|iniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMni|MIIIIIIIIIIIIIIII|||||...................................................................................................................................................
| Štev. 36. pjrO	LJUBLJANA, 2. septembra 1921
milllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'mfji3lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM!IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIlitil
UIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIMIIIIMinillinilllli!
Leto II. |
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiljn
Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije.
Po iniciativi »Plivalačke sekcije Jugoslov. Olimp. Odbora« v Zagrebu se je vršila v nedeljo dne 28. avgusta t. 1. na Bledu tekma za prvenstvo Jugoslavije v plavalnem sportu. Bila je to prva dejansko jugoslovanska tekma, ki je združila prvič v naši kraljevini na startu vse jugoslovanske klube, ki goje v večjem obsegu vodni sport. Vzlic nastalim težkočam
miting nad višino dosedanjih sličnih prireditev. Z enako požrtvovalnostjo sta podprla tekmo tudi ostala dva hrvatska kluba — Hašk iz Zagreba in Olimpija iz Karlovca. Ljubljanski klubi so naravno kot najbližji poslali polnoštevilno v boj vse svoje kandidate.
Tekme so trajale od 10. ure dopoldne z malim opoldanskim odmorom pozno v večer, tako da je
Velike angleške dirke v Goodvvoodu. — 1, 2 in 5: Končni boji v glavnih dirkah.
3: Sunblaze, zmagalec v Sussex-dirki. 4: Arravale, zmagalec v veliki Goodvvood-dirki.
povodom državne žalosti so oddaljenejša društva, predvsem S. K. »Victoria« iz Sušaka in »Sportsko udruženje Sombor« z velikimi denarnimi žrtvami omogočila udeležbo svojim članom in podala s tem lep zgled športne discipline in vztrajnosti, za kar jim gre vse priznanje in hvala. Start njihovih plavačev je dal spričo ostre konkurence vsej prireditvi prav interesantno noto in povzdignil v športnem oziru
morala radi odhoda na vlak izostati skupna razdelitev daril.
V splošnem je potekla tekma zadovoljivo, rezultati pa zaostajajo za letošnjimi v Karlovcu, Crikvenici in celo za onimi v Ljubljani.
Izbira proge ob kopališču Petran je bila očividno nesrečna. Prostor je za občinstvo nepregleden, posamezne točke so se morale vršiti na raznih mestih,
kar ovira hitro absolviranje programa in koncentracijo poslovanja razsodništva.
Odločno pa moramo grajati nedisciplinirano obnašanje letoviškega občinstva, ki je kljub ponovnim prošnjam in opominom sililo venomer s svojimi čolni naravnost v tekmovalno progo, s tem ogrožalo varnost plavačev in zakrivilo zavlačitev programa.
V naslednjem podajamo rezultate tekem:
1.	50 m začetniki, 9 tekmovalcev: I. Vrečko Karel, Primorje, 39'2; II. Mance Romolt, Viktorija, 40 sek.; III. Smokvina, Viktorija, 43'2 sek.
2.	50 m juniorji, 12 tekmovalcev: I. Belčič Zvonko, Hašk, 42T sek.; II. Ranitovič Pero, Olimpija, 43 sek.; III. Golob Hubert, Ljubljanski športni klub, 44 sek.
3.	50 sprint: I. Kriškovič Drago, Viktorija, 35-4 sek.; II. Rihtman Ivo, Viktorija, 36 sek.; III. Grubiša, Viktorija, 37-1 sek.
4.	50 m dame, 10 tekmovalk: I. Krizmanič Jolika, Sombor, 44'1 sek.; II. Kriškovič Slavica, Viktorija, 49'2 sek.; III. Černe Angelca, Ilirija, 50 sek.
5.	100 m bočno, 6 tekmovalcev: I. Verdjer Ivo, Primorje, L41; II. dr. Vučina Leo, L. S. K., 1'45.
6.	100 m hrbtno, 11 tekmovalcev: L Debeljak Miljutin, Primorje, 1 : 46-4; II. Fazekaš Aleksander, Viktorija, 1 : 53‘2; III. Kaić Mirko, Sombor, 1 : 53 3.
7.	100 m sprint, 12 tekmovalcev; tekmovalo se je v dveh skupinah: I. Szentgy6rgyi Gjura, Sombor, 1 : 16T; II. Vranič Vitomir, Viktorija, 1 : 18; III. Kriškovič Drago, Viktorija, 1 : 24‘1.
8.	100 m prsno, 12 tekmovalcev: L Šole Vilko, Olimpija, 1 : 35-2; II. Maloševič Niko, Hašk, 1 : 39; III. Stebler Erno, Sombor, 1 : 39-3.
9.	200 m dame: L Krizmanič Jolika, Sombor, 3:55-1; II. Krtica Fanica, Viktorija, 3:56; III. Noll Božena, Olimpija, 3 : 57‘2.
10.	1500 m, 6 tekmovalcev: L Szentgy6rgyi Gjuro, Sombor, 27 : 22-2; II. Reš Rudi, Viktorija, 27 : 52; III. Bogovič Vlado, Hašk, 28 : 3L1.
11.	Potapljanje, 8 tekmovalcev: L Jurkovič Ivo, Olimpija, 50-60 m; II. Kriškovič Rado, Viktorija, 50 m;
III.	Albrecht Anton, Ilirija, 37 m.
12.	Štafeta:	L Viktorija 17 : 10‘1; II. Hašk
18 : 2L4; III. Olimpija 18 : 56'2.
