TOVARNIŠKO
GLASILO
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
METLIKA
tv‘~	&	J«	V	•.* -P ■ aoval* v z-'-, ne no,. bowiw;’nc* slate*
'Va •-•;>.•; Ie k-ah-jadftl^sn. ac.gks* Ž&neke . ':■ "• v "*. < •: -	«.	j :.'piCft * S«J\PJCO p#?ilC'» C . T/KS 1 : d.
9 .hj23£j '• k ;‘i r/VTl5 s ji 1»
i	?6§	';	ro«lt r .k; /v.-	aveev	od	tega	;
• >•••: < ■t i t'.	,1'	d n'	* v • * 1 I	u p j HV1	j	n
v- : ♦-'*• • Delavcev v	u: r;	vi j«	4N in va	enre**
P	“id p*- i i*	i-p V c	; .v *y	'J p.;- [Vi i •
dagaUJiJvase^h. tek* juga letu j« prifcic« v podjetji 43 dalpvcar/
'	1	jrju	•: ■■. ■ .	a •„• .-,.<- j*
Ta - na * v* . -tv cev jdSiO •, s p .v;: et*r v-ro •	■	•	••	'■■">.	•	.»r	:	in	e	U	:■->•’•	v	'r,.
n?r - družinska z,,d'■ ■ . L*.v •. i -.d.,
: ■	•:	v	•	h	pr	'	\	-.	r	. , tre kavnimi
:'iavt5 ■• 7.1 zg tega *w’ prrtrem -<■■■- ' A ‘ * "ra, Y(tsv • * twd • s ar-* v h- *»
>'« aersrs- on Št trdi tl da si »e a dt-i ovna ms/te p.‘	k	ve	lt.~i~
kacijski zahtevj zadovoljiv.; zasedena tudi s osir:	n.a it? nu to?
število štipendistov smatramo., da \ ta pr: o*er v	rešrr	’■
toku t«>k:v>f?gS in prihodnjega le ia,«
V.sporedn a’ Štipm; Hranjen rešfkj^ podjetje kadrovske vprašanje-
zl na;.i ?>. d." zuooelene '•?. -ibe v prdjietj1 noši a ja v režem*' šol# in ji-ti imdl Študijski dopu:♦ poio.ganje istitov m pov.m* stroške prevosa
IZOBRAŽEVANJ H KADROV Jtipondlr mje ;
V let« 196*-/65 jw pfdjetŠti?eii.diM-i V> r štipendistov in sicer
ra Tekni oni tekstilni ŠOti v K.::c nju ! H -n« Tehirčni tekstilni šoli v Zagrebu :., na rkraotski vredn ji Šoli 'v Novem mer tv-. "R na srednji vzgoji tel j ek! soli v Ljubljani ?,. na soli za c bi ik--vanji? v Ljubljani i, na VKKŠ v Mariboru 3«, m VTTŠ v Magrebu 'h
V šola *ero letu 1965/66 pa smo razpihali štipendije na višjih ?n, viook lh Šolah« kakor tudi neka j štipendij ne srednjih Šolah
Ka višjih in visokih šolah sno raopisali nasl-dnje Štipendije?
Na ekonomski fakulteti 2„ na tekstilni fakulteti ?.K na filozofski fakulteti l t td- .
