r~ir~ POŠTNINA; PLAČANA’ v gotovini Posamezna ševilka 3 din IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA: Začetek sezone jesenskih crossov Leto IV. — št. 39. Ljubljana, 37. septembra 1948. FIZKULTURNI TEDNIK poifinaCnt atiets&i troboj |a moštvene prvenstvo Celje, 26. septembra. Na stadionu na Glaziji se je včeraj začel atletski troboj med moškimi ekipami, ljubljanske Enotnosti, celjskega Kladivarja in mariborskega Železničarja ter med ženskima ekipama Kladivarja in Železničarja (Mrb.) za polfinale moštvenega atletskega prvenstva. Kako je v Sloveniji, posebno pa še v Celju, priljubljena atletika, nam priča lepo število 600 gledalcev, ki jih je na Glazijo privabilo atletsko tekmovanje, dasi se je troboj začel v delavnik. ŽENSKE: 200 m: 1. Beber (K) 29.5, tak) 16.1, 1500 m: Ilič (CZ) 4:00,8, Ste-2. Kumer (Ž. M.) 30.4, 3. Tooolnik (Ž. fanovič (Partizan) 4:01,0: 400 m: Ra- M.) 33.8 (Rekarjeva in Repovževa diskvalificirani) ; skok v višino: 1. Knez (K) 145, 2. Gradišar (K) 140, 3. Kosi (Ž. M.) 126 cm; d i s k : 1. Medvež (K)35.19. 2. Deržek (K) 28.30, 3. To-polnik (Ž. M.) 23.64m: bomba: 1. Deržek (K) 41.23. 2. Rehar (K) 40.03, 3. Elveč (Ž. M.) 35.00; 4x100 m: 1. Kladivar (Knez, Majcen, Posinek, Rehar) 52.8, 2. Železničar 60.1. Končno stanje ženskih disciplin je bilo nasled- ,i, .. „ -, ___nje: 1. Kladivar 11.092, 2. Železničar Atleti in atletinje so ob ugodnem vre- (jvirb) 7 394 točk menu in na dobro pripravljenem igrišču dosegli prav lepe rezulate, le rezultati v tekih niso bili najboljši, pač ker je bilo tekališče premehko. Vsekakor je bil troboj dobro organiziran in doseženi rezultati kažejo, da se slovenska atletika naglo razvija in bomo prav kmalu v večini disciplin dobili uspešne predstavnike atletskega športa. Včerajšnji rezultati troboja so bili naslednji: MOŠKI: 1508 m: 1. Hanc (Kladivar) 4:05,4 min, 2. Šušteršič (Železničar, Ma. ribor) 4:19.8, 3. Pirnat (Ž. M.) 4:23,7; — troskok: 1. Čerpez (Ž. M.) 12,89 m, 2. Črepinšek (KI.) 12.52, 3. Zagorc (KI.) 12,161 — 100 m: 1. Petaver (KI.) 11,6 sek„ 2. Dolenc (Enotnost) 11.6, 3. Hohnjec (El.) 11,8; — krogle: 1. Jezernik (Ž. M) 11,71 m. 2. Kosec (E.) 11,34, 3. Eferl (Ž. M.) 11,24; — skok v daljino: 1. Črepinšek (KI.) 6,54 m, 2. Horvat (Ž. M.) 6,16, 3. Petaver (KI.) 6,92; — 490 m: 1. Zupančič (KI.) 51,2 sek„ 2. Oberšek (E.) 51,9. 3. Novak (E.) 53,7; met diska: 1. Miler (E.) 44,10 m., 2. Kosec (E.) 32,94. 3. Jančič (KI.) 29,67. ŽENSKE: 100 m: 1. Hebar (KI) 13,6 " " ........ * " ■ (Ž. zirano sek., 2. ___ m: Posinek (KI) 13,8, 3. Kumer M.) 15 sek.; — k i- o g le tl. Deržek (KI) 10,96 m, 2 Majcen (KI) 10,32. 3. Topolnik (Ž M) 8.46; — skok v dal.1lno:l. Knez (KI) 4.97 m. 2. Majcen (KI) 4,67, 3. Kraus (Ž M) 4 m; — met kopja: 1. Rehar (KI) 34,65 m, 2. Deržek (KI) 30,67, 3. Topolnik (Ž M) 29,16. , Prvi dan je vodi! med moškimi ekipami Kladivar z 8551 točkami pred Enotnostjo z 8180 in Železničarjem s 7792 točkami, medtem ko so vodile atletinje Kladivarja s 5135 pred atletinjami Železničarja s 3259 točkami. V nedeljo se je atletski troboj za polfinalno ekipno prvenstvo Slovenije nadaljeval. Atleti Kladivarja so obdr- čič (Partizan) 49.8; skok v višino: Dimitrijevič (P) 1.84 m; disk: Žerjal (P> 50.35 m. ŽENSKE: kopje: Madžar (SP) 35.30 m; 200 m: Kolar (SP) 28.3. Beograd, 26. sept. Danes je bilo tekmovanje za polfinalno prvenstvo FLRJ v atletiki. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, med njimi dva nova jugoslovanska rekorda. Šegedin (Partizan) je postavil na 5000 m nov rekord s časom 14:48.8, ITD) /,dS4 tocK, Dangubič (Partizan) pa v metu bom- Tekmovame ie bilo dobro organi- be » 7821 ^ Kon'ep vrstni red je naslednji: Nekateri nadaljnji naibotiši rezultati so: 800 m: Čošič (Dinamo, Pančevo) 1:55.3 (nov srbski rekord). Ceraj (P) 1:55,3, Ilič (CZ) 1:57.6; bomba moški: Dangubič (SP) 78.21, Vuiačič (P) 77.26: krogla moški: Jeftovič (CZ) 14.36: 200 m moški: Sabolovič (P) 22.7. Račič (P) 23.0. Peceli (CZ) 23.0; 100m ženske: Varmuža (CZ) 12.9; krogla ženske: Feldi (SP) 9.45 m: skok v višino ženske: Jamarazovič (CZ) 145 cm: bomba ženske: Feldi (SP) 37.48: 4 x 100 m ženske: Spartak 54.2. Moški: 1. Partizan 23.468 točk; 11 2. Crvena zvezda 19.542 točk; 3. Spariš* tak 18.710 točk, 4. Sloga 16.092 točk, 5. Dinamo 15.474 točk. Ženske: 1. Spartak 10.183 točk, ['"-2. Crvena zvezda 7980 točk. v Zagrebu Naslednjih pet društev, ki tekmujejo za prvenstvo FLRJ. je tekmovalo v Zagrebu na stadionu v Maksimiru. Od , * <. doseženih rezultatov se najbolj odll- kuje šarčevičev (Mladost) v metu krogle, ki je z daljino 14.62 m postavil najboljši met po osvoboditvi. V skoku v daljino ie Petranovič, ki je skočil 6.80 m premagal Urbiča 6.72. V teku na 100 m je zmagal Turkal s časom 11.3. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Mladost z 12.696 točkami. Zagreb, 26. sept. Danes je bilo polfinalno srečanje za atletsko prvenstvo FLRJ. V tekmovanju moških je prva Mladost (Zagreb), z 20.783 toč-3. Slohotla Državno mladinsko prvenstvo v košarki V četrtek se je v Splitu pričelo I. mladinsko prvenstvo v košarki. Tekmovanje je otvoril v imenu FISAJ-a in FISAH-a dr. Šime Podnje. Na tekmovanju sodeluje 6 moških ter 3 ženske mladinske vrste. Moške vrste so bile razdeljene v 2 skupini in sicer: I. skupina: Zagreb (Zagreb), Bokelj (Kotor) in Rabotnički (Bitoli); II. skupina: Crvena zvezda (Beograd), Sarajevo (Sarajevo) in Enotnost (Ljubljana). Od ženskih vrst pa sodelujejo Crvena zvezda (Bgd), Hajduk (Split) in Polet (Maribor). Rezultati prvih tekmovanj so: Moški: Zagreb : Bokelj 30:4 (12:0), Crvena zvezda : Sarajevo 41:17 (13:8), Crvena zvezda : Enotnost 35:17 (20:7), Zagreb : Rabotnički 20:9 (7:2); Zenske: Hajduk : Polet 43:0 (19:0), Crvena zvezda : Polet 44:3 (29:1). Tekmovanje se nadaljuje. Rokometni turnir v Subotici Subotica, 26. sept. Danes .ie bil končan rokometni turnid reprezentanc Zagreba, Beograda. Subotice in Stare Kaniže. V finalni tekmi je Subotica premagala Za* greh 3:1 in sd tako o-svojila prvo mesto. Drugi ,ie Zagreb, tretji Beograd, Četrta Stara Kaniža. Ekipno prvenstvo FLRJ v boksu Subotica. 26. sept. V boksarski tekmi za prvenstvo FLRJ je subotiški Spartak premagal zagrebškega Metalca 9:7. S tekme v košarki Spartak : Rabotnički. Markovič (Spartak) ie. čeprav oviran od nasprotnega igralca zabil koš (§>irw■ Dinamo 6:4, 3:3 (prekinjeno). 1. Mornar 2. Sarajevo 2. Enotnost 4. Metalac 5. Podrlnje 6. Dinamo (S) 7. Vardar II. LIGA 8 2 Ljubljane, med ženskami pa Reka. V igrah posameznih moštev je bilo opaziti, da so se posamezna moštva za to tekmovanje dobro pripravila. Najboljše igre na turnirju je pokazala moška vrsta prvaka Slovenije železničarja iz Ljubljane, ki jo sestavljajo : Vozelj, Miler, Amon, Neu, Mirtič, Feguš, Kuret, Dvofak. Remic in Brdnik. Končni plasman moških vrst Je: 1. Železničar (Lj), 2. Spartak (Subotica), 3, železničar (Bgd). Zenske: 1. železničar (Reka) 2. Železničar (Bgd), 3 Železničar (Lj). KOLESARSTVO Kolesarji so tekmovali na 60 kilometrov dolgi progi Ljubljana-Naklp in nazaj. Nastopilo je nad 20 kolesarjev iz Ljubljane, Maribora. Zagreba, Beograda in Subotice. ki so bili med seboj močno izenačeni In naprej ni bilo moči uganiti, kdo bo zasedel prvo mesto. Presenetil je mladi Porenta (železničar — Lju.). Vrstni red med člani Je bil naslednji: 1, Sošič 1 137,0, 2. Abulner (oba Železničar — (Lj.) 1:37,0, 3. Ciger Spartak, 4. Porenta, 5. Stlbernlk, 6. Pučnik. 7. Za-noškar, 8. Dragičevih 9. Ješič, JO. Po- 10. Proleter V 5:4 i* 4:7 4:5 1:3 2:5 4:0 1:3 Priprave na smcuearsko »e^nno : 10. oktobra bo četveroboj smučarjev prav vsj člani, ki pridejo v času zime v poštev za razne tekmovalne tečaje, tekmovati v smučarskem četveroboj u, to je v hitrem teku na ICO m, v skakanju v višino, v plezanju po vrvi (5 m iz sedenja na tleh) in v crossu na 3(100 m. V predolimpijskem treningu pre-pokazaii uspehe svojega pri- tekle sezone so pokazali nekateri v atletiki lepe uspehe. V višino so do- Zmagovalcl so prejeli lepe pokale 4 1 Na sestanku Jci so ga imeli naši i smučarji letos sredi poletja n,a Ble-2, du so sprejeli tekmovalci obveze, da 1 se bodo potom planinstva, atletike in 1 drugih športnih panog vsestransko 1 pripravljali na zimsko sezono. V ne-f del jo 10. oktobra bodo prišli naša najboljši smučarji v Ljubljano, kjer bodo pravljalnega treninga. atletiki lepe uspehe. V višino so do- Smučarska zveza Slovenije je raz- malega vsj preskočili znamko 1.40 m, pisala tekmovanje v specialnem mno- večina tudi f.50 m. Toda letos, ko gobo ju ter tako omogočila preizku- imajo za vadbo omenjenih panog na šnjo fizične zmogljivosti naših teka- razpolago daljše obdobje, bodo pada-čev na smučeh, skakalcev m smuka- le vsekakor mnogo boljše^ znamke, čev že dva meseca pred dejansko zim- Glede teka na 100 m pričakujemo, sko sezono. Tekmovalci zveznega in da Se bodo izkazali zlasti skakači in I. razreda se urijo zlasti v teku čez smukači. drn in strn ter v hitri hoji. Člani Mladinci bodo imeli isti tekmovalni bodo morali , na gozdnih stezah okrog program kakor član', toda z razliko. Šišenskega hriba in Rožnika pokazati, da v crossu na 3000 m ne bodo tekli da z lahkoto obvladajo cross na 3000 temveč hodili. S tem seveda ni re-metrov. Kdor bo pretekel srednje tež- čeno, da bodo ves čas samo hodili; ko tekmovalno progo v 11 min., bo po padajočem svetu se bodo prav go-prejel polno število točk (20 točk), tevo spustili v dir, v ostalem pa ho V tej panogi bodo zlasti uspešni tisti uspeh v mladinskem crossu odvisen smučarji, ki se pripravljajo za teke od pravilne razdelitve moči. na smučeh. Članice in mladinke bodo tekmo- Tek na 5000 m pomeni preizkušnjo vale istega dne v troboju, ki bo ob-vztrajnosti, preizkušnjo za moč no- segal za članice: tek na 100 m, skok tranjih organov. Toda pri smučanju * ne gre samo za vztrajnost, gre tudi za moč in hitrost. Zato bodo morali Zanimive so bile ves teden borbe v namiznem tenisu tako med moškimi kakor tudi med ženskimi ekipami, Med moškimi sta se v finale plasirali ekipi beograj-in subotiškega ko je predhodno skega železničarja Spartaka, medtem tekmovanje med ženskami odločilo za finale ekipi zagrebške Lokomotive in subotiškega Spartaka. Povsem pričakovano po rezultatih in izkušnjah , . trt in polfinalnih tekmovanj je tako v igri moških kakor tudi ženskih ekip zmagal Spartak in sicer je moška ekipa odpravila železničarja (Bgd) z visokim rezultatom 5:0, ženska ekipa pa je zmagala nad ekipo Lokomotive z lahkoto z rezultatom 3 :0. Tako si je Spartak v namiznem tenisu priboril dvojno zmago In lzgleda končni plasman takole: moški: 1. Spartak, 2. železničar (Bgd), 3. železničar (Lj.), 4. železničar (Mrb) ; ženske: 1. Spartak, 2. Lokomotiva (Zgb), 3. železničar (Bgd), 4. Železničar (Mrb), 5. Železničar (LJ). ODBOJKA Danes dopoldne so bile odigrane še preostale 4 finalne tekme, železničar iz Sombora ln železničar (Bgd) sta se bo. rila za peto ln šesto mesto. — Železničar (Maribor je v borbi za prvo mesto podlegel Spartaku in se tako pomeril z železničarjem (Lj) za tretje mesto. Tekma med železnlčarem (Bgd) in železničarjem (Sombor) se je končala z rezultatom 8 :2, medtem ko je Spartak zmagal s 3 :0, Železničar (Lj) pa nad železničarjem (Sombor) s 3:1. Tekma med Železničarjema iz Ljubljane in Maribora se Je končala z zmago slednjega z rezultatom 3 :0. Končni vrstni red moških ekip v odbojki: 1. Spartak. 2. železničar (Mrb), 3. železničar (LJ), 4. železničar (Sombor), 5. železničar (Bgd). 