13.	Skoki juniorjev (dosegljivih točk 34): 1. Burger, Primorje, 3114! IL Logar Stanislav, Svoboda, 29%; UL Potokar Milan, Ilirija, 2714.
14.	Skoki dam (dosegljivih toč 24): I. Černe Angelca, Ilirija, 2014! IL Medved Mimi, L. S. K., 1714.
15.	Skoki seniorjev (dosegljivih točk 129): L Kor-delič Srečko, Ilirija, 10314; II. Grilc Bogomil, L. S. K., 10214; UL Navinšek Emil, L. S. K., 100'4.
Waterpolo: Sušak—Sombor 6:1, Primorje — Ljublj. športni klub 2:1, Primorje—Hašk 1 : 0. Primorje diskvalificirano zaradi demonstrativnega odstopa.
L Sombor, II. Hašk, III. Ljubljanski športni klub.
Splošna kvalifikacija:
L Viktorija, Sušak, 28 točk; II. Somborsko sportsko udruženje, Sombor, 20 točk; III. Hašk, Zagreb, 14 točk- IV. Olimpija, Karlovac, 11 točk; V. Primorje 9 točk; VI. Ljubljanski športni klub 8 točk; VIL Ilirija 8 točk; VIII. Svoboda 2 točki.
Končna klasifikacija, izvršena po številu doseženih prvih treh mest, odgovarja tekmovalni višini posameznih klubov. Najboljši povprečni plavaški materijal ima brez dvoma S. K. Viktorija iz Sušaka, ki razpolaga s celo vrsto dobrih sprinterjev, ki plavajo vseskozi v dobrem crawl-stilu, ki |e na tej tekmi pokazal zlasti našim mladim klubom v Sloveniji svojo
superijoritefo. Brez tega stila je uspeh na prvem, stvenih tekmah nemogoč. Tudi Sombor ima zlasti v osebi g. Szentgy6rgyija plavača izredne kvalitete; njegovo popolnost izpričuje zmaga tako na kratki distanci 100 m kakor tudi na dolgi progi 1500 m.
Tudi v skakanju je prinesla tekma zadovoljiv napredek; prednačijo v tej stroki ljubljanski klubi, pri katerih so se lanski juniorji razvili v resne tekmece za prvenstvo. Boj med njimi je bil zelo oster, odločila je klasifikacija le z neznatno razliko točk.
V waterpolo stoji Sombor za več razredov nad ostalimi moštvi. Moštvo je izborno in vigrano; tehnika streljanja na vrhuncu, vsak posamezni meče žogo iz vsake pozicije, oddaja hitro in žene energično na vrata. Vsi dobri sprinterji. Drugi po kvaliteti je Sušak, ki je pa vsled igranja po cup-sistemu takoj v prvem kolu radi poraza proti Somboru odpadel iz nadaljnje tekme. Ostala moštva so si precej enaka, tehnično nedovršena in brez potrebne skupne igre.
Tehnična priprava tekme, zlasti sestava programa je dokazala, da je treba čimpreje osnovati osrednjo plavalno zvezo, ki bo izdelala točne tekmovalne pravilnike in skrbela za brezhibno organizacijo. Prihodnja prvenstvena tekma se vrši najbrže v Beogradu; naši klubi naj začno skoro s sistematičnim vežbanjem plavalnega stila, da nastopijo z boljšimi uspehi, ki so dosegljivi spričo sicer dobrega naravnega materijala.
m
Kolesarska zvezdna dirka v Celje.
Kolesarski podsavez za Slovenijo je naredil v nedeljo 28. avgusta 1921 zanimiv poizkus tako zvane »zvezdne« dirke, ki so v drugih državah že davno udomačene in priljubljene. Kot cilj si je izbral Celje, ki je po svoji geografski centralni legi in po prvovrstnih cestah za to gotovo najpripravnejše mesto v Sloveniji. Dirke se je udeležilo 6 klubov (Celje, Šoštanj, Ježica, Ilirija-Ljubljana, Delavski klub Maribor in Novo mesto). Start posameznih klubov je bil urejen tako, da so prihajali tekmovalci v Celje drug za drugim. Reči moramo, da se je poizkus sijajno obnesel in je zato brezdvomno, da bo ostala zvezdna dirka na Celje trajno na vsakoletnem programu slovenskih kolesarskih prireditev. Vse dirke so potekle v popolnem redu in brez incidentov, kar je tem bolj poudarka vredno, ker je večina klubov še začetniških, V naslednjem podajamo glavne rezultate:
I.	Kolesarsko d r u š tl v o »Celje«; star-talo 8 dirkačev ob 7. uri; tekma za prvenstvo kluba na 10 km z obratom: 1. Šmigovec Ivan 18 min. 20-2 sek.; 2. Rauch Ivan 18 min. 21 sek.; 3. Kovačevič Rudolf 18 min. 24 sek.; 4. Železnik Janko 18 min. 26 sek.
Na cilj so dospeli vsi tekmovalci.
