi vprašanja preuredbe tiskovnega zakona. Podminister je na^Iašal, da je zadobil tisk v zadnjih letih tako ogromen pomen, da so časo- stanujoČega v Vialc HL Armata It. 15. Ukradli pisi grozno orožje v rokah tistih, ki jih pose- so več kosov perila, par oblek in srebrno uro, dujejo. Pri tem je posebno namigoval na mož- vse skupaj vredno okoli 1200 lin nost, da bi se znalo spričo popotne svobode Negri je prijavil tatvino na kvesturi. tiska prav zgoditi, da pridejo javna glasila ! — Predpreteklo noč so neznani, nepoklicala Ivk o v roke inozemcem in sovražnikom drža- ni gostje posetili gostilno «Aile Viole«, ki se ve, ki bi ga potem vihteli proti državi. Spričo nahaja v ulici S. Lazzaro št. 20. Postregli so vsega tega da nastaja neodklonljiva potreba,?si z jedjo in pijačo, tudi v predal za bankom da se svoboda tiska preuredi na način, da bi' so pogledali; našli so 600 lir v gotovini bilo kaj takega nemogoče. ; ki so jih seveda pobrali. Proti tem nejasnim izjavam podministra ' Lastnik gostilne je prijavil nezaželjeoi obisk Finzi-ja so že upravičeno povzdignili svoj glas na kvesturi, ne samo listi protifašistovske opozicije, tem- Zamotane kupčije trgovca. Meseca avgusta več tudi priznamo filolašistovski list kakor preteklega leta so neznani zlikovci vlomili v oGiornale d'Italia*. Ta list pravi da takoj pre- stanovanje trgovca Armanda Sichich, stanujo-sodi posamezne liste, ali so se povzdignili do ; £ega na trgn Liberta št. 5, kjer so ukradli po- višine, na kateri stojijo, s poštenimi ali nepoštenimi sredstvi. Edina omejitev, ki jo priznava za umestno, bi bila v tem, da bi se zakonito predpisalo, da morajo posamezni listi objavljati svoje račune, tako da bi bilo znano vsej javnosti, na kak način se finansirajo. leg drugih dragocenosti tudi 33 akcij «Banca popolare di credito.» Vsa prizadevanja varnostnega oblastva, da bi izsledilo tatove, so ostala brezuspešna. Kak mesec pozneje so policijski organi zvedeli, da 1M je nekdo skušal prodati ukradene akcije v Nam se pa zdi, da je botazen podmmistra, i menjalnici Bolalfio. Dognalo se ie, da je bil ne-češ da bi posamezni listi lahko postali nevarno znanec trgovec Italo Stofetto. Mož je bil čex protidržavno orožje, v rokah inozemstva ven- j par dni aretiran, a ker se je izgovarjal, da je dar precej pretirana. To bi bilo mogoče le te- kupil vrednostne papirje v dobri veri in ker daj, ako bi bili časnikarji brez vsa. čuta , se mu „j mogiG dokazati krivde, je bil zopet odgovornosti in ako ne bi nad listi viseli — ka- izpuščen. ženski zakoni. Sicer pa se je g. podminister 1 precj kratkim pa je varnostno oblastvo do-sam najlepše ovrgel, ko je povdarjal ogromni fcjfo v rok0 nove dokaze o njegovi krivdi. Vp-razvoj Časnikarstva v zadnjih letih. Ta veli- hutega je dospela na kvesturo ovadba, na pod-kanski napredek se je dosegel pod režimom | iagi katere je Stofetto obdolžen, da je osle-popolne tiskovne svobode. Omejevati jo, bi to- : paril tri osebe za zneske 3450 lir. Ovaditelji, rej pomenilo ovirati nadaljnji napredek mo- ivan Olgrai, Dominik Suracci in Stilij Amadeo, dernega tiska,___ Društvo državnih npokcjencev, o katerem smo pisali včeraj, da pripravlja novo obsežno akcijo za zboljšanje položaja državnih upokojencev Julijske Krajin^, šteje kakor doznavamo, 1100 članov. Ako primerjamo to Število s številom vseh državnih upokojencev v Julijski Krajinu ki znaša 14.400 oseb, vidimo, ća je odstotek organiziranih upokojencev zelo neznaten. Posledica tega je, da so izjavili, da so izročili Stofettu tri menjice po 1150 lir, da bi jih on vnovčil, kar je tudi stonl, a ni jim prinesel denarja. Sedaj se Stoietto pokori za svoje