6. železničar (Sarajevo). Končni vrstni red ženskih ekip pa je bil naslednji: 1. železničar (Maribor), 2. Spartak (Subotica), 3. železničar (Ljubljana) itd. NOGOMET Kakor v ostalih panogah, so bile končne tekme izredno ostre in napete. Dopoldne sta se za 3. in 4. mesto borili enajstoriti zagrebške Lokomotive in niškega železničarja. Po lepi in požrtvovalni igri se Je tekma končala po dvakratnih 10 minutnih podaljških neodločeno 0:0. Šele žreb je določil Lokomotivi (Zagreb) tretje mesto. V popoldanski tekmi za prvo in drugo mesto sta igrali železničar (Bgd) in skopljanski Ra-botnički. Daši je Rabotnički med najboljšimi mladinskimi moštvi Jugoslavije. kakor tudi železničar iz Beograda, ni pokazal kvalitetne nogometne Igre ln je bila tekma skrajno nezanimiva. Tudi ta rezultat se je odločil šele v 6. minuti podaljška v korist Rabotntčkega. Končni vrstni red nogometnega tekmovanja Železničarjev je bil naslednji: 1. Rabotnički (Skoplje), 2. Železničar (Bgd), 3. Lokomotiva (Zgb), 4. železničar (Niš) itd. Nekai o atletskem ietueroboiu v Beogradu Ze dan pred začetkom letošnje naj- primer je bil tek na 800 m, pri katerem večje prireditve je bil stadion. Avala do- je že na štartu bilo opaziti, da so tek-bro pripravljen, tako da je vsakdo1 pri- mo valet zelo vznemirjeni. Sam potek te-čakoval, da bo temu primerna tudi sa- k a je bil popolnoma drugačen, kot so si m a organizacija prereditve. Prvo raz- ga vsi zamišljali. Vsakdo je pričakoval, očaranje pa so doživeli naši tekmovalci da se bodo tekači borili s časom, name-že v soboto pred tekmovanjem, to so sto tega pa smo bili priča borbe za metno rali na stadion peš in so zaradi tega sta, pri kateri so si mnogi dovolili ne-zamudiM slovesno otvoritev in skoraj tu- dovoljena sredstva, da bi obdržali čim Vidall (Žel. Ll.) le postavil nov slovenski rekord v Sprintu na 1000 m kupac. Vrstni red mladincev pa je bil naslednji: 1. Ciger (Spartak) 2. Za-noškar (železničar — Lj.), 3. Jerič (železničar — Bgd.). V sprintu na 1000 m je zmagal Vidall (železničar — Lj.). ki je dosegel s časom 1 :19,3, tretji najboljši čas v državi oziroma nov mladinski državni rekord. TENIS V tenisu so bili rezultati tekmovanj naslednji: mladinci: Vesoljko (Lj.) : Metlar (Lj.) 6:1. 6:0. An-jjelič (Beograd) : Borštnar (Ljublj.) 6:2, 6:2; — člani: Borisavljevič (B.) : Čižman (Ljub.) ..... ,iu. 7:5. Scagnetti (Ljubljana) : Vertel (Ljubljana)) 6:1, 6:1, Vesel (Ljubljana) : Roler (LJrobljan.i) 6:1. 6:2. Kovač (Ljubljana) : Djordjevič. (Beograd) 6:4, 1:6. 6:2, Scagnetti (Ljubljana) : Dobnik (Ljublj a- di prve tekme, da ne govorimo o njihovi utrujenosti. V začetku je sicer izgledalo, da bo organizacijsko tekmovanje v redu potekalo, saj smo videli v paradi pred tekmovanjem množico sodnikov, oblečenih enako v svetlorjave hlače in zelenkasto rjave puloverje. Toda čim dalje se je tekmovanje razvijalo, temveč je bilo nepravilnosti in to takih, ki niso bile samo posledica nesposobnosti nekaterih sodnikov, ampak celo njihove nevzgojenosti in popolnoma nepravilnega pojmovanja njihove dolžnosti. O teh so nam vedeli samo naši tekmovalci povedati mnogo primerov. Naj navedemo samo slučaj v troskoku, v katerem je od začetka vodil reprezentant Slovenije Zagorc. Glavni sodnik troskoka je na vsak boljši plasman. Če ne bi videli tudi drugi, ne bi trdili, da je čošič namenoma oviral tekača Slovenije Oberška, da ga ni mogel prehiteti in ga je celo večkrat s komolcem grobo odrinil. Seveda pa bi bilo popolnoma napačno naziranje, če bi iz navedenega sklepali, v višino in hitro hojo na 3000 m. Mladinko se bodo pomerile v istih disciplinah z razliko, da bodo tekle le na 60 m, hodile pa na 1500 m dolgi progi. Smučarska zveza Slovenije pričakuje. d.a se bodo vsi, ki nameravajo v če bi tudi o teh redkih molčali, kajti v bližajoči se jamski sezoni tekmovati, tem slučaju jih v bodoče ne bi znali pre- teJn^-,I.t0 Pnpra' 11 za Jesensko Pre‘ prečiti. V splošnem je bilo tekmovanje izkusi'.tovorna slika velikega napredka atletike v Jugoslaviji in polno nepozabnih trenutkov borbenosti naših tekmovalcev in tekmovalk. Presenetili so poleg novih rekorderjev posebno maratonski tekači, ki so vsi od prvega do zadnjega prišli na cilj tako sveži, kot je to le redko primer na 42.195 km dolgi progi-Kot običajno se je razvila oba dneva po končanem tekmovanju borba dopisnikov, kdo bo prišel prej iz stadiona v mesto do telefona. Na tem mestu bi se zahvalil tovarišem iz Tanjuga, ki so mi da so bile na četveroboju same nepra-, nesebično priskočili na pomoč in mi orno-vilnosti. Toda še bolj napačno bi bilo, gočili pravočasno poročanje. Z. V". Fčzkubturniiki s podežeiia nam pišeš o . . . A v* V gorišikem okraju bo 14 telovadnih društev V sredo, 22. t. m. je bil v Solkanu pri Gorici izredni občni zbor FD Volga in obenem ustanovni občni zbor TD Solkan. Izredni občni zbor je otvoril predsednik tov Jug Emil, ki je po kratkem pozdravu predlagal dnevni red in nato pre- kranjski. moštvo je z večjo požrtvovalnostjo premagalo močnega nasprotnika z rezultatom 3:0. S snemanjem zastave je bil ofi-cielnii del prireditve končan in je sledila prosta zabava v mestnem domu. Prireditev jo bila odlično pripravljena in organizacija v redu, le večjega števila nastopajočih bi želeli. Saj je 600 fiz-kulturni.kov vse premajhno število za tako velik in napreden okraj, kakor je dal besedo sekretarju Simonitiju. Po poročilu sekretarja, ki je navedel vse uspehe in neuspehe društva v letošnjem letu, sta podala svoja poročila še ekonom in predsednik nadzornega odbora, nakar se je razvila o vseh referatih razprava P. M. Ob zaključku plavalne sezone v Radovljici Kdor vestno zasleduje ruk voj plavalnega športa v Slovenrji, je lani najbrž z razočaran jenu opazil, da je Radovljica iz- prvo prvenstvo; drugo je bilo v Kranju in lot os na Bledu- S svojim delom v prihodnji sezoni naj plavalna sekcija dokaže. da jo upravičena prirediti največjo plavalno tekmovanje na Gorenjskem. Tudi Maribor je dobil dve novi teSov. društvi V ponedeljek 20. t- m. je bil IV. redili občni zbor SFD Poleta, povezan z ustanovitvijo Telovadnega društva Maribor I. in SŠD Poleta. Udeležba na občnem zboru jo bila tako maloštevilna., da so morali začetek preložiti za pol ure. Vse. kakor nosi precejšnjo krivdo za tako slab odziv članstva društvo samo. Po pozdravu vseh navzočih je otvoril e Občni zneV predsednik tOT. Sprogar, ki je Samardič ie s palico skočil 380 cm Po končani razpravi so sledile volitve, si .i° plavalna ekipa takratnega FD Ha- • h;, Uovljica osvojila prvenstvo Gorenjske m opikan, ji un tako priboriia prehodno zastavico. Vsi '~'A 6mo pričakovali, dn se navdušenje za pla- vanje no bo poleglo in bo mogoče vzgojiti močan kader mladih plavalcev in plavalk. To-da lanska sezona je ostala neizkoriščena, plavalna sekcija se je razbila in prehodna zastavica je odšla na Bled. , Tudi letos je v začetku sezone kaj sla. bo kazalo. Enoletni počitek je kaj slabo Za predsednika novega TD sis izvoljen Markovič Franjo, podpredsednika sla Perko Nikolaj in Trpin Severina, i sekretar Simoniti Vlado, načelnik Černigoj Marjan, načelnica pa Skubin Ana) vj Pred zaključkom občnega zbora je članstvo razpravljalo še o vprašanju iz gradnje novega doma, kajti društvo nima svoje telovadnice, kar pač onemogo- Drobne zanimivosti MOTORNE DIRKE V OSIJEKU je Jerko Babič iz Zagreba, ki je postavil najboljši čas dueva n dosegel povprečno hitrost 102 km na uro. _____________. _ .. , . . vplival na mladino, ki je skoraj izgubila način želel zmago šerčiču, ki mu jo je £a utrjevanje in razširjenje fizkultume p®. x q's | e’t o °p r j* | ob i H8 Cš e 1 eT julkfa 's e* j e °po- srečilo združiti nekaj mladine v novo plavalno sekcijo pod novim vodstvom in delo so je pričelo kljub vremenskim ne-prilikam. Sekcija je k m atu pridobila novo članstvo, prave volje do rednih treningov ip discipline pa še ni bilo. Delo ja vseskozi težko, ker sekcija ni imela “a! Si!' „2n' J/*?!, (y^ia°aiTTkm»rbfohn skušal omogočiti z nepravilnim merje- organizacije." Ob zaključku je bila usta-Ljuhljana) 6:1," G V. Vesel : Kovač (oba njem, tako da je imel Šerčič neposredno novljena posebna komisija, ki bo skuša-Ljubljana) 6-1. 6-4, Borisavljevič (Beo- pred koncem tekmovanja za 1 cm dalj- ja čimprej zadovoljivo rešiti ta pereč ši skok od Zagorca, čeprav ga je sodnik iz Slovenije opozoril na nepravilnost -pri merjenju tega skoka in zahteval, naj se skok izmeri pravilno, glavni sodnik za troskok' o tem ni hotel ničesar slišati. Drugi dan tekmovanja je bila izvedba problem. Telovadno društvo So-lkan je v gori-šketn okraju že šesto društvo. Doslej so bila ustanovljena društva v čepovanu, Osijek, 26 sept. Blizu 15.000 gledalcev troskok o tem ni note) ničesar Slišan- pcnga)lj Anhovem, Gorici in Rihembergu. je danes prisostvovalo velikim motornim Drugi dan tekmovanja je bila izvedba , dl)or j>0 ustanovil društvo še v dirkati’ Jugc«lav$ e^Najfepfa^,dirkanje ‘<*«n žf.»,a‘no bol}ša’ kar,Se 5e °Paz^ Biljah, Mirnu. St. Petru, Prvačini, porabila dirka motorjev do 500 ccm. Zmagal tu to v hiticjšem poteku tekmovanja. 1- tjergu, Ajdovščini, Vipavi in Renčali, ta- t..,. i. -z---)= -.-.-»--n redno slaba pa je bila ta dan še vedno ko da bQ yes goriški okraj imel 14 telo- obveščevalna služba, izvzemši maraton- društev. Največja ovira, ski tek o katerem so bili prisotni obve- fizkultura Šceni. Nujno potrebno bi bilo, da bi imel glavni napovedovalec za vsako discipli- nato predal besedo sekretarju tovarišu Dojelnoclču. Ta je v izčrpnem referatu poročal o dosedanjem delu društva. Za njim je podal poročilo v imenu nadzornega odbora tov. Vodeb, nakar so sledile volitve novega športnega in telovadnega društva. Za predsednika ŠD Poleta je bil Izvoljen tov. Weis, podpredsedniki Plevnik, žagar in Lali, sekretar Orel. Razen tega so bili izvoljeni referenti za vse športne panoge. Po izvolitvi odbora ŠD Poleta je sledilo čitanje pravilnika telovadnih dru-se je po- štev, nakar so bile izvedene volitve novega telovadnega društva. Za predsednika je bil Izvoljen tov. prof. Struna, podpredsednika Primožič, sekretar Dojčino. vic. načelnik Zej Zlatko, načelnica Zej Marija. Ob zaključku občnega zbora je spre- „„ ________ ----- , govoril tov. Mohor, ki je poudaril tesno trenerja; drug ilrugpmu so pomagali in povezanost telovadcev in športnikov, ka- .1 - 1 . .. : . , z. 4 I i U Cm CA Klil vel 4 A 1. - . ■ _ 1- — zv ran ii.l n ! 1 • i — • _ JI — l.raz. RAZPIS MEDDRUŠTVENEGA ŠTAFETNEGA IN VZTRAJNOSTNEGA TEKA OKOLI JESENIC Sindikalno športno društvo J. Gregorčič bo priredilo v nedeljo 3. oktobra med. društveni štafetni tek okoli Jesenic* Spored je naslednji: štafeta 10X300 m ln vztrajnostni tek na 3000 m Začetek ob 10. dopoldne. Pravico do nastopa imajo vsa fizkulturna društva. Zmagovalec bo prejel prehodno darilo, ki sl ga osvoji po prresledkih*aPŽm«govalecBl vztrajnostnega smo imeli pojma. Nikakega dvoma ni, teka bo prejel priznanteo. Prireditev bo da se teh krajih ne more tako razviti, kakor bi se sicer lahko, je pač v pomanjkanju strokovnih kadrov in no v kateri se je tekmovanje trenutno febn0 v pomanjkanju telovadnega m vršilo, posebnega obveščevalca, kajti ,e | tnega orodja ter telovadnic. V tem tako bi gledalci lahko zasledovali potek posameznih tekmovanj. Navadno smo izvedeli za rezultat pri skoku ali pri metu le v slučaju, če rekord, dočim o samem poteku tekmovanja, zlasti o posameznih rezultatih ni- v vsakem vremenu. Prijave je poslati najkasneje do sobote 2. oktobra. Dkkaifščno kolesarsko prvenstvo FLR Jugoslavije Kakor smo žo poročali, bo jutri in v torek na štadionu Železničarja tekmova-‘ nje za državno ko-lesarsko prvenstvo na dirkališču. V zgodovini naSega kolesar, etva so to prve dirkališčno tekme za prvenstvo. Tekmovanja se bodo udeležili najboljši jugoslovanski dirkači, katerih Imena so našemu občinstvu že bolj ali manj znana. Nad 50 tekmovalcev se bo borilo za naslov državnih prvakov. Ker eo tekmovanja na dirkališču manj znana našemu občinstvu, ki je doslej gledalo le propagandne tekme na dirkališčih, navajamo v naslednjem nekoliko pojasnil, da bodo gledalci poučeni o načinu in poteku tekmovanja. Starejši kolesarji bodo tekmovali v štirih disciplinah, in sicer v hitrostni vožnji, v ekipni