II.	Klub kolesarjev »Šoštanj«; startalo 7 dirkačev ob 7. uri 30 min.; proga Šoštanj—Celje 30 km: 1. Destovnik Josip 1 uro 7 min. 2 sek.; 2. Gre-benšek Franc 1 uro 7 min. 5 sek.; 3. Skamen Juri
I	uro 7 min. 6 sek.; 4. Bedina Ivan 1 uro 10 min.
Vsi tekmovalci dospeli na cilj.
III.	Klub kolesarjev »Ježica«; staitalo
II	dirkačev ob 6. uri 30 min.; proga Ježica—Celje 71 km: 1. Dobnikar Franc 2 uri 28 min. 20 sek.;
2.	Pečnik Avgust 2 uri 34 min. 45 sek.; 3. Pečnik Alojzij 2 uri 38 min. 40 sek.; 4. Ramovš Ivan 2 urJ
25	min. 24 sek.; 5. Šušteršič Franc 3 ure 5 min. 45 sek.;
6.	Snoj Anton 3 ure 13 min. 2 sek.
Na cilj so dospeli vsi, oba Pečnika z defekti.
IV.	Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani; startalo 23 dirkačev; proga Ljubljana—Celje 74 km.
Start seniorjev ob 6. uri 40 min.: 1. Goltes Ivan 3 ure 15 sek.; 2. Kramar Jakob 3 ure 14 min. 2 sek.
Novinci, startali ob 6. uri 50 min.: 1. Jerman Ivan 3 ure 2 min. 15 sek.; 2. Skok Stanko 3 ure 5 min.
10	sek.; 3. Kancler Vinko 3 ure 5 min. 20 sek.
Glavna skupina, start ob 7. uri: 1 Umek Ivan 2 uri 26 min, 50-2 sek.; 2. Ogrin Franc 2 uri
26	min. 50'4 sek.; 3. Šiškovič Zvonko 2 uri 26 min. 50-8 sek.; 4. Škrajnar Anton 2 uri' 30 min. 55-2 sek.; 5. Kirnar Oskar 2 uri 30 min. 56 sek.; 6. Goltes Adolf 2 uri 37 min. 40 sek.; 7. Meze Viljem 2 uri 40 min.; 8. Bar Vinko 2 uri 40 min. 10 sek.; 9. Bar Adolf 2 uri 59 min. 4 sek.
Na cilj so dospeli vsi ljubljanski dirkači.
V.	Delavsko kolesarsko društvo »M a r i b o r«; startalo 11 dirkačev; proga Maribor— Celje 60 km.
Glavna skupina, start ob 7. uri 45 min.:
1.	Plavčak Anton 2 uri 5 min. 50 sek.; 2. Lorbek Leopold 2 uri 16 min.; 3. Gregorinčič Avgust 2 uri 19 min. 40 sek.; 4. Kocbek Vincenc 2 uri 39 min. 48 sek.; 5. Jelenc Avgust 2 uri 40 min. 19 sek.
Seniorji, start ob 7. uri 15 min.: 1. Jaš Mihael 2 uri 51 min. 25 sek.; 2. Sajko Anton 3 ure
11	min. 15 sek.
Vsi Mariborčani so dospeli na cilj.
VI.	Kolesarsko društvo »Novo mesto«; startalo 14 dirkačev; proga Novo mesto—Celje 94 km. 1. Knafeljc Izidor 4 ure 3 min. 35 sek.;
2.	Twrdy Egidij 5 ur 1 min. 48 sek,; 3. Bele Alojzij 5 ur 6 min. 40 sek.
Zaradi defektov in dolge naporne proge so trije dirkači izostali.
Zanimivi za potek dirke so podatki kontrole na Trojanah, nekako sredi proge med Ljubljano in Celjem. Kontrolo je izvršil član »Ilirije« g. Kodrin vrh sedla ob 38. km.
Prvi so pasirali sedlo člani kluba »Ježica«, in sicer: Pečnik Avgust (ob 7. uri 45 min.), tik za njim Dobnikar Franc in Pečnik Lojze. Dve minuti za njimi Snoj, Ramovš, Dobnikar Ivan in Šušteršič.
Ob 8. uri 16 min. so pasirali sedlo v skupini Ogrin, Umek in Šiškovič, minuto pozneje Kirner, Škrajnar in Goltes Adolf.
Ob 8. uri 19 min. je prišel senijor Goltes Ivan in tik za njim Kramar Jakob. Prvi od novincev, Jerman, je pasiral sedlo ob 8. uri 23 min., tik za njim Skok in Kancler.
Za red na cilju je vzorno poskrbelo kolesarsko društvo Celje. Vso krasno uspelo prireditev je organiziral in vodil predsednik ljubljanske »Ilirije« gosp. Gorjanc. Po skupnem obedu v hotelu »Balkan«, čigar lastnik je vnet podpornik kolesarskega sporta, so priredili dirkači in drugi kolesarji, nad 100 po številu, skupen izlet na Teharje, kjer se je vršila neprisiljena domača zabava.
Gostovanje Sarajevskega amatsportskega kluba.
27., 28. in 29. avgusta je igral prvič v Ljubljani Sarajevski amaterski športski klub (SAŠK) iz Sarajeva, sigurno najmočnejši klub v sarajevskem nogometnem podsavezu. Ugodne kritike, ki so se čitale o njem v hrvatskih listih, je opravičil le deloma. Moštvo tehnično nikakor ni na višku, sistemu prizemne kombinacije v kratkem podavanju žoge se šele privaja. Kakor hitro iz »koncepta«, potrebuje mnogo časa, da se zopet vigra. V prvi vrsti pa se pogreša pri njem fairnesa. Poglavitna vrlina SAŠK-a — pa je hitrost.