nepoštene «kšefte» v zaporu v ulici Coroneo. Dva posknžena samomora. Včeraj opoldne je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom obveščen, da se je v kavarni «Veuezia», v ulici XX Settemhre, zastrupil nek mladenič. Dospevši na označeno mesto, je zdravnik dognal. da ie mladenič, ki se ie nozneie izkazal peljan v mestno bolniSnico. Tam so mu izprali želodec ter ga s tem spravili iz nevarnosti. Gabersich ni hotel povedati, kaj ga je privedlo do obupnega koraka. Na nenavaden način si ie skušala vzeti življenje 44-Ietna zasebnica Olga Ambrosich, stanujoča v ulici Piccardi št. 8. Včeraj okoli 13. ure, ko je bila sama doma, je izpila nekoliko jodove tinkture; ker pa s tem ni dosegla svojega obupnega namena, je zavžila precejšnjo količino hipermanganata. Kljub temu pa smrt ni hotela priti. Toda ženska ni odnehala od trdovratnega sklepa; odprla ie končno pipo plinove napeljave pri ognjišču. Ta poskus bi se ji bil obnese!, da ni prišel domov soprog. Našel je ženo nezavestno na tleh. Uvidel je takoj, kaj se je zgodilo. Obvestil je nemudoma o dogodku zavod ••Zelenega križa*. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal nesrečni ženi prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Ambrosicheva je storila obupni korak radi hude nevrastenije, ki jo je mučila že delj časa. Čudna pomota. Šofer Anton Di Stefano, star 26 let, stanujoč v ulici Ronco št. 11, je včeraj predpcldne izpil v svojem stanovanju nekoliko karbolne kisline. DomaČi, ki so kmahi potem dognali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je mladeniču izpral želodec ter spravil iz nevarnosti. Nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je Di Stefano izjavil,-da je pil strup — pomotoma. KOLO, posteljo in več kosov hišnih potrebščin prodam radi odhoda, Zlobec, Opčine. 315 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, desno. 20 PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-ciito Gallina 2 (nasproti hotela Moncenisio). Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 KRONE, srebro, zlato in pkitin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik- na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 Borzna porodila, Vatata aa tržaškem trga. ogrske krone........... 0.03 avstrijske krone . ....... .0.0325 češkoslovaške krone........67 10 dinarji .............28>'5 leji ...............12.25 marke......................—.— dolarji.......................23.26 francoski franki ..........105.50 švicarski franki......... .401.— angleški funti papirnati......100.10 0*04 0.03-15 67 70 29.— 12.75 231-15 KMi.ftO 405.— It ,0.40 8JRAR&A- C A ZLATARNA IT■ ES U M M Trs« — Corso Gari&aicH 35 (Podružnica Via Scallnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamaniov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) SVAN mOJLM je danes, v 26. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul. Žalujoči stariši Marija in Josip, bratje Josip, Anton, Franc, Emil, Marija, Roz&lija naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. t m„ ob 14.30, iz mrtvašnice mestne bolnice v cerkev Sv. Antona, TRST, dne 14. marca 1924. Novo po p. podjetje, Trst, Corso V. E. D3 47. Hali oglas ■e računajo po 20 sto t. beseda. — Najmanja pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoti*lc beseda. — NahnanfŠa pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. na Sllknj@y izdelane iz najfinejšega sukna, moderni kroji. 8zdQSan& e&3eke. Izbera blaga za obleke po rneri. — Srajce, kolesarske srajce, nogavice. UšSddftOSf Izdelane obleke, iz dobrega biaga po Lf?3©.—> Elegantne, trpežne hlače od L 20.