zasledovalni vožnji na 4000 m. v vožnji s posameznim štartom na 4000 m. in v dirki na 60 krogov, kjer _______ bo vsak peti krog cilj. Poleg tega bodo nieista Bzik, Zrinjski, Šol man in Pro-’ olj izenačeni. športnega pogledu je goriški okraj gotovo, na naj slabšem v vsej Sloveniji. Tako ima na . v , . . primer ves okraj samo 2 blazini in 2 teto J.zb°^an. lovadnici, ki sta razmeroma dobro oprem- ljeni, so vse ostale brez orodja in prirejene v zasilnih prostorih. Zato je nujno, da odgovorni organi tako lokalni, kakor republiški, posvetijo največjo pozornost reševanju omenjenih težkoč, zlasti v primorskih okrajih, ki so bili pred in med vojno najbolj prizadeti in zatirani od okupatorja. P- L V Tržiču so imeli okrajni telovadni nastop se med seboj učili. Ker so bili vsi termini za tekmovanju Julija in avgusta zasedeni. je sekcija izvedla Mino eno tekmovanje. V okviru športnega dne ŠD Prešeren, kamor je sekcija vključena, so bilo v Radovljici plavalne tekme propagandnega značaja, katerih se jo udeležila tudi ekipa plavalcev in plavalk z Bleda. Prireditev je uspela v organizacijskem in tehničnem pogledu; domači plavalci in plavalke so uvideli, da z vestnim delom in večjo voljo lahko postanejo dovolj močna ekipa, ki bi s plava hm ekipo Bleda v okviru ŠD Prešeren t najmočnejših ekip v Sloveniji Prvenstvo Gorenjske mor# ostati domena ŠI> Prešeren, ki si je leto-9 osvojilo prehodno zastavico. Na Bledu so delali in bodo drugo leto gotovo še m ari ji voj e • u -r. , *.i —s nag in tori se bore za iste cilje, to je. da krepijo fizkultiiro Titove Jugoslavije. V soboto" 18. t. m. je bil ustanovni ob. čni zbor TD Studenci pri Mariboru. Udeležba je bila nezadovoljiva, saj je bilo navzočih le 35 Članov. Po običajnih for. inalnostih ln dnevnem redu. ki je obsegal poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega, odbora sp bile volitve nove društvene uprave Za predsednika je bil Izvoljen tov. Hočevar, podpredsednik Kocmut Jože. sekretar Kocmut Ema, na- i ui » jnavuiuv v K Prešeren tvorila eno celn,K Kavclc- Novo TD v Ihanu Preteklo nedeljo Je bil v Ihanu občni zbor fizkulturnega društva v Ihanu, ki se je preosnovalo v telovadno društvo Ihan. Dosedanji predsednik društva je vozili na 1000 m za rekord s startom z dotakniti zemlje, ima pa pravico, da. se meeta ter tekmovali v izločevalni dirki, nasloni na pomočnika do zn a me n.ja za kolesarji senik ki so najbolj Dirka na 4000 m s posameznim štartom je ista kakor ekipna zasledovalna vožnja. V tej disciplini je več favoritov za prvo mesto, med njimi Davidovič, Kozlico, Poredski. Zorič, Šolman. Zrinjski ln Čelcšnik. Dirka na 60 krogov (30.600 m) Je podobna uličnim dirkam, točkuje pa se vrstni red tekmovalcev po vsakem petem krogu Tekmovalec, ki gre prvi skozi čili, dobi 6 točk, drugi pet, tretji štiri, četrti tri. peti dve in šesti eno točko Zadnji Sprint se točkuje dvojno. Dirkač, ki ima največ točk, jo prvak v tej disciplini Za prvo mesto imajo iz-g.ede vsi dobri cestni dirkači, favoriti pa so Davidovič. Kozliea in Šolman-Poleg navedenih tekmovanj bo na sporedu tudi dirka na 1000 !”n® JtaJRadosavljevlčeva ie z metom krogle to 'e vozač se z nogo ne_ trenirali. Delati bo treba tudi pri p dvigniti moralo v sekciji, pridobiti člane, ki bodo trenirali z voljo in vzga jali v sebi silo športnega duha, ki vodi k pravi disciplini V Radovljici imamo vuv w _______.... možnost razvoja plavalnega športa, zato n aV alf k 1 e po* FIS A jla.“ zate m na je treba Še naprej posvetiti vso pozornost naj mlajšim in Jih združiti v močno, voljno in disciplinirano sekcijo. Letos se le vodja sekcije dovolj trudil, da bi dvignil plavalni šport v Radovljici na _prejšnjo nove uvodoma ugotovil, da na občnem zboru razen zastopnikov mladine ni bilo nikogar od množičnih organizacij. ?o sprejetju dnevnega reda so obrav. avali sklepe FISAJ-a. zatem na «=o referenti noročali o udejstvovanju Članov v nosameznili nanogah, izmed katerih še najuspešneje napredujejo nogomet, na. mizni tenis, posebno pa smučar$tvo. Ob zaključku so sestavili športni kole- h ll,. Meni Ho-kcile vm zaKijueku so »purmi kuic- raven, zato naj drugo leto Vivi sekcije sprejeli obveznost, da bodo zgra. up,Tli n,nmn.frn ir. n 1*1 dolu 111 HCmOgOC© .1C, ___, a____ sam:i pomagajo pri dolu in nemogoče je, <-* vuiRm .... .. ^ ----- r vozač izpade B, nadaljnjega tekmovanja, kar pa niti novinarjem m uspelo na kon- k pozdravu zastave Komaj se je igrišče točki je zagrebški kolesar Zadnjih šest tekmovalcev se v po sled- cu tekm0vanja. Novinarjem je bil odka- ST)raznilo so oh zvokih koračnice priko. je na_ balkansko-srednje- njem krogu bori za plasma ' Drostor, kjer naj bi počakali na re- rakali v svetlo plavili krojih pionirji in ------ Zanimive bodo tudi dirke mladincev k za"ne indi niše bili Dopolni in Pionirke, ki se lepo izvajali vaje s pa- . .. . n,-----------------— ki pa tudi niso bili popolni m n , in krogi Nato Be se na vhodu igri- da bi vsakega strokovnjaka zanimalo izvedeti za daljino vsakega posameznega ................ ............. , - , skoka državne rekorderke IColedinove, čnkovalo začetka. Točno ob napovedani ................. ni nsnsln na kon. tiri so prikorakati naigr.šče vs, oddelki se v„ „„ ------------ - evropskih igrah v Budimpešti plasiral ........................... ...... ....T_______ med najboljšo petoneo. Kandidat za prvjo ^odo z izjemo Slovencev prvič nastopili zultate, vn aož/i A a tu d! A 1 ral.n nM.iM *7,-m.i X Tri J Q : 1 t. -1! Z X.. • •, mesto je tudi Aleksander Zorič, ki na dosedanjih tekrtovanjih pokazal svoje velike sposobnosti za sprint. Ekipna zasledovalna vožnja na 4000 m ..... .... Jo disciplina, ki lahko najbolj navduši zbrane najboljše dirkače popolni na dirkališču , so jih morali šele naknadno izvesti že šča‘"po.iaviile' "mladinke v belordečih kro- Občinstvo naj sl tekmovanja za.vr d stadjonom ko so jih razglašali po jih. Ko so mladinke končale vaje. so na- sreS •- -_____________»,■;« gledalca Vsako moštvo je sestavljeno iz škili republik Jugoslavije. , »z.:--!- j*.— o,------ »i«-« Tekmovanje se začne . v ponedeLlok on Hild T . ; .1v.xmeH cn v mnnrrn ugajala vrsta članic iz Kranja s svonimi lju - Te m take pomanjkljivosti so v mnogo- ]0lpO izvajanimi sestavi na dvovišinski čem vplivale tudi na same tekmovalce, bradlji!. Po kratkem odmoru so člani m ki so bili spričo izredne konkurence že članice izvajali praške vaje, od kalen n .... 1 . um_ sta občinstvo naj boli za divi! a »tur^M itak zelo nervozni. 1 o je bilo opaziti zla- mar5( in ,vn1če,k, %a mladinci je močna —-• -........— . ipittoTtto ♦»Trmn-vn sti v tistih disciplinah, kjer je bilo vna- Ai:npirm Članov in članic skladno izvajala n4if in° nnato0ve'zasledl,van,i vožnji m, prej napovedano, da bo verjetno zrušen vaja *Br«Wv« 'd I11.0lWirn, Je uulJ,t , *xii .... im m. v torek 0.1) 14.30 bodo fina ne tek* državni rekord in kjer je imelo to moz- s1p|lU^ ,H,gometm' tekma SFD Tržič : mesto se bodo borili dirkači Partizana, me v vseli disciplinah in izločeval na dir. doseči več tekmovalcev* Klasičen gpj) S tud ep ci za pokal FLRJ. Domače Srbij-c in Hrvatske. Favoriti so hrvat&ki ka za člane in mladince. štirih dirkačev. Skupno startata po dve ekipi, ena na polovici proge v eno smer, druga v nasprotno smer. Če moštvo do. hiti svojega nasprotnika, je zmagovalec. vrnTnpvu da. d n t-o no lisne nobeni primeru pa. da to ne uspe nobeni ekipi, je zmagovalec movštvo, ki ima b oljiti čas prvili treh vozačev Za prvo 4000 m K) dopoldne s predtekmovanji mlaidiincov in članov ter z dirko na 1000 m za re^ kord s startom z. mesta Popoldne ob Najboljši okraji v Sloveniji V mesecu septembru po vsej Sloveniij ustanavljajo nova telovadna društva, od katerih je večina že tudi pričela z delom. Mnogi okrajni odbori so z agilnim in iniciativnim delom ter dobro propagendo razgibali in pripravili teren, tako da bodo v kratkem že do kraja izvedli reorganizacijo v smislu sklepov II. kongrgsa FISAJ-a. Med najboljšimi okraji je še vedno okraj Celje in okolica, ki ima dosedaj ustanovljenih 12 telovadnih društev. Sledi mu okraj Krani z tl TD. Mozirje 10 in Ljubljana ter Jesenice po ? TD. Okraj Gorica je na šestem mestu s 6 TD. sedmi je Dravograd s 5 TD, sledita Ljutomer in Sežana s 4 TD. Do danes ima Telovadna zveza Slovenije pravilno registriranih in prijavljenih 62 TD, neprijavljenih, a ustanovljeni h pa je vsega skupaj 90 društev. rlili v prihodnjem letu fizkulturni dom in zadružni dom. V Novem mestu nočejo zaostajati Tudi v okraju Novo mesto se je pričelo z ustanavljanjem novih telovadnih društev. Prvo tako društvo se je ustanovilo v Novem mestu. ,V sredo 13. t. m. se je vršil izredni občni zbor SFD »E!an«-a, katerega se je udeležilo premalo članstva. Po polurni zamudi je otvoril občni zbor tov. predsednik, ki je pozdravil vse navzoče. Sledilo je poročilo sekretarja in blagajnika. Po poročilu tov. sekretarja smo videli, da delo v fiz-kulturnem društvu ni napredovalo tako kot bi moralo, tov. blagajnik pa je razložil zakaj in kje so največie težkoče pri delu in to ravno v finančnem vprašanju, saj ima društvo še 40 tisoč dinarjev dolga. Po preči-tanju pravil in nalog TD je bila pre-čitana lista Telovadnega društva s predsednikom tov. Colaričem na čelu, k; je bila enoglasno sprejeta. Novi sekretar pa je podal obveze ter proračun Telovadnega društva. Novo fizkulturno društvo Odred, Minuli teden se Je predstavilo in tud| takoj Izkazalo nocrometno n,n * . ... ustanovljenega rl*k..l*nrn«*„o drustia žrtvovah.0 Igre mlnravtlo FD MllVnlk. , r,7.,lta“nm S:1 («:•)- Igrale, Odreda sn .pokazali Igro. ki jih "vršen med prvo-razredne slovenske nogometaše. z Dijak i m vajenci v borbi za napredek slovenske atletike Služben b j a v e Domala vsi odrasli, ki so pred de- učenci in učenkami veliko zanima-setletji obiskovali gimnazije, učite- nje za srečanje, ki bo dalo naši at-bišča in druge srednje šole, imajo [etiki množico novega tekmovalnega šolsko telovadbo bolj v slabem kakor dobrem spominu. To pa zaradi tega, ker je bilo vse tisto, kar bi mladi ljudje radi gojili prepovedano, dovoljeno in ukazano pa je bilo samo obračanje na mestu, korakanje in podobno. Kako redki so bili nekoč učitelji telesne vzgoje, ki bi omogočili dijakom vadbo tekov, skokov in metov! Zdaj je drugače: Danes si niti ne moremo predstavljati napredne telesne vzgoje brez kadra. Iz Krope poročajo, da imajo že lepo število tekačev, o katerih je težko reči, kdo bo prvi. Dobre uspehe pričakujejo tudi dijaki ljubljanske klasične gimnazije, ki trenirajo na lepem igrišču v Tivoliju. Vsekakor je verjetno, da se bodo pojavili novi šprinterji, sposobni preteči 100 metrov v 12 s ek.; med naj prožnejšimi dijaki se bodo pojavili novi skakalci, ki se ne bodo ustavili pri višini 1.50 m. med metalci pa krepki odlikovanci v Ljubljani, kjer se bodo borili mladinci in mladinke za naslove republikanskih mladinskih prvakov za L 1948. Tako bomo videli v nedeljo 17. oktobra v Ljubljani našo mlado atletsko elito. Nič zato, če še ne bodo postavljali rezultatov, kakršne zmorejo člani in članice. — Nič zato, če bo še tehnika pomanjkljiva; kljub temu jih bomo iskreno OIMNASTICKI SAVEZ JVGOSLAMJE ■ razpisuje KONKURZ za izdelavo prostih vaj za sledeče kategorije: 1. Člani, 2. članice, 3. mladinci, *. mladinke, 5. pionirji, 6. pionirke, 7. moški pionirski podmladek, 8. ženski pionirski podmladek, 9. člani vaških TD, 10. članice vaških TD, 11, mladinci vaških TD, 12. mladinke vaških TD. Vaje članic pod 2. je treba izdelati s veseli, kajti v njih bomo videli našo kiji, medtem ko so ostale-kategorije lah- 1 ' , \ I, „ /1 - t, 1 . — np/u/l /ir **» 1 / • ., — r- r, r. z. pozivamo vsa TD. ki so le Imela usta. uovne občne zbore, pa Se niso registrirana pri TSZ, da takoj pošljejo svojo prijavo z zapisnikom ustanovnega ob-čneg zbora. Društva, ki ne bodo pravočasno registrirana pri