V	vseh treh tekmah, ki jih je igral SAŠK v Ljubljani, je bil najboljši v prvem halftimu druge tekme proti Iliriji. Razvil je takrat res lepo, smiselno kombinacijsko' igro in edino v tem času je opravičil svoj renome. Kar je nudil SAŠK sicer, ne zasluži posebnega priznanja. Vso igro SAŠK-a vodi srednji napadalec Gotz, ki se pojavi v slučaju potrebe često med halfi. Poleg njega bi bilo pohvalno omeniti še srednjega halfa Plačeka, desnega branilca Pešeka in levo krilo Rušnjaka. Najšibkejša točka SAŠK-a je golman Martinek.
Ilirija je v obeh tekmah, osobito pa v nedeljski, s svojo dobro formo in lepo igro prijetno iznenadila. Igralci, ki jih preizkuša Ilirija v poslednjem času v prvem moštvu, kakor Zupančič III., Dolinar, Peva-lek L, Pevalek II., Pleš, so se načinu igre Ilirije privadili in, kar je še več vredno, povišali so v moštvu požrtvovalnost in vztrajno voljo do zmage, lastnosti, ki so se v Iliriji tolikokrat pogrešale. Glavni delež na uspehu in na lepi igri gre krilski vrsti Hus—Zupančič II.—Zupančič III. Osobito je treba omenjati srednjega krilca Zupančiča IL, ki je igral v nedeljo morda svojo dosedaj najboljšo igro. Zupančič II. ima lep, uporaben pas v napadalno vrsto, tehnično znanje, pregled čez vso igro, pri tem pa igra zelo mirno in enostavno ter absolutno fair. V forwardu je leva stran Vidmajer—Seger—Pleš mnogo boljša od desne, kjer se pogreša desno krilo Zupančič L V desni zvezi je igral prvi dan Grilc, drugi dan Pevalek, slednji na vsak način z večjim uspehom. Vsled svojega ostrega in sigurnega strela ter velike rutine je najnevarnejši igralec v napadalni vrsti leva zveza Seger. Zelo opa-sen je pod njegovim vodstvom tudi Vidmajer,
V	naslednjem potek iger:
27,	avgusta Ilirija—SAŠK 6:4 (3:2), koti 7 : 4.
Postava Ilirije: Pelan—Pogačar, Dolinar —Hus, Zupančič II., Pevalek IL—Deržaj, Grilc, Pleš, Seger, Vidmajer.
Postava SAŠK-a: Martinek—Pešek, Steb! —Celebor, Plaček, Sulejmanpašič—Novotny, Felver, Gotz, Jakupec, Rušnjak.
Takoj v prvi minuti nevarna situacija pred golom Ilirije, ki jo s trudom reši Pelan. Vsled neodločnosti obrambe se ista situacija ponovi v četrti minuti. Dolinar žogo slabo ustavi in Felver jo potisne iz neposredne bližine v mrežo. V 10. minuti lep napad Ilirije. Iz kombinacije Pleš—Vidmajer doseže Grilc izravnavo v 1 : 1. V 13. minuti oster strel Vidmajerja. Golman ubrani v kot. V 14. in 24. minuti drugi in tretji kot proti Šašku. V 25. minuti iz kombinacije Pleš— Seger lep gol za Ilirijo.
V drugem halftimu že v prvi minuti 11 m proti Sašku, ki jo izrabi Ilirija v četrti gol. V 11. in 14. minuti peti in šesti kot proti Sašku, nato v 18. in 23. minuti trije koti proti Iliriji. V 25. minuti doseže Sašk zopet vsled neodločnosti obrambe tretji gol. V 27. minuti 11 m proti Iliriji, Sašk strelja v out. V 31. minuti četrti kot proti Iliriji in v 37. minuti sedmi kot proti Sašku. V 39. minuti četrti gol za Sašk. V 43. minuti iz kazenskega strela malo pred kazenskim prostorom peti gol za Ilirijo. Vsled raznih zakasnitev je sodnik podaljšal igro za šest minut. V 47. minuti na-
Zmagalec Murphy v Grand Prixu.
pravi Ilirija še sesti gol. Tekma je končala skoro v popolnem mraku.
l ijS 28. avgusta Ilirija—SAŠK 6:0 (2:0), koti 6 : 2.
Ijp Postava Ilirije: Pelan—Dolinar, Beltram —Hus, Zupančič II., Zupančič III.—Pretnar, Peva-lek I., Pleš, Seger, Vidmajer.
vrsta Ilirije se dolgo časa vsled požrtvovalne obrambe Saškovih halfov ne more razviti. Zlasti desno krilo Pretnar—Pelavek se nikakor ne more vigrati. Polagoma se nato vendarle uveljavi in opasno navaljuje. V 29. minuti podaja Pleš lepo med branilcema in Seger zabije prvi gol. Po začetnem udarcu iz sredine se polasti žoge Pevalek. Sarajevčani protestirajo, češ, da bi se moral dotakniti žoge preje še kdo od Saška in pustijo, da vodi Pevalek žogo neovirano v gol. Sodnik gol prizna. Do odmora nato premoč Ilirije.