Ha srednjih šolah smo razpisali 6 štipendij in to na Srednji tehnični tekstilni šoli Kranj « pl stilski oddelek in konfekcijski,,
Pc stanju 3: 9.1965 Ime podjetja skupno 41 štipendistov,
Podjetje vlaga tudi precej srede ev sa Izcbraševaaje delavcev --proizvajalcev. Mio na delovnem me* f-u ali i izv ca njega Tako je bilo organiziranih več tečajev «a pridobitev interne kvalifikacije v obratu Metlika In Črnomelj. Tečaji so trajali 5 mesec®« obiskovale je 53 delavcev
Zaključen je bil tudi tečaj ir a hLg.lj**v:ko •:-/hal. čiv zaščite v- katere«-ga je obiskovalo 15 delavo«*, Mi :n torih je uspešni- zaključilo le,.-Deset delavk obiskuje trudi šol, za kvalificirane delavce C bivša .•-•brina šola h ki j c- je organiziram Tekstilni1 šolski cen ter iz Zagreba, sr povezavi in soglasjem z našim podjetjema« sn Delavske utiivorzo Metlika-,
.'or r< bi . h. =• cin pod.vu. je začno raz r. id1. jati predhodna Iv.obražovan ju delavoev g h delovna mesta* ker se v> praku i dogaja da novih delavcev n* p it.Čiiuo d .v-" i j ■ oaat rganlzacljl podjetja* samoupravi janju v podjetju, str u vnih službah, hi gl jonsko tehničnih varn atniii	mestno Zaradi tega je
večkrat zgodi, da doiavc* že nekaj	delajo	v	podjetju tn ne
ved , kaj «e d el m ••■ .oa d ih matičnega ndjetj«. kaj žele o sama« njih bratih
Za str^k vno iznbra&e-mo; e p •rabim ;- -ne o ca 12, on c\.« dinarjev aretlstev
V letošnjem letu ;* zač vi o izhajati d'dl tovarniško glasilo 2. glavnin namenim, da s»»?.nanim vse d> .a v •.* e tekočih problemih tr dogajanjih v pedjetjUc
Hkrati jr GLADILO tudi poučnega značaj, kem se v njem obravnavajo razne strokom* zadevev katere bi m; jv.. poznati sleherni proiava« Jalev„
Z soduiovanjen vseh zaposlenih bi dobilo glasilo res pravi pomen
in M pozitivno koristilo enakemu čut. 1 nafcegs. kolektiva pri delu upravljanju In odločanju.,
IZPLAČILO OSEBNIH J5CH0DK0V V III tromesečju 1 9 h f
<ed lT o 1965 se je začel . izplačevali ;■ >>bxii dobe-d ek po IS in to na podlagi sprejetega pravilnika c d*li iv J čistega dohodka *.n osebnega ti.bodica* Tak.;-j pri ispl.sfi•• . mesec jut 11 so a e peka-zale razlike v doargajr ■ o> srn.de «uv »r, u-sbne d >h*£k*f V* odnosu .na indlvidua n obračunane .-sebne dehodk*	J*-	bilo	n	.Jnlžje doseganje
nase sobnega dohodka v obratu l bav?, ,n ic. ,;r it* 2 % on majvišje v barvarni - - ' - • $	; or-- c j v •• ** u •	'-n >	.v,.;;.,
menja,. Na. tako odst /panj* vri S vaj o ?' izvcd.o* koiiilro.. kva*;irataw zastoji, b eniška, reži j uka dala, dči, 'Vna realizacija itd., Obravnaval bomo otračun is**bii«ga d-h ‘o* za meser- september .1965., v tem mesecu Je b) . . dosego 1 jo *3*lw».v dfc* pu posameznih 'Siroma obračunskih enotah nar virj ,
‘
*■
■■ Obrofi.rn.: ..fi rmotksvnfc j i rui-vO pl, • v nUa	'le&&
3 6>3#
13.0	1>
• SE Mirna peč
■
 * • — •—— -
-''brečonaka ev,;-',af aptoSSbi^oprava	122	$>
kcfeerelialit fehni Sni odd 3*. --k
Kakor »idiaib n. - .-v1	-	oevvvia	■	?.	tl Sni* Hajnižji ao - tem
mesec« v barvami, a naj vi .$ ji -r l:oio 'alt. Povprečna doseganj«
OB o'vlotne&& podjetja :r iv 1 o. ; , tr< ...vvBO veljavnem prati LNIKTJ d fi l ■ fcvi a ; onega *o'v.nVif€ bračunava masa osebnega j ihdflfcft. k! • 'Tii nvia v,j. rv.vie ■ 1 > med s delavce v ekonomski
Pri pii>2 4v -dn.‘h -sn tal j- i asa c . v-v:	a prcissv dno količin® kva«
) %1 •* ■* ; in .• onika 30 za r ~v,i- >■ ■-■ v a .	,	K"	•	Hi	na	se	doli	.•'va	*
.■ • do mvnv - ;: kaceriml so gotovo izdelki ,-?v dani v sklad-? o* n gc ••.•“• •» . V.	*»	.vi i prodaj t drugi ekonomski