TZS, ne bodo pri. šla v plan za leto 1949 ter ne bodo mogla dobiti orodja in rekvizitov. * Ker so nekatera TD dala sama napraviti nove žige, sporočamo vsem TD, da je to nedopustno in sl društva delajo samo nepotrebne stroške. Nove žige bo izdala izključno Telovadna zveza Slovenije, ki bo o vsem dala pravočasno podrobna navodila. Telovadna zveza Slovenije znamke v suvanju krogle. Najboljši bodo tekmovali trikrat. Vsi tisti dijaki in dijakinje, kj se bodo izkazali na zavodnih tekmah, bodo nastopili v nedeljo 10. oktobra še enkrat. Tjokrat bo konkurenca že izdatne vadbe hitrih in počasnih te- fantje, ki bodo, postavljali nove kov, brez skakanja v višino in da- ’ - — ' ljino, brez metanja kamenja, krogle ali žoge. Še več! Dandanes prirejajo za šolsko m-ladiino posebne tekme, najbolj ši med dobrimi pa prejemajo nagrade, priznanice. kolajne, trenirke in druga praktična darila. To je^ znamenje napredka in dokaz požrtvovalnosti in sposobnosti sodobnih vzgojiteljev. Te dni lahko vidite na poljanah in igriščih okrog slovenskih gimnazij, okrog industrijskih in obrtnih šol vesele skupine učencev, kako se urijo zdaj v crossu, zdaj spet' v štarta-nju. v suvanju krogle in preskakovanju preko letvice. To je mladina, ki se pod vodstvom svojih fizkulturnih učiteljev pripravlja na mladinsko atletsko prvenstvo novincev, ki bo v prv; polovici oktobra. Tekme za naslove zavodnih prvakov. Na pobudo Atletske zveze Slovenije bodo po vseh šolskih zavodih v nedeljo 3. oktobra atletske tekme mladincev in mladink. Iz množice ljubiteljev nove fizkulture bodo prišli tokrat na površje zlasti tisti, ki so po naravi nadarjeni za hiter tek, za skakanje v višino in za suvanje krogle. Spored tekmovanja bo namreč tale: mladine: tek na 100 m, skok v višino, suvanje krogle; mladinci: tek na 100 m, skok v višino, suvanje krogle. Vendar ne bodo imeli vsi pravico nastopanja. Namen _ tekmovanja je namreč v tem, da bi aktiuizirali vse . tiste fizkulturnike, ki doslej niso tekmovali kot organizirani športniki. To ^bo torej nekak miting novih fizkul-t.urnikov, novih atletov. Bo pa tem bolj zanimiv, ker je brez dvoma med njimi mnogo nadarjencev, mnogo naravnih talentov, ki bodo imeli v ko, brez ali z orodjem. V kolikor se sestavljajo vuje z orodjem, je treba uporabljati laka orodja, ki se lahko poceni in hitro izdelajo v lokalni proizvodnji. Vaje za članske in mladinske oddelke fiz k uft u rn i' čin i t e ljip o m a gal I mo™/° traiali “ai™ni G minut za pio- mrske pa vsaj 3 minule. Priporočljivo atletsko bodočnost! Če bodo vsi učenci in učenke opravili svojo dolžnost; če se bodo zadostno pripravili, če se bodo polnoštevilno prijavili, če bodo vsi krajevni pri organizaciji zavodnih tekem, tedaj smemo pričakovati, da bo letošnje množično mladinsko tekmovanje resnično velikega pomena za napredek slovenske atletike. Vaje oblikovanja so sestavni del metodične vadbe prav vsake športne panoge težja, kajti šlo bo za naslove okrajnih prvakov. Atletske reprezentance industrijskih in obrtnih šol ter gimnazij jeseniškega okraja na primer se bodo zbrali na Jesenicah, kjer bodo nastopili drugič. To bodo nekake izbirne tekme za slovensko mladinsko prvenstvo novincev. Vršile se bodo na sedežih vseh okrajev. Vsak vajenec in učenec bo imel priložnost pokazati, kaj zna; če bo na primer v nedeljo 3. oktobra dosegel prvenstvo gimnazije v Kočevju, industrijske šole v Vevčah ali kovinarske šole v Mariboru, bo moral nastopiti še enkrat, na tekmi, na kateri bodo je, da se predlogi prostih vaj že opremijo z glasbeno spremljavo. Za najboljše proste vaje v vsaki kategoriji se bodo podelile po 3 pograde v zneskih 15.000, 10.000 in 5000 dinarjev. Nagrajene vaje postanejo lasi Telovadne zveze Jugoslavije, ki ima pravico z njimi nadalje razpolagati. TZJ si pridržuje pravico do odkupa ostalih nenagrajenih vaj v konkurzu. Konkurz je trajen. Predloge je treba poslati priporočeno v treh izvodih (pisano na stroj) do 31. oktobra t. I. na naslov Gimnaslički savez Jugoslavije — Konkurz za proste vaje — Beograd — Moskovska 12. Predlog je treba, označiti s šifro, v posebni kuverti pod šifro pa je navesti ime, priimek in točen naslov avtorja. Poslane predloge prostih vaj bo ocenjevala komisija, katero bo sestavil izvršni odbor TZJ. • Sporočamo vsem telovadnim društvom, okrajnim odborom, ustanovam, posameznikom Itd,, da se je Telovadna zveza Slovenije preselila lz dosedanjih prostorov na Taboru v nove prostore v Narodnem domu (Blelvveisova cesta 28 — tel. 43.22). Zato pošiljati vse dopise na novi naslov: Telovadna zveza Slovenije — Ljubljana. Blehveisova c. 28 (Narodni dom). • Ker Je na terenu še vedno mnogo telovadnih društev, ki se niso prijavila Telovadili zvezi Slovenije (še niso dobila potrdila, da so vpisana v imenik TD), Telovadno društvo Ljubljana I. — Narodni dom sporoča, da bo redna telovadba za vse oddelke od 27. septembra 1948 po naslednjem razporedu: ponedeljek ln četrtek: od 17 do 18. lire starejše članice, od 18. do 19. ure pionirke, od 19 do 20. ure mladinke, od 20.15 do 21.15 ure članice: torek In petek: od 18. do 19 ure pionirji, od 19. do 20.15 ure mladinci, od 20.15 do 21.30 ure člani; sreda In sobota: od 17 do 19. ure starejši člani. • Obveščamo vse fizkultunike. ki so redno obiskovali telovadbo na Taboru, da pričnemo spet z redno vadbo od ponedeljka 27. septembra 1948 naprej in to po sledečem urniku: Moški oddelki ob torkih ln petkih in sicer: pionirji od 17. do 18. ure. mladinci od 19 do 20 ure, člani od 20.15 ure do 21.30 ure. Zenski oddelki ob ponedeljkih in četrtkih: pionrka osi 17. do 18. ure, mladinke od 19. do 20 ure. članice od 20.15 ure do 2130 ure Poleg tega vabimo tudi vse starejše tovariše in tovarišice (od 35 let naprej), da se vključijo v oddelke starejših članov (-ic), za katere se bo vršila redna vadba vsako srciio in sicer: za starejše članice od 18.30 do 19.30 ure, za starejše člane pa od 20 do 21. ure. Telovadba se vrši v telovadnici .na Taboru. Pozivamo tudi vse novince naj napolnijo naše telovadnice in ee vključijo v redno telovadbo Prijave sprejemajo vodniki oddelkov Inc. odbor TD Ljubljana II. b) nad igriščem SFD Tržiča v zvezi z dogodki na tekmi med SFD Tržičem in SFD Udarnikom (Kranj) dne 16. 9. 1648, za dobo 1 meseca od 16. 9. 19-18 do 16. 10. 1948. Suspenz nad moštvom SFD FUžinarja iz Guštanja je dvignjen. Pritožbi SD Ločana (Škofja Loka) in tov. Jenka Jožeta (SD Ločan) je odbor zavrnil in ostane suspenz nad imenovanim igralcem do razčiščeja v veljavi. Fizkultiirniki, športniki naročajte flJKUtTURNI TEDNI« ki bo odslej izhajal vsako nedeljo ponoči na 4 straneh v formatu »Slovenskega poročevalca«! OBJAVA Seznam knjig in brošur objavljen V zadnji številki »Poleta« je dobiti: V Ljubljani — Stari trg 22, V Mariboru in Celju v Fizkulturnem magazinu. nedeljo 3. oktobra prvič priložnost zbrani vsi prvaki okraja. Ob hujši pomeriti se s součenci za prvenstvo zavoda v Sprintu, skoku v višino in suvanju krogle. Dobili bomo torej prve zavodne prvake. V z.nak priznanja jim bo Atletska zveza Slovenije podarila spominske priznanice. Povsem razumljivo, da je med konkurenci’ bodo padale vsekakor boljše znamke kakor pred tednom na zavodnih tekmah — za boljše znamke pa bodo prejeli od Atletske zveze Slovenije vidno odlikovanje, kolajno! Teden pozneje se bodo zbrali vsi Nekoč mladinci niso imeli možnosti pravočasnega treninga in seveda tudi ne možnosti atletskega tekmovanja; zdaj pa imajo sposobne fiz- kulturne učitelje, ki jih bodo pri red- — " ;----;———;--------;------;----— ,,;h šolskih urah učili štnrtania drllKl' v streljanju peti, v plavanju l11. solsKin ™dn . ucin Startanja, |)rvl v teku pa šesti dobi skupno 17 točk sprinta, skakanja m drugih panog (3+2+5+1+6 = 17). atletike, že V mladih letih se bodo Moderni peteroboj je lili prvič Izveden seznanili z osnovami atletike, že v "* 19,12 v st0Cktl0,mu- Na ,1 .-i i ,«i v i , . „ fsen olimpijadah do danes so v tem mladih letih se bodo utrjevali; ne kompleksu odnesli Drva mesta Švedi, edi-bodo se urili samo izbranci ali sa- no na olimpijadi leta 1936 v Berlinu so mo -nadarjenci, temveč vsi, tudi tisti, po®a!nez"0 'n kot«.mIpa„' ki še niso imeli priložnosti spoznati vae!l olimpijada*!!1 do dane”"Jo vččlnt orl. lepote atletike. Učitelji, ki so nudili padnikl armad (oficirji in podoficirji) in Še nudijo učencem dovolj Prilike posameznih držav, v kolikor je bilo tek. ,... atletike snlnh movaleev civilistov, niso nikdar dosegli zn vadbo Grossov in atletike spion, I)osei,n|j1 uspehov, kar le vsekakor raz. imajo lahko zavest, da prispevajo umljivo, ker je resen, detajliran In ne. kakor k množični, tako tudi k kvali- pretrgan trening gotovih disciplin in tetni telesni vzgoji. Imeti zavest da ”• pr- Jahanje In stre. , , — „ , . , + , Ijan.jp, mogoč samo v armadi, tako pri delaš nekaj, kar je v službi napredka, nps, kakor tifdl v d m iv ih deželah, kar je V dobro mladini, pa je vseka- Zaradi teh relativnih potvojev ln snecl- za po- kor najdragocenejše plačilo žrtvovala o delo. Drago Ulaga. Kompleks, v katerem naši tekmovalci še nikoli niso nastopili, ne na olimpijadah In ne kje drugje, je tako zvanl moderni olimpijski peteroboj. Oglejmo sl torej nastanek ln bistvo tega kompleksa. Baron do Coubertin, tvorec sodobnih olimpijskih iger, piše v spominih na na. stanek in razvoj današnjih olimpijad, da je olimpijski komite dvakrat zavrnil njegov predlog za uvajanje v olimpijski program kompleksa (jahanje, sablJanjc> plavanje, tek in streljanje), šele na seji komiteja, ki je bila leta 1911. v Budimpešti, jo olimpijski komite sprejel ta kompleks v olimpijski program. Ker je bila olimpijada leta 1912. v Stockholmu, so tudi Švedi sestavili pravila In vrstni red tekmovanja v teh disciplinah, ki se jo z malimi spremembami obdržal vse do danes. Bistvo modernega peteroboja je v tem, da združuje one sposobnosti in elemente, ki se lahko postavijo pred človeka v borbi ali pa v kakšnih drugih resnih primerih, n pr.: Pribočnik dobi nalog, da čimprej dostavi povelje neki edinki na bojišču, sede na konja in v ostrem drncu odjezdi k dotični edinki. Po nekaj kilometrih ježe mu sovražnaNkrogla ubije konja, on nadaljuje v teku pot čez (lrn in strn, na tej poti naleti na manj. Šo sovražno skupino ter se mora prebijati dalje, uporabljajoč sabljo in revolver, ker se dotlčna edinka nahaja na iren senuiiuan am ijc> ru leu pogojni v• • nasprotni obali reke, mora preplavati še- dimo, da je streljanje ena od najtežjih reko, da dospe na cilj. disciplin modernega peteroboja ter za- V modernem peteroboju so te spirob- hteva, da tekmovalec marljivo trenira © modernem @e2@robom liavosti konja, na katerem bo jahal. Po vseh teh zahtevanih pogojili vidimo, kak-110 težave mora tekmovalec premagati, da na nepoznanem konju prejezdi skoraj neznano progo v določenem maksimalnem času 450 m v eni minuti. Tekmovalec, ki se zadrži dalj časa na progi od predpisanega, kateri izpusti ali ohjez-dl zastavice, s katerimi je proga označena, ali če pade, dobi kazensko točko aIV je diskvalificiran. Zmagovalec v jahanju je tisti, ki Ima najboljši Čas lil najmanjše število kazenskih točk. 2. Sabljanje: Drugi dan je tekmovanje v sabljanju z mečem. Tekmuje so tako, da se bori vsak tekmovalec z vsakim in sicer s«nio do enega zadetka, kljub temu traja tekmovanje v sabljanju pri udeležbi 40—50 tekmovalcev po ves dan, kar predstavlja ogromen napor no samo na mišice, ampak še v večji meri za živce. 