V	drugem halftimu Sašk zelo popusti. Tempo, ki ga je diktiral in ki ga Ilirija sedaj še poostri, postane zanj usoden. Vedno bolj potiskan v obrambo zgubi Sašk vso skupno igro in se le brani. Ilirijanski halfi vzorno krijejo in potiskajo lastni forward neprestano v napade, V 13. minuti doseže Zupančič II. iz približno 25 m krasen tretji gol. V 26., 33. in 39. minuti padejo nato po Segru iz centrov Vidmajerja še trije efektivni goli.
27.	avgusta je vodil tekmo kot sodnik g. Vodišek, 28. avgusta g. Betetto.
31. avgusta Sparta—SAŠK 4:3 (1:1).
V	sredo, 31. avg., je igrala Sparta s SAŠK-om svojo prvo težjo tekmo z zunanjim klubom, v kateri je dosegla časten uspeh, ki ji bo gotovo v vzpodbudo za nadaljnje delovanje. Nastopila je naravno z veliko tremo, ki se je pa med igro polegla, tako da je bila Sašku popolnoma enakovreden nasprotnik. V moštvu so zelo ugajali Birsa, ki je nastopil kot gost, centerforward Učak in goalman Skrbinšek.
Postava Sparte: Skrbinšek—Jeras, Bre-gar—Bregar, Birsa, Držaj E.—Kotnik, Žargaj, Učak, Habe, Žargaj.
Postava SAŠK-a: Novotny, Felver. Gotz, Sopijanec, Rušnjak, Celebor, Sulejmanpašič, Beck— Selak, Pešek—Martinek.
Z igro prične Sašk. Prvi napad Sparto iznenadi, že v prvi minuti prodre Felver v obrambo in napravi prvi gol. Sašk napada še dalj časa in doseže
MIH
MIIMMIMMMIIIIMIIMIMIMIIMMIIIMIIIMMIIIMr
1
Murphy
(Dusenberg)
De Palma (Ballot)
zmagalca v veliki francoski auto-mobilni dirki za
Grand Prix.
Tli n 111111111111111111111111 m niiiiiiim m 11111111111111111117
Postava SAŠK-a: Martinek—Pešek, Stebl —Sulejmanpašič, Plaček, Selak—Beck, Felver, Ja-kupec, Gbtz, Rušnjak.
Nekako do 25. minute premoč Saška, ki diktira najostrejši tempo. Sašk lepo kombinira in napada, a strelja slabo in iz prevelike oddaljenosti. Napadalna
več kotov, ki pa jih Sparta ubrani. Sparta si polagoma opomore ter pričenja napadati, Saškova prvotna premoč se zmanjša, v 25. minuti izsili Sparta prvi kot, iz katerega napravi Sašk lasten gol. Igra postaja nato živahnejša, vrste 'se obojestransko napadi, premoč Saška popolnoma preneha.
V drugi polovici igre zado'bi Sašk začetkoma zopet znatno premoč. V 10. minuti doseže iz kombinacije Gotz—Felver drugi gol, Spartin gol ostane dolgo oblegan in v 28. minuti zviša Sašk rezultat na 3:1. Minuto nato doseže Sparta iz prostega strela drugi gol. Nat'o postaja igra zopet obojestranska in v 27. minuti se posreči Sparti, da izravna. Do konca igre pride nato v premoč Sparta, ki v 43. minuti po Učaku odloči rezultat v svojo korist.
Igro je vodil kot sodnik g. Betetto.
O
Reprezentativne nogometne tekme 1921.
Letos je število reprezentativnih nogometnih tekem jako naraslo. Lista dosedanjih glavnih, zlasti nogometnih iger nam kaže sledečo sliko:
8. febr. Pariš: Francija—Irska .	,	.	.	1:2.
8. febr. Bruxelles: Belgija—Nizozemska 2 : 0.
20.	febr. Marseille: Francija—Italija .	,	1:2.
5. maja Dresden: Nemčija—Avstrija .	.	3:3.
5. maja Pariš: Francija—Anglija (amat.) 2:1. 5. maja Bruxeles: Belgija—Italija .	.	.	2:3.
8. maja Furth—Niirnberg: Južna Nemčija—Avstrija....................3:2.
8. maja Ludwigshaven: Južna Nemčija—
Češkoslovaška......................4:0.
21.	maja Bruxelles: Belgija—Anglija (profesionalci) ...........................0:2.
5. junija Budimpešta: Ogrska—Nemčija . 3:0.
12.	junija Malmo: Švedska—Sev. Nemčija 2:1. 12. junija Kodanj: Danska-Nizozemska .	1:1.
26.	junija Budimpešta: Ogrska — Južna
Nemčija............................3:0.
29. junija Praga: Češkosl.—Južna Nemčija 3 : 2. Junija Kodanj: Danska—Švedska ,	.	.	2:0.
Junija Stockholm: Švedska—Finska .	.	0:3.
Junija Stockholm Švedska—Norveška .	1:3.
Junija Christiania: Norveška—-Finska .	.	3:2.
Junija Ljubljana: Slovenija—Francija .	.	0:5.
Junija Zagreb: Hrvatska—Francija .	.	2:1.
Junija Zagreb: Hrvatska—Francija .	.	4:1.
Junija Beograd: Srbija—Francija .	.	.	0:3.