r-.etao Pripominjam''., da pooami	o	j	vi	'	o	'.vi	na, C%.-n:ik del se dobi is
' klase ir* sicer 2c-4 od
>e . w.ii /v ' iviaro o,- l mbin«?.« lov din sa I klasv IT ki . ' • ...1.;\u ■■ Ie 8< i,. s vvkv • o biJ eni notes«'* ■•
. k c •. i r*ik)i ga ri bi.-.o	;• podlagi odnosa plani runih
osebnih dohodkov posamezne ekonomske enote In izdelfcViiih osebnih dohodkov te enote*
*Količnik 5?« izračuna na podlagi letnega plana in praviloma a*
uporablja za vse let:, Omenjeni faktor služi za to, da s njim pomnožimo izračunamo nase izdelavnih OD in take dobimo nove maso ki »e razdeli med ve e delavce v ekonomski enoti, oziroma brafiunski
en ti. Kako se razdeli prednji znesek lahko vidim.:- iz naslednjega
primeraj
Tnd1vi dualni zaslužki posameznih sodelav-ev se o»računavaj o na podlagi vi lenega dela, norm, reži jekih ur itd Ta bračun -zi.re.ma 4-v'	v-	- di	ir. »nterska rhiužba h a- ibrrifeun za vse delavce v
ekonomski enoti sestavi j en, 3* SR-fctejejo p. ran: e zn i .meški - brutto plač« in tak-., dobimo obračunane .•sobar dah-; ek e*
Kat primerjamo prednji obračun z	os^ vat jot	mas:-	v ohnr&a n	čka
; t:a tv dlag': količin in t unika de; >	h'	•-/-:	iv-,, m,*	’	itakribfen pr« *-•
o.agan ja sc r*ali zi rani t-ebr. * h-.1 ;o 1 . C;.m v 06 ja je raasjt ten višji je pr«, nat al:< obratne •	Z	• '•‘j	.v im pr cahVor* potem	pomnožim vb" 5.hd1 vidnalr o ..»pr tj 3	.-r	ut • r
V prednjem smo na r, ratk« -.mai' y 5 .	■	ovr	pokez-r.	tel	j	e,	*&•'•	•.	se
*
izračuna posamezni OP
. , .	ra*Ti	‘Wt	ras	nii8i.i-:«tiSniS> vlaken.
l'Ho	195n	19*55	19**	196?
V&>fr* in j V looo 1 2V 5	7?	2*4	7-1	o	1*73
pn %-.'fl1.ra; ■ nora vlakna,; Izboij5\ Jejo t-t postopki z& v;-	.1 • v.a.";n, odkrivajo se nova pod:-očja ra uporabo teh
V k n ii&o
-	i95?	rc rožna Li Ir do 12 različnih vre ; sintetičnih vlaken
letu	196>	pa j. e 25 vrst<> .
mao’ S'	n?o P sii-f* Iti so v nafti. f“:rxii-*oi . ki ga i.V, •.•*s5o
- *! n ir. ■.*:«:?'. [ r p' ot i*r d.rurlh poijede--
l r.t ■. ’n k« :.irc v tč podobna csnomin surovinam .* kat e o ib
- igjja Imajo pa dostikrat bolj?-' ao i • .• \ n.u av.~
;ia prav tak e o bol odporna prot'
„u v	r. ^-rtturt v čin sinteTičnih vlaken ni odporna,
li - ti * n' h - aken j« v ten, a ne vpijaj, potu,
.	v.	pottopak pr' njih vi izdelavi tajimo kemične vi kna
1.nollkomienzacijeka vlakna ^♦poliaerizacijska vlakna*
3^poliftdicljoka vlkna.
Pri polikondtsnzaci j i spajamo molekule v novo molekula, pri. tem pa sproščamo stranske produkte na primer tvcdo-.
Pri polimerizaciji pa spajano več enakih molekul v daljšo verigo / veliko molekulo./„
Tretja skupina sintetičnih vlaken ni tik o važna za tekstilno industrijo, zato pr id oh Ivanjo teh vlaken ne ooiao razlagali,
V prvo skupino vlaken šrejemo: najIon«porIon. ankalon»kapron, anilen, rilean, tsrilen, dakron„ diolan, delfion,lili on idr,
V drugo skupino vlaken pa Štejemo : C'Ion, PAN. redon. FE-CE, vivion* rovil Idr,
NAJ L J M
Že leta 194o so prišle na trg pr« jenske nogavice iz najlon* ki eo ga odkrili v Ameriki o
Podjetje DU - Pont je angažiralo približno looo kemikov inženirjev in doktorjev, ki eo raziskovali celih lo let in pti tem porabili približno 27 miljonov do.arjev. Vendar trud in stroški nino i»ilx zaman v Odkrili ao naj.1 oj. ni ja eatadi dobri! lastnosti naenkrat osvojil m'
Izdelava najlona je ppveiavia z te * kampii^irealni kemičnimi postopki * Najlonska vlakno ne gor pač a so telo Trdi vlage ne vakkavaje* Močno trajna ‘ivetlol • ji.* š1-. ■Jn(}er I.&jlobske. vlakna »o trdna, prožna, raztegljiva,. tviasSna v vlagi in odporna proti
drgnjenju,.