— naprej. Al. 5UON Trst — Via Gfoega 7, Bi. (30 Riseracjograf „fitirislns" V Bsdslia, 16. marca od 3. ure m. naprej L Beneške regate. U. judinja iz opere v 4. dejanjih. III. Nevidni Polidor. Vstopnina: I. prostor L 2.— in 1.30 (205) IL „ L 1.30 in —.80 NadaS|yje se vsega obuvala, ki se nahaja v skladišču A. Mayer Grego Trst, Corso Gnriža'đl 4, tik kiognuMa lm\ 30 7«, popust na vse obuvaCo. Oglejte si naSo prodajalno brez obveze za naUup in naSli bodete največjo prikladnost. Izbera š!ap za dečke, ženske In moške od L 10.— naprej. (A) PRETIRANE CENE pSa£ujem la v kun; zlatic, lisic, dtoiarfeu, yle8arf iaz£»ecev, matk, veveric, krtov, tilvHli fin domačih zajcev, Pridno prodate ksže, vprašajte m za mL d. wmmp&€H Tr*U Via Ce^as-a Batišsii št. 10 13. nad-tsr,, vrala 16 (17) Sprejemajo se pošiljatve po pošti. IMeliFn družba z om. j. Trst - Via Artisti 9 - Trs! Kupuje zlato, srebro, plaiin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 v veliki izberi ZASTOPNIK, U obiskuje stalno jestrinčarje ebTaodsb krajev" Julijske Krajine, se išče za veliko tovarno mila. — Ponudbe s spričevali ki zahtevami na npravnižtvo «Edi-noatU pod Milo 45». 319 PEKOVSKI POMOČNIK, mlad, vešč, išče službe v mestu ali na deželi. Nastop takoj. An-tenič Eracst, Brestovi ca iL 34 p. Monfal- 304 cone. PRODAJALKA izučena v trgovini mešanega blaga, x večletno prakso in najboljšimi spričevali. išče službe. Ponudbe pod «Prodajal-ka-i na upravništvo. 316 LAKlRAliE KUHINJE po izredno nizkih cenah Zaloga svetilk „Ditmar", porcelana,! steklenin, vsakovrstnih hišnih potrebščin na debelo in drobno. Električne napeljave. iei Trst. Via Gisachino Ronini 12. Tel. 23-31 VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 1! □ □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ BANC Ustanovljena leta 1995. Delnlika glavnica Lift. 15.000.000-— popolnoma vplačana. Glavni sedti: Trst, Via S. Nlcol6 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZfA, ZfIRA. Olajšuje vsako freo^siio operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednoti nakup blaga. — Inkasl efektov in rakunov« Informacijo. — Kupuje kn prodaja valute. Jamstvena pisma In druge operacije po najugodnejši h pogojih, na hranilne knjižice in Jih obrestuje po 4»/, letno neti o, a vleoe na teMofl rafon po | vezana vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Uvriuje nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo □ □ □ | D □ j □ J D □ □ □ □ □ 1 □ □ : '□j □ d i I □ I □ ! o oaaaaoaaaaaaaaaaaao □□□□□□□□□□□□□□ unnoonaDcanao i □ _J PODLISUl Paul Bourgctt JEČA (La GeAls) Poslovenil F« P. »v«ti glede borze, lei pa jih je ona navadno | —• «Ne,» je odgovorila ona. «.Jaz sem prišla le ravnodušno sprejemala. Danes pa ga je po- 1 le slučajno v vašo ulico, in ker sem potrebo-slušala z veliko pazljivosti in vzrok te pazi ji- vala ntikaj denavja ▼osti bi bil gotovo v veliko začudil njega, ki je te svete dajal, ako bi bil mogel videti v misli svoje lepe klijentinje. — -Zakaj mi Jurii ni povedal?» je pomislila ;d( * — «Na vašo uslugo, gospa. Koliko hočete?» — .Dvanajst tisoč frankov,» je rekla ona. Ni težko rarumeti. Njen obisk pri ageatn je ona. -Ko bi bila vecTela.'da igra na bo^ bi ga ^ njenih priprav "odhod V resnici bila poslala k temu dobremu Margeretti in go- r J? prišla z namenom, da dvigne mnogo Ui ____i,- i_-i* » , . K K j večjo svoto. 1 oda Margcret, ki ni vedel za tovob. sedaine b,h tam, k]er srno., dramo v družini Vialisovih, bi bi! gotovo —gotovma, k* vam ,e na razpolago,. nU njcnemu možu njcn obisk Pr *vvHka gospa znaša sedem in sedemdeset tisoč bwkof^w ga pri njegovi previdnosti začudila. eret pri njunem pogovoru to pozneje povod za iz-ki bi seveda bilo ravnotuJ