ZlIllMHIHIIIIIIIHMHIHIIIHIHIIMIIIIIItMIHHIHIHMIIIIIHIIIIj
[ Svetovni prva-| kinji v plavanju:
gdč. Charllotte Boyle,
gdč. Etelka
Bleibtrey.

i Mimi m Minil im Milimi n m mil umi n n m im iiniimm-
6. marca Milan: Italija—Švica .	.	.	.	2:1.
6. marca Bruxelles: Belgija—Francija .	3:1.
25. marca Dunaj: Avstrija—Švedska .	.	2:2.
28.	marca Zagreb: Jugoslavija—Švedska	3 : 2.
28.	marca Amsterdam: Nizoiz.—Švica .	2:0.
9. aprila Swansea: Wales—Irska .	.	.	2:1.
9. aprila Glasgow: Škotska—Anglija .	3:0.
17. apr. Strassbourg: Elsaška—Luxemburg 0 : 2. 24. aprila Dunaj: Avstrija—Ogrsko .	. 4:1.
1. maja St. Gallen: Švica—Avstrija .	.	2:2.
27.	julija Stockholm: Avstrija—Švedska .	3:1.
31. julija Helsingfors: Avstrija—Finska . 3:2.
Reprezentativne nogometne igre Italije.
15. maja 1910 Milan: Italija—Francija . 6:1. 20. maja 1910 Budimp.: Ogrska—Italija .	6:0.
6.	jan. 1911 Milan: Ogrska—Italija .	.	1:2.
9. apr. 1911 Pariš: Italija—Francija .	.	2:2.
7.	maja 1911 Milan: Italija—Švica .	.	2:0.
21.	maja 1911 Choux de Fonds: Švica—
Italija ............................3:3.
17.	marca 1912 Turin: Francija—Italija .	4:2.
3.	julija 1912 Stockholm: Finska—Italija 3 : 0.
5. jul. 1912 Stockholm: Italija—Švedska 1:1.
9. jul. 1912 Stockholm: Avstrija—Italija 3:1.
22.	dec. 1912 Genua: Avstrija—Italija	. 3:0.
12.	jan. 1913 Pariš: Francija—Italija .	.	1:0.
1.	maja 1913 Turin: Italija—Belgija .	.	1:0.
15. jun.	1913	Dunaj:	Avstrija—Italija	.	.	2:0.
11. jan.	1914	Milan:	Avstrija—Italija	.	.	0:0.
29.	marca 1914 Turin: Italija—Francija .	2:0.
5.	aprila 1914 Genua: Italija—Švica .	.	1:1.
18.	aprila 1914 Bern: Italija—Švica .	.	.	1:0.
31. jan.	1915	Turin:	Italija—Švica .	.	.	3:1.
18. jan.	1920	Milan:	Italija—Francija	.	.	9:4.
28.	marca 1920 Bern: Švica'—Italija .	. 3:0.
13.	maja 1920 Genova: Italija—Nizoz. .	1:1.
28.	avg. 1920 Antwerpen: Italija—Egipt .	2:1.
29.	avg. 1920 Antwerpen: Franc.—Italija 3 : 1.
31. avg. 1920 Antw.: Italija—Norveška .	2:1.
2.	sept. 1920 Antw.: Španija—Italija .	2:0.
20. febr. 1921 Marseille: Italija—Francija 2:1.
6.	marca 1921 Milan: Italija—Švica .	.	2:1.
5. maja 1921 Antw.: Italija—Belgija .	3:2.
8.	maja 1921 Amsterdam: Italija—Niz.	.2 : 2.
Reprezentančno moštvo Italije je igralo 30 iger, od katerih je dobilo 12 zmag in bilo 12krat premagano.
Češka prvenstva 1921: Dame, prsno plavanje, 100 m: Feuklova 1 :40 (rekord); 100 m seniorji, prosto: Balasz 1 : 15-8; 100 m hrbtno, juniorji: Basch 1:35-4; 100 m hrbtno, seniorji: Jan Horak 1 : 28-26 (rekord); 200 m prsno, juniorji: Kramar 3 : 32; 1500 m: Piowaty 26 : 26-2; 400 m dame: Chalupkova 8 : 15-2; 4 X 100 štafeta; A. P. K. 6:02-2; 4 X 50 m mešana štafeta: A. P. K. 2:46; potapljanje: Langham 2 :48-4 (rekord).
Narodne plavalne tekme, imenovane »Gare popolari di nuoto« so se pričele po celi Italiji. I ekme razpisuje »Gazzetta dello Sport«. Vsako prijavljeno mesto tekmuje s svojimi člani na 400 m. Zmagovalec se klasificira v finalu, ki se imenuje »Coppa Scarioni«, ker dobi zmagovalec krasno- kupo. — Letos je prijavljenih 69 mest in tekma bo nenavadno napeta. L. 1919. je zmagal Blašič z Reke, lansko leto pa Slovenec I ansani iz I rsta. Izmed dosedanjih tekem je dosegel najboljši čas Bacigalupo iz Rapalla, ki je preplaval 400 m v 6 : 12.
Francosko prvenstvo na 400 m je dobil v Le llavreu Pernott v 5 : 52. Drugi je bil Pouillet v 5 : 55.