Zaradi velike promoosi- i naj looo o izde i i . najlona ne k očka—j o
in jih zato ne likamo-,
Najlon uporabljal-o za izdelovanje : iziakib nogavic ir. trikota-nega perila . za izris.Lo v ■.!.?■, ji i -c i, "e v .i y r; bi,š*L 1 mrež, . . '. -,p krzna filtrov., tehničnih tkau1 i »n drugo0
P h R ž O 13
le jr Ion x&de’ujejo v Nemčiji ir. je zelo pod o; ••en najlonu* Je nekoliko bolj trden ter veliko bolj prožnejši kot aal0n9 Tališče perlona je .nekoliko nižje kot tališče najlona zato je tudi bolj občutljiv za visoke temperature*
Druge lastnosti perlona so v glavnem Iste kot pri naj lonu.,
V Holandiji »e perlon imenuje enkšloo . v Švici grlIon* V SSSR kapron,
T S H I L % S
Osnovna surovina sa priltV.'? vaje torilena je etilen* 1> jo plin, ki ga d ob iv c- na naftnih pelji'-:	Drega	surovina je lahko »cstilen*
to je plin, ki ga dobimo iz karbida. Iz njiju dobimo glikol e s pomočjo kondenzacije z tareftalno kislino-
Te rl len je eno ra jboljŠlh sintetičnih vi h' en. Izdelki ki ter! lena sc nekoliko te žgi kakor Izdelki iz naj Iona te perlona,,
Ter 11 en je sne najboljših sintetišnlti vlakce- Izdelki is terilena so nekolike tečji. kakor izdelki is najlona In perlona«
Terilen je zelo odporen preti vroč mi . laike ra tudi lika.. Poleg tega je beri len zelo prožen, odporen proti mečkanju, hitro »e pere in sušiv ime d obar otip in lep videi? *.
S A R A N
Cenovni surovini ac .	-onje ssrana sta kemični spojini
•*;c«ri ir«. klora,, Po ri-ikno vpije, telo malo količino vlage.
Zelo se uporablja za izdelavo okenakih mrež In zastorov,, Tkanine ir. satane uporabljajo za tapeciranje avtobusov, kupejev v vlakih, •••a prevleke sedežev v dvor anali, kavarn ati c itd.,
SUUUUi
Oarovna --arovj..'.a ja acettlea lr, ‘lanovodxkova kislina,
Orion je selo odporen proti vročini., Izdelki is oriona so zelo lahki® Vlakna oriona so zelo odporna proti svetlobi, vodi, kemikalijam, moljem trx bakterijam*
I Laba stran oriona jo, da sc taško barva«, Orion, sa uporablja za izdelavo pletenin, pohištvenega blaga In umetnega krzna.
71’uJS* PHAKlS „ t e 'oni in i vod /'a ?TT " Metlike
POLOŽAJ IS VLOGA TEHMIKOV 7 RAŠEM PODJETJU
Fred kratkim »o 'ineli aahi tehniki sesta« ek, na katerem a'o pretresali svoje probleme, svoj položaj glede na proces proizvodnje in osebne dohodke.
Ob tej priložnosti je bilo izrečeno nekoliko pripomb na v- "n tehničnesa vodstva, glede napačne razporeditve na delovna mesta ter njihove nadaljnje perspektive
'orar >riznati. da Imajo tehniki dei.no prav. <:« dalc- Čaea ee o]»aua* d a tehnike, ki pridejo iz Sol, razpore jemo na de ovna ueeta v tehnični administraciji,, namesto,, da bi določeno dobo ,-rabili v obrat.h kot ..-.•.posredni • ,-oirvnjalci na vseh dllivnl' mestih m fazah proizvodnega procesa, in sicer v pletilnio1 (rašel, anutkovni, okrogli ), barvarni iu konfekciji,, la s: o uvajan ,e tehnikov v • rolAvodnjo ina veliko dobri’.- strani Fred ve era spoznavajo in obvladajo tehniko dela, se vsakodnevne srečujejo s manjšimi a'i večjimi problemi , ki jih rešujejo ne aa; ih delovnih mestih, ir kar ;je najvažnejše, vsak tak tehnik si v-določenem času {l	pogoje za delovno	k.s	je
predvideno za kadre s tehničko trohrazbo,.