3. Streljanje: Tretji dan je tek. movanje v streljanju z voj.iško pištolo. Strelja se na razdaljo 25 m v stoječo vojaško tarčo, ki je razdeljena na 10 ovalnih con. Vsak tekmovalec izstreli 25 izstrelkov v štirih serijah. Za vsak izstrelek od ene serije stoji strelcu na razpolago samo 3 sekunde, ker se tarča po treh sekundah skrije. Po teh pogojili vi v teku čez drn In strn. Proga je dolga 4 km. Starta se posamezno v razmaku ene minute in sicer oh vsakem vremenu. Tudi ta disciplina postavlja pred tekmo, valca velike zahteve in napore, brez marljivega treninga nekoliko let udeleženec ne more računati na uspeh. Zmagovale v občem kompleksu modernega peteroboja je tisti tekmovalec, ki doseže najmanjše število točk, u. pr. nek tekmovalec jo v jahanju tretji, v sablja- fičnesti nosa m ezn Ih disciplin je moderni peteroboj na olimnljadali postal mednarodna revija športnih zmogljivosti mlajših oficirjev in podoficirjev. Za ilustracijo kako težak in naporen je ta kompleks ter kako ostra je konkurenca v teh disciplinah, naj omenimo, da je češkoslovaški zastopa’k na letošnB olimpijad! zasedel šele 39 mesto. Prvi na letošnji olimpijadi jo bfl Šved G rut s 16 točkami, drugo mesto 1e zasedel Moore (ZDA), sledi Švicar Gard in, četrto In neto mesto pa sta zasedla zastopnika Finske. X Ker je naša nova Jugoslavija krenila z ogromnimi koraki k nanredku na vseh področjih in tudi v flzkulturi. upamo, da ho naša zastava na prihodnjih olimpijadah tudi pri tem kompleksu s ponosom plapolala na olimpijskem drogu. AŽMAN ANTON nostl in elementi, ki jih mora v podobnih primerih obvladati Človek, reducirani na jahanje, sabljanje, streljanje, plavanje ln tek. 1. J a li a nje: Proga za jahanje je dolga 5 km, s približno 20 preprekami višine 1,10 m. Starta se posamezno, v intervalih 5 minut. Progo je treba pregledati s tekmovalci, dan pred tekmo- nckaj let. Tekmovalec, ki stalno strelja, ne more računali na uspeh v končnem plasmanu. Zmagovalec v streljanju je tisti, ki z dvanajstimi zadetki doseže največje število krogov. Skrajna meja Je dvesto krogov 4. Plavanje: Četrti dan ja tekmovanje v plavanju. Plava se 300 m v športnem bazenu, način in slog plavanja ,1e o,'-uaii » uau picu iia/iciiu, iiuibii i u 01 i v «n | «1 .iv v":i,+m. Izbira konj se vrši z žrebanjem svoboden. Zmagovalce v plavanju jo tl. pred samim startom, tako da tekmova. sti, ki doseže najboljši čas. Iec prej sploh ne pozna vrline ln mu. 5. Tek: Poslednji dan je tekmovanje Jahanje je ena izmed panog modernega peteroboja NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE sporoča spored IV. kola I. In II. sloven. ske skupine za 3 oktobra. Železničar Mb. : Železničar LJ. Udarnik : lvladivar. Nafta : Polet. Rudar : Sobota. Ločan : Predllec. Gorica : Krim, Proletarec : Tržič. Gregorčič : Postojna. Dne 29. septembra se bo dadaljevala pokalna tekma SŠD Kladlvar : Garnizon Kranj, ki je bila prekinjena 19. t. m., v Celju ob 15, • Disciplinski odbor Nogometne zveze Slovenije je na seji dne 22. 9. 1948 sklenil kaznovati naslednje nogometaše: Ocepka Juleta, člana FD Duplice, zaradi namernega življenjsko nevarnega faula, ugovarjanja in grožnje sodniku na tekmi Fd Duplica : FD Triglav, dne 19. 9. 1948, s prepovedjo igranja za dobo 12 mesecev, to je od 19. 9. 1948 do 19. 9. 1949. Mežeka Mirka, člana SFD Tržič, ker je kot reditelj na tekmi SFD Tržič : Udarnik (Kranj), dne 16. 9. 1948 dejansko napadel službujočega, s prepovedjo igranja in vršenja rediteljske službe za dobo 12 mesecev: od 16. 9. 1948 do 16. 9. 1949. Poliča Ivana, člana FD Pesnica, zaradi namernega udarca nasprotnika z nogo na tekmi mladinskih moštev FD Kovinar (Maribor) : FD Pesnica, dne 12. 9. 1948, s prepovedjo, igranja za dobo 3 mesecev: od 12. 9/ 1948 do 12. 12. 1948. Peklenika Jožefa, člana SFD Udarnik (Kranj), ker je sicer Izzvan odrinil nasprotnega igralca na pokalni tekmi SFD Udarnik : FD Garnizon (Radovljica) z udarcem roke v prša, s prepovedjo igranja za dobo 2 mesecev: od 12. 9. 1948 do 12. 11. 1948. Eltrina Jožeta, člana FD PrediJca, zaradi žalitve sodnika na tekmi FD Pre-dilec : SFD Tržič, dne 5. 9. 1948, s prepovedjo igranja za dobo 2 mesecev: od 5. 9. 1948 do 5. 11. 1948. Gvardjančiča, člana SSD železničar (Ljubljana), zaradi nešportnega ponašanja na tekmi mladinskih reprezentanc Ljubljana : Split, dne 5. 9. 1948, s prepovedjo igranja za dobo 1 meseca od 5. 9. 1948 do 5. 10. 1948. Kališnika Janeza, člana SFD Tržič in tov. Kito, člana SFD Udarnika (Kranj), se do nadaljnjega suspendirata v zvezi z dogodki na tekmi med Imenovanima društvoma dne 16. 9. 1948 v Tržiču. Zaradi neredov na igriščih pa je izrekel zapo-ro: a) nad igriščem v Duplici, v zvezi z dogodki na tekmi med FD Duplico in FD Triglavom, dne 19, 9. 1948, za dobo 2 mesecev, to je od 19. 9. 1948 do 19. II. 1918. POZIV Mestni center tekmovanja za fizkultur-ni znak Ljubljana — Narodni dom, Blei-vveisova cesta 28, poziva sledeče tekmovalce da dvignejo osvojene značke od roka 1946-47. Zlata značka: Stankovič Živojin, Košir Dušan, Potočnik Milo. Bronasta značka: Hočevar Janez, Smrtnik Rajko, Kurnik Albin, Furlan Cvetko, Urbančič Zalka, Zurman Franc. Mladin. značke: Žumer Alojz, Zupanc Rudolf, Vrhovec Zvonka, škerlavaj Sandi, BI a j Alojz, Dvoršak Peter, Omahen Stanislav, Herfort Majdi, Klement Silvo, Kuljiš Helena, Marn Mojca, Nanut Danici, Ambrož Marija, Ambrož Marjan, Bukovec Rado, Babič Stojan, Hodnik Silvo, Hladnik Jože, šesok Silvo. Vsi imenovani naj dvignejo značke na imenovanem mestu v teku 14 dni od dneva objave. RAZPIS JESENSKEGA GROSSA Telovadna zveza Slovenije — načel-ništvo razpisuje tekmovanje v jesenskem erossu, katerega naj izvedejo telovadna društva in vodi od 5. do 24. oktobra t. 1. Organizacijo izvedbe tekmovanja imajo načelništva telovadnih društev, ki morajo tesno sodelovati z vsemi športnimi društvi, zlasti z atletskimi sekcijami. Sckt-b organizatorja je, da takoj pristopi k delu in sestavi sodniške zbore, to je vodjo celotnega tekmovanja, sodnike, pomožne sodnke, zapisnikarje, reditelje itd. da organizira zdravniške preglede tekmovalcev še pred pričetkom vadbe za cross. določi način merjenja časa in vrstnega reda tekmovalcev, določi primerno zemljišče za stezo, štart in cilj, rok prijavijenja, tekmovalno obleko, preskrbi slačilnice itd Tekmovanje bo na naslednjih progah: Člani 2000 m, članice 800 m, mladinci 1000 m, mladinke 600 m. Društva morajo najmanj 3 dni po končanem tekmovanju poslati Telovadni zvezi Slovenije poročilo o izvedenem crossu. Poročilo mora vsebovati število udeležencev v vseh kategorijah (na primer: člani 80 tekmovalcev, članice 60 tekmovalk, mladinci 200 tekmovalcev itd.). Vsa podrobna navodila glede sodniškega zbora, izbire tekmovalne proge, določanja starta in cilja, merjenje časa in vrstnega reda, priprav za cross itd. se nahajajo v letošnjem »Poletu« št. 13 z dne 29. marca 1948 (stran 2). Telovadna zveza Slovenije Ali si že poravnal 6% naročnino ■ IsS' medicine Dr. Šef Alojzij Dihanje — prvi pogoj za napredek v športu in telovadbi Dihanje, ki v glavnem ali skoro iz. ključno polni vrhova pljuč pod ključnicama ln rameni, je najsiabše ln higienično najnepopolnejše. Tako dihajo le najslabotnejšl ozkoprsni, bledi in nervozni ljudje, ki so nagnjeni k tuberkulozi ali pa so že bolni na tuberkulozi Pljuč, u so poleg tega navadno duševni slabiči ln brez prave življenjske volje. Spoznamo jih kaj lahko, ker pri vdihavanja zraka visoko dvigajo ramena, dihajo giasnc, sikajoče, često vzdihujoče. Vadba te vrste dihanja ni nikakor priporočljiva. Vedno moramo stremeti za tem, da se pri globokem dihanju polnijo ln ventilirajo pljučni vrbovi toda ne da hi to bil cilj dihanja, ampak le del celotnega dihanja. „ , , Prsno dihanje je najbolj priučeni del v celotnem procesu dihanja. Nfč ne lz. gleda bolj prirodno kot pa miselnost, da mora vdihani zrak v oprsje, kjer se nahajajo pljuča ln odtod zopet ven. Toda s tem šo polovico tega ni storjenega kar naj veliko delo globokega dihanja, kakor smo že opisali, opravi za dvojni krvni obtok. Ako ostane vdihavanje ln Izdihavanje omejeno le na prsni del, tedaj so veliko življenjske funkcije v telesu le slabo podprte. Bo takem delnem in pomanjkljivem dihanju manjka resnično »krvno poživljanje« vsega telesa manjka boljše delovanje lia notranje organe trebušne votline, predvsem pa pri tem ni pravega občutka sprostitve, ki Je predpogoj za sledečo napetost ener. glje. Ako torej opozarjamo na »dihanje pod ključnicama«, pri čemer ostane večji del pljuč brez zraka in dovede do stiskanja in zoževnnja prst in do krčevito-sti dihanja, moramo pojasniti onemu, ki d (h a samo prsno, da to površno dihanje dovede do težjih motenj In okvar v njegovem splošnem občutju, posebno če Je to j>ri sedenju. Stisnjeno oprsje je ravno tako nepravilno kot nenaravno lz-rsevanje. Obojo zaustavlja dihanje v " Eno in globino. V vsakem oziru dobro, preponsko dihanje zajema z globokim potegosu zraka skozi nos — (pri prsnem in posebno še pri dihanju pod ključnicama se vdihava napačno skozi usta) — dele, ki raztegujejo mišičevje okoli spodnjih sež. njev pljuč In občuti se prvo veliko dobrodelno delovanje pravilno izvedenega vdiha. Prepona, ki loči prsno lil trebušno votlino, se spusti za več centimetrov navzdol ter ostane, odvisno od stopnje napetosti v tem mirnem položaju daljši ali krajši čas in se nato prt Izdihu, ki je najboljši skozi lista, zopet dvigne v svoj Izbočeni sproščeni položaj. Pod prs Sir Človeška pljuča spodnjimi prsnimi rebri je tako zvanl žilčka-želodčni predel, kjer sigurno lahko tipamo ln kontroliramo naše preponsko dihanje, Ako si predstavljamo da se pod to mišičasto dvojno kupolo, t. j, prepono desno, v večji vbokllnl nahajajo jetra, levo pa vranca in želodec, nam mora biti jasno, da so v razmerju z nenormalnim visokim položajem prepone, kot je pri prsnem dihanju, z zavednim spuščanjem prepone pri globokem dihanju črevesje, želodec vranca, jetra, predvsem pa srce, v mnogo po-voljnejšem položaju pri preponskem dihanju. Na ta način Je temeljito ln redno Izvajano preponsko dihanje proftlaksa proti boleznim srca, krvnega obtoka, aortae, posebno pa prati angini peeto-rls — srčnemu krču. Veliki zdravniki so s praktičnimi ugotovitvami dokazali, da ta način dihanja ni samo preprečitve))« metoda proti poapnenju žil — arteriosklerozi — ln boleznim krvnega obtoka, posebno proti povečanemu krvnemu pritisku — hypertonIji —, ampak še več, da se namreč tu težke notranje bolezni dajo s sistematičnim preponsklm dihanjem tudi docela ozdraviti. Stransko (bočno), trebušno ln hrbtno dihanje je v tesni povezavi s prepou-skim dihanjem in tvorijo vsi štirje načini celoto, t. j. če jim pridružimo kot peto prsno dihanje In končno v manj. šem obsegu še dihanje pod ključnicama (ramensko) kot šesto, celokupno, polno ali globoko dihanje. Stransko (bočno) dihanje Je v resnici le del celotnega dihanja. ker se pri globokem preponskem dihanju stransko širjenje reber avtomatično izvaja. Mora se pa pri vadbi posebej paziti na to. Najbolj važno je to dihanje tam. kjer se dihanje pretvarja v ton, t. j, govorjenje in petje. S širjenjem stranskih mišic se širi vrat, požiralnik, In ton se ustvarja brez nepotrebnega stiskanja od strani. To se je opazilo posebno pri pevcih severnih krajev, ki Imajo navadno stisnjen In zaprt glas, a sl s sistematično vadbo stranskega (bočnega) dihanja lahko glas temeljito popravijo Ako obvladamo stransko dihanje. dobimo pri dihanju srečni občutek širjenja oprsja v horizontalni s iveri, kateremu se pridruži globoko delovanje strti Janja zraka v vertikalni smeri pri vdihavanju ln izdlhavanju. In koli- kor globlje je strnjanje zraka, toliko večje in koristnejše je delovanje. To šir. jenje sega preko preponsklh mišic dalje globoko v trebušno votlino, razteza elastično napeto trebušno steno ln zajema končno mišičevje od sednega in bočnega predela navzgor do vrha hrbtenice. S tem smo zajeli tudi trebušno ln hrbt. no dihanje ln če še enkrat zberemo vse skupaj, tedaj Imamo šele pravo popolno globoko in široko dihanje — polno dl. banje. Naloga pneumopaedlje — nauka o dihanju — pa je naučiti to polno dihanje vsakogar, tako da mu je nezavedno nomočnlk In spremljevalec skozi vse življenje. Sedaj pa k praktični Izvedbi dihanja. Začnimo z