Svetovni rekordi v potapljanju. Ob priliki plavalne tekme za prvenstvo Provanse v Marselju je preplaval plavač Kiramarios pod vodo dolžino 110 m v času 1 : 52. Stari rekord je imel James Finey z 103-34 m. Svetovni rekord v potapljanju v globočino ima A, Božič iz Splita.
Plavalno prvenstvo Belgije je končalo s sledečimi rezultati: 220 m prsno Coubert 3 : 143/r„ 400 m prsno Blitz 5 : 40-/5, 300 m prosto dame Mile. Verniden Rogaert 5 : 2VU.
Prvenstvo Avstrije na 1500 m v vojaški plavarni v Kritzendoriu na Donavi: 1. Sereny (Budimpešta, F. T. C.) 25 m. 33-4 sek.; 2. Pikhard (Kritzendorf) 27 : 27; 3. Kirsch (W. A. C.) 27 : 38-2. Dolžina kopališča 100 m, plavalo se je torej z obrati. Sereny je imel v raznih fazah te-le čase: pri 100 m 1-19, 200 m 3, 300 m 4 : 42, 500 m 8 : 11, 1000 m 16 : 55, 1200 m 20 : 25, 1400 m 23 : 56.
Nogometne tekme v Športnem tednu 1921. Športna
zveza je razpisala v Športnem tednu prvenstvene tekme med reprezentancami Ljubljane, Celja in Maribora. Tekmuje se za prehodno darilo Športne zveze. Tekme se vrše po cupsistemu. Na praznik 8. t. m. igrata reprezentanci Ljubljane in Celja. Zmagovalec tekmuje nato 11. t. m. proti reprezentanci Maribora, poraženi igra 11. t. m. ob 16. uri proti drugi reprezentanci Ljubljane. Na praznik 8. t. m. ob pol 16. uri igrata predigro prvenstveni tekmi Ljubljana — Celje dva kombinirana teama ljubljanskih klubov.
Zunanji rezultati.
Zagreb: Šparta—Ilirija 2 :1.
Češki nogomet: Slavia — Rudolfshugel, Dunaj 2 : 1, ČAFB—Deutscher F. C. 2 : 1, Union, Žižkov—Vic-toria, Žižkov 3 : 1, VršOvice—Bubeneč 4 : 1, Slavia rez,— Michle 9 : 1, Star. Olimpia—Sparta rez. 1 : 1. K 1 a d n o : Meteor—Vinohr. 4 : 1, Sparta, Kladno—Kolin 4 : 3, Te-plitzer F. C.—Plzen 5:0. — A. C. Sparta je igrala v Niirn-bergu proti prvaku Nemčije F. C. Niirnberg 0:0 in v Miinchenu proti F. C. Bayern 5 : 0.
Dunajski rezultati:	Wacker, Miinchen—
Amateure 2 : 2, Wacker, Miinchen—Sportklub 2:1, WAF —Vienna 2:1, Hakaoh—Admira 4:2, Rapid—Wacker 4 : 0, Hertha—Ostmark 1 : 0.
Grazer Amateursportklub—Ilirija: V nedeljo 4. t. m. ob 17. uri se vrši na prostoru Ilirije tekma med Amaterji iz Gradca in Ilirijo. Amaterji so prvovrsten avstrijski klub, ki uživa dober renome. Lansko sezono so dosegli proti Iliriji rezultate 3:2 in 2:4. Ilirija nastopi proti njim z moštvom, ki je porazilo pretečeno nedeljo Sarajevski amaterski Š. K. 6 : 0.
Katero nogometno moštvo igra najbolj iair Avstrijski nogometni savez se bavi z mislijo, kako določiti najbolj fair-moštvo in ga nagraditi. Stvar je mnogo kočljivejša, nego se vidi na prvi pogled, in zato dela vprašanje savezu mnogo preglavice. Kajti že pojem fair nam je nekoliko nejasen in moštva, ki bi bilo popolnoma fair, sploh ni. Zato bodo pač nagradili ono moštvo, ki se najbolj bliža temu pojmu. Izmed številnih predlogov, določiti to moštvo je do sedaj še najbolj praktičen sledeči: Ob koncu sezone se bo stavilo to kočljivo vprašanje trem odločilnim faktorjem, in sicer kazenskemu odboru, sodnijskemu kolegiju in kapitanom prvorazrednih dunajskih klubov. Vsak izmed teh naj ločeno od drugih zboruje, in ako določijo vsi trije isto moštvo kot vredno nagrade, potem se bo izvršila nagraditev. V vsakem drugem slučaju pa, ako se ne bodo določitve ujemale, se bo preložila nagrada na drugo sezono. — Misel sama na sebi ni napačna in bi se tudi pri nas lahko uveljavila. Samo vprašanje je, koliko let bi morali čakati, preden bi se posrečilo najti najbolj fair moštvo.
PREDAVANJE O TEŽKI ATLETIKI
bo priredil član težke atletike gosp. Hlipič sekcije kluba »Croatie« iz Zagreba v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop brezplačen.
Vse športnike, ki se zanimajo za to pri nas še nepoznano športno panogo, poizivljemo, da se vabilu kluba »Croatie« odzovejo in polnoštevilno poselijo velezanimivo predavanje. ^
Avstrijski rekord na 1000 m je popravil Friebe v Gradcu z 2 : 374/io. (Stari rekord od Haideggerja znaša 2 : 38'Vio.)