Tc ao bile dosedanje napake tehničnega vodstva , ki ;'r n pa že odpravljajo na ta aač.n, da smo tehnike Že v začetku leta razporedili po obratih kot obratne tehnike,: kjer bodo kot pripravniki ostali določen čas, pozne#« pa prevzeli odgovorna mesta vottK po svojih sposobnostih pri obvladan j m vodenju teh.nološkega procesa.
Bila je izrečena tudi pripomba, da ni sestankov na Ve terib hi se
po«vatov .11 o poadinl oroulemih ki ne pojavljajo tu ir. tam ali vsa;.odnevno v proizvodnem procesu Ha to pripombo ';i povedal naslednje
Fred vso', moramo vedeti -da je r 1 < :.r,c;io žr? K "'i'pa^tnv je . na osatov l strokture strojnega parka njegove kapacitete, surovin
.. ‘h v:r>- .j, .: c k V- ■*'&s it ih pr c izv f palcev ir- acžn.sti notra« ra-# i—-r.-ipc.r - m, Ki ,>a j-J odvisen »•* sedanjih delovnih proatorot*
*... ,. /• uux. Je Jasno« kaj je dolinoet tehnl ka na določer.aa
v’’ •. v n* a	.
b, ' :•<:'**. rv .je teorttv-no ir. p e j* pridobljeno «• Soli s : •.f o r ra tu-v rabiti v tehnološke-. >,rc .-esu* Poleg tegr nora ti . Ca ao .Uboljče kit? ; * trt*. da <3* oansevni in pomožni ’ (!••! .1 * iffibolj racionalno izkorU liv ia dosežemo kar največjo Jnjo ozircma produktivnost n kar najbolj izicoriet*oo kapaciteto strojev«, To Je osnovna, olžr.ost vsakega tehnika.. na glede :ia tc na kak5n#ir. Je l cvre :r. meotu n* ne ha Ja.,
Nadaljnje dolžnosti tn naloge ':ehr. '*a morajo izhajati iv. '.aao-ir;clf. t Ive >- r pomeni, da more vso-.-c tehnik budno spremljati prc .:ee proizvodnjo, iskati nspe.ee ki so nastale iz teg* ali onega vzroke ter tn napake tako, r«Sevati \n sicer neposredno z •. * ta / ;«■! proizvajalcem ali v sp era-.umu z neposrednim vods vem, ki . , lahko pri tem priskoči na jomoč«
voer u:kih primerih moremo voditi kratke zapisnike* da lihko nt podlagi zbranega mater eXa da*, d dokumentirane predloge z. i zbol j San j e pr o i zv odri j e ©
Praksa je pokazala, da sc mnogi ;<vstanki samo informativnega značaja in da dostikrat no pretresajo dovolj in tudi ne rojij: nekega problema v proizvodnji kejtt prečen skličemo sestanek se nekateri problemi že 'ešijc e' pa r iso več aktuoiri» bpufii. da o e m n tem dovolj jasno p-" s tov 11 na' In p tem tudi odgovoril na izrečene pripombe nadih mlačne e; '.lKc?v,
M talim, pa, da no Jih ta članek vtpodbudll, da se samoineia-tivno primejo evojega dela, ki go no more diktirati nobeden forum temve Č ga diktira ean« pra • v.' 3nt pro^ea V nafieci podjetju pe	je	tudi prt?	t j rlr.arov. da	st se tehniki
pravilno usmerili v	dnin. do o ti v a de po isloten	termični postopek itd., Tv tehniki	uo	si torej	oaslužiii odgovarjajočo nagrado
za peihiČr-l in mični	trud, Vi	.to ga ra;eM,v da	po usposobili
kolektiv Ui dvignili proizvodnje v -aSer,. g "d jot ju.
V-AfiTH ŽTLFAJIlC vod,	-anel.oddelka
" ■ K T H K£T: ika
r N C . u.li^GA STALEŽA
Glad« na to« ker se naše podjetje zmerom bolj Siri« da narašča obseg proizvodnje in se s tem rsporedno veša tudi Število zaposlenih, vpliva stalež bolnih oziroma izguba delovnih ur vedno bolj na dsvršenje plana.,
Zaradi bolnih oziroma odsotnih z dela stoje stroji in to se pozna pri proizvodnji
Posebno Je ta izguba očitna pri raSslnlh, anutkovnlh in okroglih strojih, ki v 8 urah napletejo veliko količino blaga* Poleg tega ved strojem streže en delavec zaradi Česar se dela že večja škoda v primerih, ko so delavci na bolniškem.