vdihavanjem. Vdih se mora vršiti skozi nos vse dotlej, dokler niso s tem vezane fonetične vaje ali pa ni specialno poudarjeno stransko (bočno) dihanje. Globoko zajemanje zraka skozi usta Ima slabo strani: zrak dospe v ustne votlino In žrelo neogret ln Jih neugodno osuši; pri slabem zraku v prenatrpanih ln pregretih prostorih In dvoranah se k temu osušenju kaj hitro priključi še premorjenost obloge na sluznicah, hripavost glasilk, dihanje postane kratko, glasno ln nemirno — nervozno. Pri dihanju skozi nos dobi zrak, ki struja skozi nosne hodnike obložene s sluznico s finimi dlačicami, prt višji zunanji temperaturi primerno ohladitev, pri manjši zunanji temperaturi . pa se primerno segreje. Skozi no.s zrak neovirano dospe v grlo, sapnik, dihalne cevi In pljučne mehurčke, kar se občuti v gl o. hokem delovanju preko prepone, v stran, ske predele oprsja do občutka v sednem, križnem ln bočnem predelu navzgor po hrbtu In hrbtenici Vdihavajmo mirno in globoko skozi nos In kmalu bomo dobili občutek blagodejnega d-jstva na ves dihalni organizem od trebušne votline do vrha pljuč. Vdilianje samo skozi nos ne zadostuje pri govoru, petju, nanor-nejšeni delu. telovadbi in športih. Zato se Izpopolnjuje nosno vdihavanje še z vdihavanjem skozi usta, toda na ta način, da se usta lahko ln neprisiljeno odprejo. zrak pa vdihava skozi nos. Pri tem opazimo, d» se manjša količina zraka vdihava tod! skozi usta ln to čisto neprisiljeno. To pa se je treba priučiti, kajti kdor ne vdihava tako, da g trnja i Shema krvnega obtoka večja količina traka skozi nos In le manjša skozi usta, ta bo kmalu dihal glasno ln neredno In bo s tem kaj malo koristil celotnemu organizmu. To dihanje pa ne pomaga samo globoko vdihavati, ampak pospešuje predvsem k razvltku pravega občutja za stransko (bočno) dihanje. Po mirnem ln globokem vdihu, ki naj bo prt mirovanju In molku le skozi nos, a ramena ne dvignjena, temveč sproščena In spuščena, zadržimo nekaj časa dlli. Kako dolgo naj to zadrževanje traja, je Individualno odvisno od ritma dihanja, vendar brez sile in napenjanja, tako da Imamo pri tem občutek ugodja pa čeprav le vdih še tako poln. To zadrževanje po vdihu ,1e higiensko zelo važno, kar so že spoznali stari Indijci In cenili kol »sveti odmor pri dihanju«. Prt lakem zadrževanju občutimo napetost v pasu, raztegne se trebušna stena, širi se oprs- je z rebri, prijeten občutek gre dalje v hrbet ln ramena. Ugodne posledice pa so za kri, krvni obtok, srce, bilo in vse telo do možganskih open. Vsakdo zadrži dlli že pri ugodnem «j11 neugoadnem nenadnem vplivu na občutje od zunaj. Prt vsakem razburjenju in globokem in naj-višjem vznemirjenju občutkov zadržimo dih. Govorimo o tem, kako je nekdo »poslušal brez diha, strmel, čakal brez diha«, pa bilo to od veselja ali v strahu. Ravno tako človek, kadar o nečem globoko misli, pri tem globoko zajame zrak ln ga nekaj trenutkov ne Izdiha. Po tem »odmoru« sledi Izdihavanje, ki mora biti popolno, brez zaostanka odpad. Mb plinov, t- j. ogljikovega dvoklsa, ki Ta telo kot obrabljeno in odpadlo snov zl(»)a potom krvi lz telesa, t. j, lz tkiv In organov. Globoko In polno se Izdihava preko ust. Izjema je Izdihavanje pri spanju, ki naj bo skozi nos. Za mtrujo. čega je važno pravilno izdihavanje, kaj pa šele za telovadca in športnika. Izdih m orna hiti počasnejši od vdiha, enakomeren ln temeljit. Pri globokem dihanju, bodisi pri Jutranjih dihalnih vajah ali gimnastiki, nredvsem pa pri športih kot so razni teki, plavanje boks, sabljanje ln smučanje, mora.no Izdihavati po krajšem »odmoru« počasi In čim popolnejše, tako da dobimo občutek Izpraznjenja oprsja v BDodnjcm delu, kot smo pri globokem vdihu Imeli občutek polnjenja In širjenja Izdihamo torej počasi najboljše mrmrajoče ali sikajoče skozi zobe. V tako zvanl »mrtvi točki« pri tekih, pl a. vanju I. dr. se pravilno trenirani atlet sonmnl tega In z globokim dihanjem, predvsem pa z zadrževanjem In počasnim Izdlhanjem najhitreje tn »preboli«. Po takem premišljenem Izdihu nekoliko po. čakamo. Ta krajši odmor je važen zaradi ritma dlhanla. Ako ponovimo vse faze dlhanfa. tedaj vidimo, da se polno ln globoko dihanje Izvaja takole: 1 Vdih — energičen In poln — skozi nos in usta. 2 Kratek odmor z zadržanjem sape. 3. Izdih — počasen — skozi osla. 4. Zelo kratek odmbr pred ponovnim vdihom. Nadaljevanje) * flle&a) o p £a vanju ped vodo PLAVANJE POD VODO KOT ŠPORTNA PANOGA Mednarodne športne vesti s' 'V, portne oblike plavanja pod vodo so se pojavile v Evropi _________ in Ameriki prav za prav šele pred nedavnim — v drugi polovici preteklega stoletja, medtem ko običajno plavanje in potapljanje goje že od pradavnine. V boju z vodnim elementom, zlasti pri nabiranju dragocenosti, skritih na vodnem dnu, človek pogosto naleti na potrebo, potapljati se in plavati pod vodo. V> starem Rimu so imeli posebno izurjene potapljalce, ki so z rečnega dna dvigali razne predmete, čistili rečno dno in opravljali druga podvodna dela. Potapljanje je bilo zelo razširjeno tudi pri starih Slovanih. Razen bojnega pomena, je imelo pri njih potapljanje tudi gospodarski pomen. V Severni Rusiji so se v XVI. in XVII. stoletju posebno izkazali iskalci biserov. Avstralci, Perzijci, Japonci, Indijci in prebivalci Južne Amerike so se tudi ukvarjali z iskanjem biserov. Potapljali so se do globine 15 do 20 m. Poklic lovca biserov je zelo težak, ker zelo izčrpa in je poln nevarnosti. Na tisoče lovcev biserov umira od izčrpanosti, ali pa postane žrtev vodnega življa. POTAPLJANJE V VOJNE NAMENE Hilli _otaplanje in plavanje pod vo-| J do se je uveljavilo tudi v |||i|| vojnih časih. To dokazuje povest o Grku Skiliosu. V vojni med Grčijo in Perzijo se je Skilios v viharnem vremenu vtihotapil v pristanišče, kjer so bile zasidrane perzijske ladje. Potopil se je v vodo in prerezal vrvi, s katerimi so bile ladje zasidrane in jih je nato vihar uničil. Plavanje pod vodo in potapljanje se je uveljavilo tudi v zadnji vojni. Tirsov pripoveduje v knjigi »Telesna vzgoja nam bo pomagala zmagati« o uspešnem plavanju pod vodo potapljalca Gortano-va, ki je imel nalogo prenesti obvestilo glavnem štabu, oddaljenemu 500 m. Ker je sovražnik budno nadziral vodno gladino, je moral Gortanov plavati pod vodo. Gortanov je preplaval po 25 m pod vodo, nato se je približal vodni gladini, vdihnil zrak in spet plaval nadaljnjih 25 m pod vodo ter končno tako neopažen prišel na določeno mesto. V srednjem veku je postalo potapljanje tudi del 'vzgoje nekaterih viteških rodov. Iz zgodovine nam je tudi poznano, da se je Aleksander Makedonski poslutil potapljatcev v znanstvene namene. Prinašali so mu z dna rastline in živali, ki jih je potem uporabljal Aristoteles za svoj študij. ŠPORTNE OBLIKE POTAPLJANJA 3** portne oblike potapljanja in plavanja pod vodo pa so se rodile pri prebivalcih južnih morjih, ker je plavanje in potapljanje mnogim ljudem poklic. Ob koncu preteklega stoletja se je plavanje pod vodo in potapljanje zelo razširilo med evropskimi in ameriškimi športniki. V sedanjem iasu goje kot športno disciplino potapljanje v globino, potapljanje na čas, plavanje pod vodo na razdaljo, hitrostno plavanje pod vodo in lovljenje predmetov. Rekordi v potaplja-’" ki S" i’h dosegli športniki v preteklih letih, dokazujejo njihovo visoko kakovost Tako je n. pr. Anglež V. Relleg L. iSo/. pi eptuvul pod vodo 90 m daleč. Ta rekord je obveljal 25 let, čeprav so se mu mnogi plavalci Avstrije, Madžarske in Nemčije že večkrat zelo približali. Šele leta 1912 je Američan J■ T. Spocan ta rekord močno izboljšal. Preplaval je pod vodo daljavo 106 m v 1 minuti 1 8 s ek. Ta rekord je veljal 34 let in ga je izboljšal šele leia 1916. novi rekorder Francoz Bracguini, ki je preplaval progo 118 m v času 2 min. in 11. sek. ČOKA trikrat zaporedoma nogometni prvak ZSSR 0 :0 Portsmouth : Shefield U. 10. kolu sta še neporažena le vodilna Portsmouth s 17 in Derby County s Moskva, 26. sept. Nogometno prvenstvo ZSSR je* končano. Med tednom so bile zadnjo tekme: Dinamo (Mi) : Krilja Sov. (K) 2:2, Spar ta k : Lokomotiv 2:1, Krilja Sov. (M) : Zenit 3:0, Torpedo (St) : Dinamo (Tb) 0:0. Torpedo (M) : Dinamo (L) 3:0. Z velikim zanimanjem pričakovana odločilna tekma za prvo mesto med Dinamom (M) in CDKA je bila predvčerajšnjim na stadionu Dinama pred 100.000 gledalci. Tekma je potekla v napeti borbi vse do zadnje sekunde. 2e v 4. min. je Nikol a ev dosegel vodstvo za CDKA, v 11. pa je Bjeskov izenačil s silovitim strelom iz daljave 20 m. V 25. min. je CDKA zopet prišel v vodstvo: Grinjin je odlično podal Nikola© vu. ki je dosegel drugi gol. V drugem polčasu, ko je nastala gneča pred vrati Nikanorova, je srednji krilec OKDA nesrečno poslal žogo v lastno mrežo in je bil tako rezultat izenačen 2:2! Neodločeni izid bi bil ugoden za Dinamo, ki bi na ta način osvojil naslov prvaka in se je zato njegovo moštvo po nekaj neuspelih napadih povleklo v obrpmbo, kar pa se je izkazalo taktično kot slabo, ker je bil nato CDKA neprestano v napadu in je pred vrati fiomiča često prihajalo do nevarnih situac/ij. Končno so bili v 41. minuti napori CDKA kronani z uspehom, ker je Bobrov dosegel zmagoviti gol. Rezultat 3:2 se do konca ni več spremenil in je tako CDKA že tretjič zapovrstjo osvojili naslov prvaka ZSSR v nogometu Končna lestvica izgledia takole: f: -V ; ....... CDKA 26 19 3 i 82:30 41 Dinamo (M) 26 18 4 4 85:28 40 Spartak 26 18 1 6 64:34 37 Dinamo (Tb) 26 13 7 6 54:35 33 Torpedo (M) 26 15 3 8 58:43 33 Dinamo (L) 26 10 5 11 42:47 25 Lokomotiv 26 10 4 12 38:64 24 Torpedo (St) 26 7 7 12 28:41 21 vvs 26 9 3 14 33:52 21 Dinamo (K) 26 7 6 13 32:50 20 Krilja Sov. (K) 26 5 5 9 12 22:40 19 Dinamo (Mi) 26 8 13 38:62 18 Zenit 26 4 9 13 29:48 17 Krilja Sov. (M) 26 5 5 16 32:60 15 Napadalec Bobrov je očuval svojemu moštvu naslov vsezveznega prvaka PLAVANJE NA CAS tstralec Evans je zdržal l. 1908. \ pod vodo 5 min. in 17.6 se- | /~\ kund ter tako dosegel svetovni rekord. Francoz Poulikin ga je izboljšal na 6 min- 24.8 sek. Poulikin pa je pod vodo izgubil zavest in se je zavedel šele, ko so mu prišli na pomoč. Zato so mu očh tali, da to ni bil poskus za izboljšanje rekorda, pač pa poskus samomora. Rekord v potapljanju v globino, ki ga doslej še ni nihče izboljšal, 'je postavil G. A. Black, ki je dosegel dno v globini 23 m 61 cm. Lovcem biserov v angleških kolonijah iz varnostnih vzrokov dovoljujejo potapljati se v globino največ do 18 metrov. Plavanje pod vodo na razdaljo se je posebno razširilo v letih 1923-25 v ZSSR. Največji uspeh je dosegel v teh letih M. A. Butovii, zdaj zaslužni športni mojster in plavalni trener, ki je preplaval pod vodo 72 m. Ta uspeh je znatno izboljšal potapljač čer nov ki je preplaval 83 m. Plavanje pod vodo pa so začele gojiti v ZSSR tudi ženske- Moskovčanka Makarona je preplavala 39 m. Nina Brunova 48 m in Vera Novikova 56 m. POSEBNA TEHNIKA PLAVANJA POD VODO nani francoski potapljalec La-J . riman je iznašel svojevrstno tehniko izrabe zraka pri plavanju pod vodo. Preden se plavalec potopi, nalahno vdihne, pod vodo pa od časa do časa izpušča zrak skozi nos in izvaja poži-realne gibe z zaprtimi usti, s čimer preprečuje zračni pritisk, ki je dobro znan vsem potapljalcem. Lariman je preplaval pod vodo, uporabljajoč svojo tehniko plavanja pod vodo 100 m daleč. V zimi 1933-31 je izboljšal Falzulin vsezvezni rekord v plavanju pod vodo. Preplaval je najprej 85 m v času' 1 min. 17.6 sek. in pozneje 90 m v 1. min. in 27.6 sek. V isti zimi so dosegli izvrstne rezultate tudi leningrajski plavalci. Petrovski je preplaval 82 m, Vasiljev pa 83.60 metra. Spomladi leta 1931. je vse nad-krilil Moskovčan šebašev, ki je preplaval 94.60 m. Nekateri plavalci, ki so si prizadevali, da bi to razdaljo povečali, so izgubili zavest in so zdravniki zato plavanje pod vodo prepovedali. HITROSTNO PLAVANJE POD VODO T~W zgraditvijo