Pri tem pa ne smemo pozabiti obrata šivalnice, kajti tu je zaposleno največje itevllo delavoev in je zato tu največje število bolniških ur, v primerjavi z drugimi obrati.
Da stroji stoje zaradi bolniške, je krivo tudi tov ker obrati nimajo rezerve oziroma drugih delavcev,, Če pa bi Jih imeli* ti ne bi imeli stalnega dela in tako bi preveč bremenili osebni doh«, posameznih enot.
Te enote do t konfekcij a* pletilnica, uprava s pomožnimi službami«, obrat Črnomelj,Mirna peč,Dobova o
Da se razumemoi nihče nima namena,da bi res bolnemu članu kolektiva kratil pravico do zdravljenja. V ta namen je tudi v vsakem letu s proizvodnim planom predviden določen ^ od skupnih delovnih ur za stalež bolnih«.
Za leto 1966 predvidevamo s proizvodnim planom za stalež bolnih 4^ vseh delovnih ur, kar pomeni, da lahko vsak zaposleni v podjetju izkotisti v letu 1966 97 ur ali 12 delovnih dni bolniške o To pomeni, da v primeru, če se v okviru celotnega podjetja
koristi bolniška v navedeni višini« ne pride do izpadov pri izpolnjevanju proizvodnega plana0
Iz obstoječe evidence in analize o koristenju bolniškega staleža smo ugotovili, da je dosti članov kolektiva, ki skozi oelo leto
-* v-"'	1	"t	t	^ V k« ti uf« vB^< »tulf&it /ip C.0 ;?« .i; • ko
•■ •	'	d i : -•- j	raVlifc-a zdravja^	izkcri. tijo
■	h V	4.*	<: siničke	v leto*
,	.	• s ti. c	’ rtiiil	\ va ut* %: tov * t a n o4	v tal*
;	•	'	^eaeco v - tu ne mlhlaao porodni :ikc dopust«	*
r.jc r-r.-:/ koristenj« areda .ev o o cin L neg s zaver:--
i.	- . pl ir.-er ,1« predpisana d o-j e. tub stoprva prispevka as • , iv':.c ikV' r<iv<-.nje Dodatni prispevek za sedal--: o zavarovance ► ’ o,‘v tudi nate podjetje, in sicer v v,©- liki )«■%, v Črnomlju 1% v t • ral peči 3, -5n v Bobovi 3 »9 2% K»r pa gre ta prispevek v ; i-.	osebnih	dohodkov	kolektiva,	je -a: oddele ; izderi	analizo
V vrl .»ten ja s Us leže bolnih za prvih 7 nor-e sev tega let* i.. ufcapr ne-vncko po obratih za vsak uu-9e*r potekaj if skupaj z& velo-io P - dj«tje c
:.; n: o j nam' n prikazovati vat Sievlli:«, p onretii m koristnikih elaleža bolnih podrobno, ker oo vsi (brati 2o prejeli po en t stalsžu boii.il . Ra,18 bitk prikaza skupno 3 te vi 1 e
>:	.	vrs»»>}	-enih v	ta namen, in - rednost vr Količi.a artikla
*■	»'auj.-i	k1. bi	ge v teh urah lahk ; nap-avtli in prodali po
a e da nji p roda /j n i -esii
Te podatke dotro pokaže naslednja tabela t glej priloge
U tabele je razvidno, da je bile 7 me30»/.h z« sta ež bolnih elotnea* podjetju porabljeno 7306.53 de lovi J n ur*. Če pomnožimo .. hrutp postavkami za posamezne obrate zatut vrednoet i zgubi jeni ti čel v n ih ut Id »379-000 o- dinarjev. C . pa u- ure opremenimc v dneve, mesece in leta, vidimo, ca bi moral n delavec, Če tj
hotel d.aečt navedeno Število ur delati 902o4 u\i ali 384 mesece ali 3o let.
v tem čoou bi Izdelal. 98«44o komadom artikla ".Tanja " in bi ga prodal po sedanji ceni za 493tt977*<vce dinarjev, kor pradstevl/;«
16% letnega proizvodnega plar^,
Če eoajjramo, ur. je od tega Števila |k*% ur oprav Čenih, lahko trdimo,, la smo 3 prekomernim Koriščenjem etaleža bolnih one--.oogoč111povečanja odebnega dohodku v 'jem:, kolelt tvu od 18 -ir* jf i ".h v z« prvih 7 me se ev tekočega leta.
Vji
« H H
O (U
X.
lNY>'jr 'A V[/riia»T
- j- r;ca leta pa	*.u števila izgubljenih ur še ooč
povečalo.
Za primerjavo navajam ge late pod/tke te Sova* Metlika,
CleJ prilogo !
iz priloge je razvidno, da obrat *	porabil	v	?	meaeeih
35o 316 delovnih ur za bolni3ko» Vrednost voe/i ur, pomnoženih 2 bruto postavno posameznih da.lt-ni/ me ut pa znese 9,ooB.4o4 din« Iz tega sledi, da bi e > delavec m /©•! delati >1415 dni ali 134 mesecev ali 15 let, da bi dosegel :o Število ur0 V tem Sasu bi Izdelal 66 olj 4 koma rov kombinež artikel *' SILVA " ki bi Jih prodali po sedanjih pročejnih jenah za 149,o67coo©0-dinarjevo To pa predstavlja 7% eel* nega 'lana za late 1965. ki znaša 3»lo5o5o9oOOQ„» dinarjev«
€e vzamemo, da Je 50% tega časa opravičenega, ostane kljub temu zelo velike razlika, ki gre v Škodo višine osebnih dohodkov in skladov podjetjao
ko je GDS razpravljal o analizi etaieža bclnih, je po daljši in izčrpni razpravi ugotovil, de sc / pod je'.ju marsikateri zdrav Član kolektiva okovišče a steleže® bolnih. Z..to Je til sprejet akiep, s katerim Je bilo DL DE podjetja naročmo, da i analizo poimensko temeljito prerešetajo vso Čiams ko.ektiv« i.i sprejmejo ustrezne ukrepe proti t i uti m, ki zl »nabijaje atalež b-0Lniho Ker izkoriščanje steleža bolnih vplIve na ni;ji osebn dohodek drugih vaatnih delavcev je nujno p otrebno ts\:e prime e sproti prijavljati sekretarju pacjetja, Ta bo take o<ebe prijavljal zdrs vstvenemu domu; zdravnic pa 00 tistu, ki neop.avičanc uporabi«jo bolniško, črtal ir staleža bolnih,
Ker se člani kolektiva wd seboj do r; poznajo, jien:at da bi odvečne št ovilo ur z« s.;lts brini, -r.ejl a bo zmanjšal i tako, da tel vsak delavec, ko vid- da »odšla c -■ čua-:. . olniškr; opravlja kmetijska dela ali druga dala Vega prijavi, sekretarju podjetja Na ta način bi najhitreje odkv.i: . d :a-w.	1 noppravičeuo izkor.š
a Jo bolniško j zmanjšal :j bi število tolniški\ ur, zavod za socialno zavarovanje pa bi črtal dodatrn pritpevek,
3 tem pa bi &e seveda vbc • za p or Ion:; a /na %n ■ povečal osebni dohode k o
\r<
Vrt
M
a'
&
<-v
S;
	«-r	
.£>		»rt 0
		m
		0,
		t'
O		
		£0
o		
		
		
	
jCfc	D
	
s*	
	■ y+.
	
» i
M
'jn
r
o
\n
!6
O
r>
$
s
»n
ri
«
*J;-
{/;
►3
$*I ...%*
	
	
	
	
	
	
V. >i	
	
	
	
	rf
	
O
-J
o
m
*>•
>-.r	■
s
■•*• *•
t' mo ra jr/e deti j qu Oo Kodov en pri oeebriem --	',,v	<•'.>•• v	la ve.- ne opri • 5 eno izkorišča ataiež
■ o dt;.v as;} vsak - • \v.jw 3 • r-«ro takoj ep or oči upravi prijetja vsak neopravičen primer k-. iSčsn.ja bolniške«
(e,-s Je ••sprt-j*:. ..id' >.kic -3a ec aa celotno podjetje rostevi kon:r(-;Or k:« *•• t radroreva, se, Jd. so v ataležu OniO. ra ra: jr > I. .d upravi noJje; >:.• tiar de la V* e# * Ki bi jih sol;.l na kakršnem koli delu?