zimskih plavalnih M. bazenov v Moskvi in Leniri-£Č " gradu se je znatno razširilo hitrostno plavanje pod vodo na razdaljo 20 do 50 m. Leta 1922-35 sta držala rekord na razdaljo 25 m leningrajska plavalca Re-zinkov (16 sek.) in šuminov (15.6 sek.). Lela 1936. je rezultat na to razdaljo izboljšal Moskovčan Poltorak, ki je preplaval to razdaljo v času 11.6 sekund, leta 1937 pa Vasiljev, ki je postavil končni rekord 13.7 sek. Na razdaljo 50 m je postavil leta 1931. rekordni čas Poltorak v času 33.2 sek. V letu 1937 je uspelo Semenovu iz Minska ta rekord izboljšati na 32.9 sekund in končno je po štirih letih zboljšal rekord Vasiljev na 32 7 sek. Leta 1931. so se začele zanimati za hitrostno plavanje pod vodo tudi ženske. Alješina je preplavala 25 m v času 20.8 sekund, Poligalova v 18.3 sek. Pet let pozneje je postavila nov rekord Kočet-kova v času 17.7 sek., izboljšala pa ga je leta 1911 znana plavalka šelešnjeva (op. ur.: leta 1915 je bila kot članica športne ekipe ZSSR tudi v Ljubljani), ki je dosegla rekord 17.2. sek. Nogometni cup ZSSR Moskva, 26. sept. Na moskovskem stsOdionu Dinama je bila včeraj prva tekma za nogometni pokal ZSSR, v kateri je Dinamo (Kijev) premagal Dinamo (Erivan) z 2 :1, toda šele v podaljšku, ker se je redna tekma končala 1:1. Današnja tekma Zenit (Leningrad) : Dinamo (Kazan) se je končala tudi v podaljšku brez gola in se bo jutri ponovila. Ostala nogometna prvenstva CSR Praga, 26. sept. Rezultati današnjega 5. kola: Sparta:Bratislava 2:2, Sleska Ostrava:jednota 2:2, Trnava: Slavja 4:4, Bohemians:Pov. Bistrica 6:2, Židenice :Kladno 3:2, Teplice:Viktor! a Plzen 2:5, Žilina:ATK 1:0. Na vrhu lestvice je Slavia z 9 točkami, sledijo Sparta, Trnava, Žilina in Bohe-mians s 7 točk itd. FRANCIJA Pariz, 26. sept. V četrtek je bilo 7. kolo nogometnega prvenstva, v katerem so moštva, ki so bila v minuli sezoni na dnu lestvice, sedaj pa so na vodilnih mestih. ponovno priredila tako zvanim favoritom nova presenečenja: Toulouse : Reinms 2:0. Metz : Lilte 3:1, Rennes : Marseille 3:1, Rating : Nancy 5:1. Ostali rezultati: Roubaix : Soehaux 5:1, St. Etiienne: Strasbourg 2:1. Sete : Cannes 2:0, Montpellier : Nice 1:1. Oolmar : Stad Red Star 3:0. Na vrhu lestvice so Rennes, Rating in Sete z 10 točkami pred Marseille,om in Relmsom 9 točk itd. Pariz, 26. sept. Rezultati nogometnih tekem 8. kola so sledeči: Marseille: Sete 3:1, Lille:Str,assbourg 6:0, Nancy:Sochaux 2:2, Colmar:Metz 5:1, Toulouse:Stade Francais 4:1, Reims: Cannes 3:1, Rennes:Racing 3:2, Rou-baix:Nice 2:1, Montpellier:St. Etienne 2:2. Na vrhu lestvice je danes Rennes z 12 točkami, pred Reimsom in Marseillom po 12 točk itd. ■Švica Bern, 26. sept. Rezultati današnjega IV. kola:: Lausanne : Basel 2:0, Lugano : Chaux de Fonds 3:0, Servet-te : Young Fellows 8:2, Zurich : Chiasso 5:1, Grenchen : Belincona 1:0, Greshopers : Urania 2:0, Biel : Ločarno 2:1. Vodi Lausanne z 8 točkami pred Luganom in Blelom s 6 točkami itd. ANGLIJA London, 26. sept. Dočim se je prejš-njo soboto končalo neodločeno devet tekem, je bila včeraj samo ena, na tujem igrišču pa je le Charlton Ati. premagal Middlesbrough s 4:2. Ostali rezultati: Arsenal : XVolverhampton Wand. 3:1, Birmingham City : Stoke City 2:1, Blackpool : Liverpool 1 :0, Chelsea : Burnley 1 :0. Derby County : Bolton Wand. 1 :0, Everton : Pre-ston NE 4:1, Huddersfield : Sunder-land 2 :0, Manchester U. : Aston Villa 3:1, Newcastle U. : Manchester City ITALIJA Milan, 26. sept. Rezultati današnjega II. kola: Atalanta:Torino 3:2 (!), Inter:Novara 5:0, Juventus:Fiorentina 5:2, Livorno:Genova 2:2, Luchese:Mo-dena 1:0, Bologna:Pro Patria 2:0, Padova :Lazio 2:0, Roma:Triestina 4:2, Samp. DoriaiBari 2:1, Palermo:Milan 2:1 (1). Vodijo Palermo, Inter, Luche-se, Juventus in Roma s 4 točkami itd. AVSTRIJA Dunaj. 26. sept. Rezultati 5. kola: Rapid:SportkIub 1:1, Austria:Admira 1:1, Wiena:Hochstad 4:0, SC Wien: SAC 2:2, Wacker:Oberlaa 4:3. Vodi Avstrija z 9 točkami7 pred Sportclu-bom 8 točk itd, Anglija s Danska 0:0 Kcdanj, 26. sept. Nogometna tekma med Anglijo in Dansko se je danes končala brez gola . 15 točkami. Sledi jima Birmingham Ci-ty s 14 točkami, itd. Prvenstvo Evrope v odbojki Kim. 26. sept. Ker sta reprezentanci Jugoslavije in Poljske odpovedali sodelovanje, sodeluje na prvenstvu Evrope v odbojki samo šest moških reprezentanc. — Prvenstvo bo verjetno osvojila CSR, ki je doslej premagala vse nasprotnike. Dosedanji rezultati: CSR : Francija 3 :0, Portugalska 3 :0, Nizozemska 3 :0, Italija : Portugalska 3:0, Nizozemska 3:0, Belgija 3:0, Francija : Portugalska 3:1, Belgija 3:0, Portugalska : Nizozemska 3:0, Belgija : Nizozemska 3:1. Drobne zanimivosti A. Pugačevski je po novih vsezveznih rekordih v Kijevu 1:51.5 na 800 m in 2:24,6 na 1000 m dosegel v ponedeljek v Moskvi nov vsezvezni rekord 3:53,0 tudi na 1500 m. Sovjetski atletik Kanaki si Je ponovno priboril vsezveiznd rekord v metu kladiva z odličnimi 56,03 m. Dosedanji rekord 55.81 je imel A. Šehtelj. Na tekmovanju v Kodanju je zmagal v metu kladiva Madžar Nemeth s 56.05, na 800 m pa Šved Strand z 1:56,8. Na ženskem atletskem prvenstvu Itall. je v Milanu so bili važnejši rezultati: 190 m: Tagli aferi 12,3, 800 m: Tonani 2:25.0, krogla: Piccinini 13:20, disk: Gor. diiale 43.55, višina: Palmesino in Pieruc-ci 153. V okviru tekmovanja je Consolini vrgel disk 52,75. Toši pa 52,23. Blankers-Koen je zmagala v Stockholmu na 80 m z ovirami in 100 m v ena. kem času 11,7. Kolesarsko prvenstvo CSR na 262 km dolgi progi Praga—Karlove Vary—Praga je, kakorTje bilo pričakovati, osvoji) Ve-sely, toda šele v sprintu nred ciljem z 8;06:47,3 pred Peričem 8;06~47,4, Holube-oom 8:10:51,0 in Chvojiko 8;15:45,3. »Grand Prix des Nations« v zadnji cestni kolesarski dirki sezone na 140 km dolgi progi v Parizu, na kateri so nastopili najboljši kolesarji Franclje, Ita. lije, Belgije. Luxemburga. Nizozemske in Švice, Je nepričakovano zmagal 23 letni Francoz Berton v novem rekordu 3:34:32.3 (39,152 km/h). Prejšnji rekord 3;35:57,0 iz 1. 1938 je imel Francoz A. Magne, Teniško prvenstvo ZDA v Forest—Hill-su. ki je bilo končano v ponedeljek, je dalo naslednja končne rezultate: posamezniki: Gonzales (ZDA) : Sturges« (J, Afrika) 6:3, 6:2, 14:12; posameznice: Osborne du Pont : Brogugh (o-be ZDA) 4:6. 6:4, 15:13; mešani pari polfinale: Brough—T. Brown (oba ZAD) : Hart (ZDA) — Sedigman (Avstralija) 6:2, 5:7, 8:6. Osborne du Pont—Talbert: Morron— Falkenburg (vsi ZDA) 27:25 (!). 5:7, 6:1, finale: Brough—T. Brown : Osborne du Pont—Talbert 6:4. 6:4. V telovadnem dvoboju enakovrednih reprezentanc v Helsinkih je Švica tesno premagala olimpijskega zmagovalca Finsko s 345,15 : 342,30 točke. Najboljši po. sameznik je bil Švicar Stalder z 58,40 točke pred Fincem Altonenom. Paavo Karikko Napisal Arnold Kas oh J švicarski športni časopis »Šport« je objavil članek o sodelovanju švicarskega olimpijskega trenerja Finca Karikka na letošnjih olimpijskih Igrah v Londonu, članek je zanimiv in poučen tudi za naše športnike zato ga objavljamo v prevod«. Pred 116113] dnevi se je Paavo Ka-rikko vrnil na Finsko. Njegovi rojaki, zlasti pa mesto Tukr, njegova ožja domovina, ga pričakujejo. V Švici je zapustil veliko število vnetih učencev in dobrih prijateljev; ml v Magglingenu se prištevamo k njim. Kadar Karikko v poldrugem letu svojega delovanja ni bil na potovanju, je živel in deloval v Magglingenu. čeprav je bil formalno samo naš letoviščar, pa je vendar dejansko bil »eden naših«. Zato smo mu hvaležni za pouk in prijateljstvo. Finec je predvsem, športni učitelj in ne samo navaden trener. Strastno se zanima za skrivnost gibov in potek ritma ter ima daleko več razumevanja za sile in pojave, ki so osnova vsega gibanja in ritma, torej vsega življenja, kot more to izraziti v svoji telegrafsko kratki nemščini ali pa kot smatra, da je za vsakdanjo rabo potrebno povedati. Karikko je v svojem delu analitik. Ne' poskuša karkoli. Njegovo sposobnost — pravilno doumeti potek giba in ga ponoviti — bi lahko imenoval sposobnost za posnemanje ; je pa to nekaj bolj dragocenega, ker je rezultat miselnega procesa. Zato Karikko ni lak učitelj, ki izhaja iz svoje metode in se togo po njej ravna. Njegova svojevrstna nadarjenost mu dovoljuje, da se skupaj z atleti neprestano uči. To ga varuje pred nevarnostjo, kateri je izpostavljen vsak učitelj — posebno pa športni — to je, da zastane v svojem razvoju. V Londonu ni bilo težko ugotoviti, da koraka naš olimpijski trener vzporedno z vrhuncem razvoja. Svetovni prvaki so tiili žive priče njegovega načina učenja. Še nekaj smo opazili v taborišču za treniranje v Uxbridge-u ; Karikko uživa dober glas. Ne le njegovi rojaki, ampak atleti vsega sveta so fskali v dnevih tekmovanj pri njem dobrih nasvetov. Ne zadostuje pa, da učenci nekaj vidijo in doumejo, temveč je za uspešno izvajanje potrebna, še vmesna stopnja: demonstratija, V tem je bil Karikko najmočnejši. Znal je pokazati na osupljiv način potek vsakega giba, v vsakem tempu, najpopolneje stilizirano in — za mojstre — v vsej njegovi kompleksnosti. Večkrat je zadostoval le migljaj, kretnja ali zgolj poudarek ritma, na primer pri zaletu za skok v višino. Cesto je bilo treba prikazati v najpočasnejšem tempu zaporedje gibov. Nikdar ne bom pozabil kako je pokazoval s kazalcem in sredincem, zakaj se mora pri teku noga hitro dotakniti tal in zakaj morajo biti gibi pri teku zaokroženi. To. čemur sem se vedno čudil pri švedskih srednjepro-gaših mi je postalo naenkrat razumljivo in jasno, ne da bi še posebej vpraševal. ■ : Ne zadostuje pa, da ima kdo sposobnost naučiti tekmovalca tehničnega znanja, temveč mora znati tudi prilagoditi slog tehniki posameznih svetovnih tekmovalcev. Tudi v to se je znal Karikko vživeti v polni meri. V poklicu športnega učitelja so spričevala povečini le dokaz njegovega znanja. Napačno je mnenje, da je dober športni učitelj tisti, ki je z odličnim uspehom končal visoko šolo za telesno vzgojo, ali pa je v mlajših letih dosegel kak svetovni rekord. Nisem videl skoraj niti enega izmed slavnih ameriških trenerjev, ki ne, bi bil nad 50 let star. To pomeni, da odloča predvsem osebnost in izkušnja, in šele potem uspeh. Kakega vidnega uspeha na olimpijskih igrah naši atleti Karikku nišo prinesli. S tem razočaranjem v srcu se pač vrača v domovino. Pa vendar ne bi bilo težko našteti take zunanje uspehe. Uspel je vidno dvigniti raven velike — ali ne prevelike — skupine atletov, s katerimi je pol drugo leto delal. Med njegovim delovanjem so bili doseženi novi švicarski rekordi, ki so neposredno sad njegovega dela. Njegov uspeh je tudi dejstvo, da naši tekmovalci na Wembleyskem stadionu niso zaostajali glede tehnike in sloga za drugimi. NI mu pa uspelo vzgojiti »šampionov«, kar je bilo nekako povezano z njegovo nalogo olimpijskega trenerja. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi iskali vzrokov zato. Da pa nebi delali Karikku krivice, se moramo vendarle dotakniti nekaterih vprašanj, ki so v neposredni zvezi z njegovim delovanjem (ne bomo pa načeli osnovnih problemov naše atletike). Cas njegovega delovanja je bil prekratek, posebno še, ker je moral prijeti zares zelo nizko. Razvoj do prvorazrednega atleta zahteva večletnega napora. Razen par izjem ni našel nikogr, ki bi stal pred pragom vrhunskih uspehov. Poraz naših atletov v Marcel Cerdan je v borbi za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije v boksu, ki je potekla v njegovi veliki premoči, premagal dosedanjega svetovnega prvaka Tonny Z aleja, ki je bil v 11. kolu popolnoma izčrpan, tako da je sodnik takoj v začetku 12. kola proglasil Cerdana za zmagovalca s tehničnim k. o. Od 11 kol je Cerdan dobil 9, Zale 1, eno pa se je končalo neodločeno. Dunajski »Wacker« je na gostovanju v Turčiji premagal »Galata Saray« s 4:2, »Beslilktasbe« s 4:3. »Fenarbakche z 2:1, Izgubil pa je zadnjo tekmo z 0:2 proti reprezentanci Turčije. Japonec Furnhashi je po svojih uspehih 4:33.0 na 400 m in 9:41,0 na 800 m plaval boljša od Janyjevega svetovnega rekorda 3:21.0 tudi 300 m prosto v 3:20,8. Vsi ti rezultati, čeprav so boljši od svetovnih rekordov, ne bodo priznani, ker je Japonska izključena iz FINA-e. ŠVEDI POVABLJENI V ZSSR Dimitrij P oz ni k o v, bivša znameniti nogometaš je v Štok holmu izjavil, da nameravajo Rusi zaradi ogromnega uspeha švedskih nogometašev na olimpijski h igrah povabiti 1. 1950 - v Rusijo švedsko nogometno moštvo. Po mnenju Poz ni kov a ni v Rusiji nogometnega igrišča, ki bi bil dovolj velik, da bi sprejel vse gledalce, če se bo moštvo iz dežele olimpijskega zmagovalca pomerilo s sovjetskim nogometnim prvakom. Na vprašanje zakaj se SZ ni udeležila letošnjih olimpijskih iger v Londonu, je odgovoril Rožnikov, da je bila njegova domovina prepozno povabljena Ni pa vzroka, da ne hi sodelovali Sovjeti v Helsinkih L 1952. Glede na stike z Vrsto mednarodnih športnih organizacij je SZ izrazila namen vstopiti v mednarodno športno konkurenco. Ena za smeh... — Za danes sva končala, jutri pa ob istem času. — D|, toda tovariš trener, ali bi ne mogel naslednjih lekcij poslušati po telefonu?... Znani finski trener Paavo Karikko je z uspehom učil švicarske atlete Londonu (mnogi mi bodo zamerili ta izraz; vendar smatram da je pravilen v primerih kjer bi bila dosežena meja osebne zmogljivosti) so zakrivili psihološki in moralni faktorji v večji meri, kakor pa športno-tehnični. Na te pa Je imel Karikko le majhen vpliv, že od začetka je bil bolj učitelj kot trener. Verjetno je bila napaka v tem, da je Karikkovo pojmovanje njegove naloge »kot učitelj« ustrezalo naši švicarski težnji, to je, da je treba pri pripravah za vrhunske uspehe bolj upoštevati tehniko in slog (ker je pač manj naporno) na račun dejanske zmogljivosti. Švicarsko moštvo — mimogrede rečeno — je bilo »slabo trenirano«. V tej ugotovitvi je najpreprostejše pojasnilo. zakaj ni bilo samozaupanja in dovolj borbenosti. Seveda so v tem moštvu. kakor tudi med onimi tekmovalci, ki niso mogli nastopiti ali pa so ostali doma, tudi izjeme. V splošnem pa se je zanemarila kondicija in odpornost. Vsi poznamo težave, ki jih imajo naši amaterji v primeri z lnoaemeicimi konkurenti. Da je mogoče te težave premagati, potrjujejo to telovadci, veslači. rokoborci in strelci. Ti so dosegli uspehe ne morda po kakšnem skrivnostnem receptu ali pa zaradi posebne prirodne nadarjenosti (tudi tradicija ni igrala posebne vloge), temveč zgolj zato. ker so trenirali bolj smotrno in vztrajno. Kdorkoli je primerjal program za treniranje veslačev s programom po katerem je trenirala večina atletov, bo razumel, kaj mislim Oboji so amaterji in gojijo svojo panogo športa pod približno enakimi pogoji. Karikko je predpostavljal, da se bodo upoštevali njegovi načrti za trening. Izgleda pa, da se je v posameznih primerih varal. Bil je pač le učitelj ne pa priganjač. Prav zato pa bo njegovo delovanje še v bodočnosti plodno. To pa je končno, večjega pomena kakor pa nekaj bežnih uspehov v Londonu, na katere smo mogli upati le v najboljšem primeru. Mi Švicarji mislimo, da sami sebi zadostujemo Slišati Je bilo glasove, da bi lahko shajali tudi brez »tujca«. To bi bilo opravičeno za nekatere panoge športa kot telovadbo in streljanje, kjer smo res za korak naprej. Tudi nam ne bi prišlo na misel, da bi najeli inozemskega trenerja za alpske smučarske discipline. Atletika pa potrebuje tudi v bodočnosti mož Kariltkovega kova. In če bodo ti možje še simpatični in odkritosrčni kot ta Finec, potem le želimo najti sredstva in načine, da iz njihovega dela izvlečemo kar nam bo največ koristilo. Karikko je bil vezan s pogodbo. Ko pišem oceno njegovega delovanja mislim, da nam ne bo nihče očital prevzetnosti. S tem smo hoteli le izraziti hvaležnost, ki jo čuti tudi telovadna in športna šola napram temu Fincu, ki se poslavlja kot naš dober prijatelj. Prevedel P. A. S XSl. . nilntniade Tekme v vaiah na orodiu Konec V dosedanjih mednarodnih srečanjih smo imeli priliko presoditi sposobnosti naše ženske tekmovalne vrste v vajah na orodju le v primerjavi z vrstami balkanskih držav in to z Bolgarijo, Romu. nljo, Albanijo, kjer smo zavzeli vedno prvo mesto. Šele v _ preteklem letu. kose je balkaniadl pridružila še Madžarska, v kateri smo imeli veliko konkurenco, smo zasedli drugo mesto. Vrste dingih držav nismo poznali in nam je bil napredek, ki so ga drugod zazna, movali, povsem nepoznan. Tako smo se znašli na ollmpladi, kjer razen Madžark ni bilo vrst nam poznanih držav in ugotovili smo lahko samo to, da se je kvaliteta tekmovalk pri večini nastopajočih držav visoko dvignila. Ta ugotovitev In primerjava znanja našjji tekmovalk z ostalimi vrstami in izkušnje, ki smo sl jih pridobili, nam bodo dragocen napotek za naše bodoče delo. Z mladimi tekmovalkami, s katerimi že razpolagamo, bomo tako na prihodnji/l ^tekmah ob vestni in redni vadbi lahko že dosegali lepše uspehe. Ženske telovadne vrste držav, ki so se udeležile olimpij v Londonu, moremo oceniti takole: češkoslovaška je povsem zasin. ženo osvojila prvo mesto in s tem zlato olimpijsko kolajno. Vrsta je razen ene (Vefmirovske. ki je že pred vojno nastopala), sestavljena iz samih novih, mladih tekmovalk visoke kvalitete, kar ustvarja vrsto zelo homogeno. Nastop vrste daje izraz ljubkosti, ženskosti, skromnosti, predvsem p.i solidnosti v dolu, preciznosti In razgibanosti. Samo- disciplina posameznic je velika, kot tekmovalke pa so solidne in zelo borbene. Odlikuje jih predvsem občutek za gi. banje In za skladnost. Na krogih so izvajale vaje od vseh tekmovalk najlepše in jih odlikuje visok gug, krasna drža telesa in glave in krasen, visok salto s sigurnim doskokom (razen ene so bilp vse ocene preko 9 točk). Tudi preskok čez konja je skoraj brezhiben. Miren, sproščen je nalet in odriv ter lahkotnost pri preskoku (letu). Kompozicija prostih vaj je lepa, prav tako tudi izvedba, kom. pozicija s kiji je brezhibna. Občutek za podajanje gibov oziroma vaj je pri njih visoko razvit. Gledalec z estetskim užitkom spremlja njihovo izvajanje. Madžarska je spričo odličnih Čehinj zasedla šele drugo mesto in s tem srebrno olimpijsko kolajno. Vrsta, kot jo poznamo iz lanske balkanlade, ni bila kompletna in sta bili v vrsti dve novi tekmovalki, ki po kvaliteti ne odgo. varjata na vseh orodjih ostalim telovadkam. Najboljša njihova tekmovalka in prvakinja zaradi poškodbe noge ni nastopila. Tako se je nehomogenost vrste še povečala. Madžarke so bile slabše od Čehinj predvsem pri presko kit čez konja (poljuben preskok) in na krogih, ker jim doskok ni dovoli gotov, pa tudi gug ne tako sproščen. Vaje na gredi, posebno poljubne, so zelo lepe in težke in so po točkah pred Čehinjami. Kompozicija prostih vaj je sestavina ritmike in akrobatike, zelo težka in lepa. Kompozicija z velikimi obroči je tudi zelo lepa in dinamična. Izvedba kot ce. lote pa tildi ne prav dobra. Amerika (ZDA) je zasedla 3. mesto in sl priborila bronasto olimpijsko medajlo. Tekmovalke so mlajše, svojevrstnih postav, široke čez ramena, ozke v bokih in za tekmovalke pretirano »negovane«. V rokah so zelo močne in so ž močjo vsilile to, kar bi j lin mogoče dru. gače spodletelo. Na gredi so dosti stabilne, posebno premet pri obvezni va.ii so lepo Izvajale. Poljubne vaje so pa preveč stabilne. Na krogih so dobre in so imele lep, visok gug in salto. Preskoke čez konja so izvajale precej dobro in imajo lahkoten nalet in odriv ter si- guren doskok. Kompozicija prostih vaj ni bila na višini, predvsem v sestavi in izvedbi, kar velja tudi za.drugo kompo. žirijo z dolgimi palicami. Švedska je zasluženo zasedla 4. mesto. Vrsto sestavljajo mlade telovadke, ki so jim pozna dobra In temeljila šola. Tudi na krogih, kjer smo pričakovali manjše znanje, ker se tega orodja ne poslužujejo v taki meri, so pokazale precejšnje znanje, doskoki so pa še negotovi. Na gredi niso pokazale nič posebnega, poljubne vaje so predvsem preveč statične. Obvezen preskok čez Vojsk Ruža je med Jugoslovankami zasedla 3. mesto konja ni bil prav dober, poljubni pa zelo dobri. Kompozicija prostih vaj s4e po izvedbi dobra, sestava pa pomanjjilji. va. Ta napaka je bila še bolj Izrazita pri kompoziciji s kratkimi kolebnicami. H o 1 a n d s ka jo zasedla 5. mesto. Tek. movalke so po videzu starejše, vendar so v kompoziciji z žogami pokazale precejšnje znanje in dobile za to drugo najboljšo oceno. Odlikuje jih ljubkost in občutek za izvedbo, saj so prav mojstrski žonglirale z žogo. Tudi sestava kora. pozicije in izvedba je prav dobra. Kompozicija prostih vaj je povprečna, v vajah manjka dinamike, posamezni deli se pa preveč ponavljajo Na krogih so dobre in imajo zelo lep In visok gug, oceno pa je zmanjševala predvsem Izvedba prvine, ki ni bila tehnično pra. vllno naučena (vis vznosno v zagugu izveden prepozno). Pri preskoku čez konja je bil obvezen skok sorazmerno boljše Izveden od poljubnega (običajno je obrat--no). Vaje na gredi so po Izvedbi povprečne. . , Avstrija je dosegla 6. mesto. Tekmovalke so razen dveh vse mlade. Na gredi so prillčno stabilne, pn poljubni vaji pa niso pokazale kaj izrednega. Na krogih so dobre, oceno jim je znižala predvsem nepravilno izvedena prvina (vis vznosno v zagugu) in pa negotov doskok. Izvedba preskoka čez konja Je dobra In so pokazale pri poljubnem pre. skoku različne preskoke. Sestava In izvedba prve in druge kompozicije (z obroči ni bila dobra. Italija ima v vrsti nekaj dobrih, mladih tekmovalk. Posebno se Je Izkazala mlada Tržačanka Michell Laura. Tekmovalke so borbene in talentirane, vrsta je pa nehomogena, vendar pa jo bodo z vzgojo novih moči lahko izpopolnili. Najboljše so bile na gredi, posebno v poljubni vaji, kjer smo videli nekaj originalnih prvin. Slabe pa so na krogih, edino Michell je prejela drugo najbolj, šo oceno na tem orodju. Preskoki čez konja so podpovprečni kakor tudi kompozicija prostih vaj. V kompozicijah so še prillčno slabe. Vrsta je zasedla 8. mesto. A n g 1 • i a Je na 9 mestu. Pri njih opazimo pomanjkanje sistema učenja, medtem ko bi tekmovalke, ki so še mlade. verjetno lahko zmogle več. Obvezna vaja na gredi je po izvedbi povprečna In so dosti negotove, edino premete imajo lepe. Poljubne vaje na gredi so bile boljše, toda premalo živahne. Na krogih so povprečne, preskoki čez konja pa še dobri. Kompozicija prostih vaj je »brez ritma, tudi težina nezadostna, iz. vedba povprečna. Kompozicija je po izvedbi slaba. Francija Je zasedla 10. mesto in po znanju tudi boljšega ne zasluži. Tudi njim manjka sistema učenja in, kar se je najlepše izražalo v kompozicijah, ki so slabe, tako po sestavi kot tudi po težlnl. V obeh kompozicijah so dosegle zadnje mesto. Izvedba je neritmična, ne-dinamtčna in pomanjkljiva. Kompozicija z orodjem sploh In odgovarjala zahtevam, kajti modre in rdeče rute, ki so jih imele vezane na roki, ne pomenijo orodje. Vaje na gredi so slabe, prav ta. ko na krogih, medtem ko so bili preskoki čez orodje prillčno dobri. Tekmovalkam še mnogo manjka do kvalitete. Belgija je povsem upravičeno zasedla 11. in zadnje mesto z 91.88 točkami razlike od svetovnih prvakinj, Opaziti je, da nimajo sistematične vadbe. Obvezna vaja na gredi je zelo slaba. neko. llko boljše so v poljubnih vajah, ”a krogih so slabe, predvsem v saltu in doskoku. Preskoki čez konja so slabi in negotovi Kompozicija prostih vaj je sla. ha po sestavi ln prav tako P« izvedbi (površnost, neskladnost). Kompozicija z žogami je po sestavi nekoliko boljša, po Izvedbi pa slaba In primitivna Tekmovalke se morajo še mnogo učiti, če hočejo kdaj uspešno Poa"ti„y mednarodno borbo. VAZZAZ JELICA Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Tabor -e Telefon 54-10, ob nedeljah popoldne 55.22 — Čekovni račun uprave št. 6-90603-6