K J K r. K a
■•••? , ..-a Rot: oj čič Acivs *• ■ s a; - < oži na *Kurp i t M Irko,
Poj -	01/	Ja	Hauptman
O ■ <r' divd. Amal . J*. K r'. ';<■ :* :■ . - r.	.••	mm	.1 c >ve*. .
denke, N o vek An; sa Psvltha 8/lir ,\ iJaut. k-r;nas, tCapušin Jcče,
d ort.v. Marta, Vuk), a Ivarks	tč	Ivan,
VoKSd MvViJM •: LAN*. M I.i; ji, k jKU. .j- k- KOliuKTIVA Z^LitoV JilNC)0.Č D£i'...VK.Ui LSJO.UOV LN' uk G A .A vOVOUSTVA !
V mesecu >»ctObr<; c3Ml is pod ja tj«
lfoijn*i£ Martin, Marije. Tush;., ’i?« ,č Joža. ŽiiiČ Ivica Kurpia 'M .ir K o ..• bftlrva JcSeff . '.Od.sšiOafc Orr v a ea
Obrat s r n o a ■) l >
d a ... tu ’Ji lt?nfi.
Ko i« polt;gala	>	■
-zdrknila pod rož val ’	0
1.1, o/, tcors im ,! 1 na de'a poSkabm lir A: .• v;, J o J02).‘ <*r.lei »»o v skladišSuo
Delave•; je odstranjeni 'e?vdifc *a &v sosko-kiču C« m da- je z J et*la ne «v -nvi-o avtomobila Kjer je : mehov a ni drža: 1 okc ir cou po kod \>n u palec detfne roke
Oco 0 OOO
L- *"? Li rii;o,o; iaokua kiata s um:: istvo*trj x*i-a a:hja’'
OPRAV J. UJE 2 ARA Dl ZAMUDE PR I IZIDU L. a TA
ir	v
Uradniški odbor
Ji poslanci r akupš&laskl
■:,K ’;€;	- v	■ - r • kv/ 5:	■■< l .: roie- v	el«, ci flp.&aoVnl i v, be?e~
=	-Min i« naša bodočnost f « , se
' i* 10 *	■	ra	i n.	K	fcj .1	u	- «2aa priče velikega	agodo-
vir, .-.k a ga <io	' <t&	ko -bo	v.	v*	• q>a ■ * 3?« ono lik a ,
igrali na barnag&k* i« >3m kririUnc rr-.	j&l.i	,
■•up .	•	o	“A:	*	‘-.Jer,-s,, Takoj s* a
ta ; . 1 da diji.	i	j-	;ofcr	,«oa	>	da ■ aafca	poe&la
•■■■ t- • a. ■■■" j,-	/©bo	■	a	“n	)<*	,' s k • v*.
l ilo od raket in rt* lektor "er j:
Beosraii in a	njfk	vph dr? iva je	vcoe	ovijal# velik dan*
■s" : c a j -‘asa	9®o* Opar 1	* .	poslan	a.,	sad ofol/jsa ii nesne.• ane»
■v.e3	so	bili	‘Titn,	I.i.„ade,	;!ard	.ilj Hi bar in drngj. Med narii,
j* na ■ talo nepopisno razpoloženje : lil ero. e« objetiail ▼/.klikali bilo	je vesolje brez. meja,,
;‘ ib fce;	rr\«polož;enju ■*»:. o pa/	• c Teh n«- raterib	soIko ki. so
ne n o-Tv o ganile
To c o b. s 1	invalidi in :.*me c?date	v	črne rute •
we j no '.	so t L1-* ooatav) jena nova	naoeU drv ibenc	e	•	■■■ te
odnouorv in naba ds lava ne je fc.firnk.v«.l« * svetu
•:ki rij el
Bat 22oi3	*j*r	l	i	tui	l®r;	,	ol* v v
tm , V'->A	•	.	.g
odii .-	:,|f» *
• ~--H' •	.■.%:■	J-;	;	s.	f	>»	vrl	.1	i;i*v It&,v k#,..-
i * ? «	•»	-;rp	*	7	'	!	'	-;n	; j L	i -
4st?, . ■-< :• j »v t.. .. r- ■	'• i
V*JS 4 topi« 1«,	:	■	lit	V	•	4O
.imradt aX*iw#m	Jv.	;>	*-	»	•	ni	*	pokoj. kA-tartgf p*v,
M Mi «0lg* u&irml? Boi* p«* g* v* boi o sap*4!Uu *4r*>»lX m t»41 v feolaiiui.i?'j.??■ ;■>' v 56 .. i«.t« « r sre-»*i ollil s - t4»s>	.
fnjfi* ..•••.!* I Jft* ..V> K ,%i	«	>	I	,- I ■; ;? J.
JMUMl* 1