Senzacionalni uspehi Švicarjev. »Gymnastische Ge-sellschaft« v Bernu je organizirala po zmagi nad Francozi velik lahkoatletični miting, kjer so dosegli Švicarji sijajne uspehe. 100 m Imbach lO'-’/io (nov svetovni rekord); 200 m Imbach 22r,/«i (nov svetovni rekord); 400 m Kindler 457i„; 800 m Martin 2 : OVk, (nov svetovni rekord); 1500 m Baggenstors 4 : 26,/io; 5000 m Goschen 16 : 42"/io; 110 m zapreke Moriand 167/i0 (nov svetovni rekord); skok v višino z zaletom Gulil 1-78 m (nov svetovni rekord); skok s palico Gerspach 3-50 m (nov svetovni rekord); met kopja Moser W. 48T0 m (nov svetovni rekord); štafeta 4 X 100 Gymn, Gesell. 448/io (nov svetovni rekord); met diska Guggenheim 35-65 m; troskok Bucher 12-72. — Na tem mitingu so to'rej Švicarji potolkli osem svetovnih rekordov.
Prvi match v boksu v Ljubljani. V nedeljo 4. t. m. ob
pol 17. uri priredita na prostoru Ilirije znana avstrijska championa Ross in Vrbančič boksarski match. Ross je avstrijski prvak težke kategorije, Vrbančič avstr, prvak lahke kategorije. Prvi boksarski match bo za ljubljanske športne kroge vsekakor velika senzacija.
Lahkoatletični turnir med Francijo in Švedsko se je vršil 28. avgusta v Stockholmu, Zmagali so Švedi s 108 točkami proti 71 točkam, ki so jih dosegli Francozi. Rezultate objavimo v prihodnji številki.
Kolesarska dirka Stožice—Celje (71 km) 28, avg, 1921.
Komaj par dni je minulo, kajti šele dne 17. avgusta je začela dihati občina Ježica nov sveži zrak športnega življenja; ustanovila si je svoj lasten klub kolesarjev ter postavila že na podsavezno zvezdno' dirko svoje dirkače-novince. Lepo je bilo gledati, ko so še skoraj vsi v tremi čakali povelja starterja g. Zalokarja za odhod, da pokažejo svoje zmožnosti in jih postavijo sportu na razpolago. In res, rezultat je bil presenetljiv in nad vse razveseljiv, ker od osmih dirkačev, ki so startali ob pol 7. uri, so prišli razen enega, ki je imel defekt, vsi na cilj, med katerimi je bil pa prvi Dobnikar France, ki je prevozil celo
progo v 2 urah 28 mia. 20 sek. Drugi je bil Pečnik Gusto, ki je imel pred Celjem pnevmatični defekt ter kljub temu prevozil progo v 2 urah 34 min. 45 sek. Tretji je bil Pečnik Lojze v 2 urah 38 min. 40 sek., četrti Ramovš Ivan, peti Šušteršič Ivan, šesti Snoj Anton, sedmi Peršin Tone. Vsi so vozili s težkimi kolesi.
Rezultati iz dirkališča Hernals:	1000 m začetniki
amaterji: Hejna 1 : 40; 6000 m profesionalci: W. Sennecke 9 : 36-3; 2000 m amaterji: K. Reischl 3 : 43-8; dirka z motornim vodstvom na '/• ure; E. Gfrorer 23-423 km; 2000 m profesionalci: W. Sennecke 3 : 38-8; tandem-dirka na 3000 m profesionalci: J. Kokoll-F. Kaletta 6:03.
Badenske dirke za veliko nagrado so se končale z končno: zmago Bake, dirkača iz hleva g. M. Hafnerja v Zagrebu. V prvem predteku na 1100 m je tekel 1 : 22-6; v drugem predteku 1 : 25-4 in končno 1 : 20-6, kar znači prvi jugoslovanski rekord, ki je obenem svetovno' najboljši rezultat. S tem je rekord Amerikanca Wig-Wag daleko prekoračen in po sodbi dunajskih športnih krogov je Baka najboljši dirkač Evrope.
Davis Cup v tenisu. Vmesna runda v Pittsburgu med Anglijo in Avstralijo je končala z zmago zadnje, ki ima sedaj pravico nastopiti proti zmagalcu v matchu Japon-rika^—Indija. Država, ki zmaga v zadnjem matchu, tekmuje z Ameriko, dosedanjim imejiteljem kupe.
Na Montblancu pristal. 31. julija se je posrečil švicarskemu letalcu Pierru Durafourju nenavadno drzen polet. Z ogromnimi težkočami in s smrtno nevarnostjo je pristal po dveurnem poletu na vrhu Montblanca (4810 m). Že leta 1914. je poskusil isti polet Švicar Parmelin, vendar brez uspeha.
Uspel rekord Kirscha na 10.400 m. Znanemu pilotu Kirschu se je nedavno posrečilo potolči stari svetovni višinski rekord. V 1 uri 10 min. se je dvignil 10.400 m visoko. Za prvih 5000 m je rabil le 11 min. 1 u je začela temperatura močno padati. V višini 10.400 m je bil mraz 55" pod ničlo, tako da se je ustavil motor in je bil primoran prekiniti nadaljnjo vožnjo.
Važen rekord je potolkel francoski vojni pilot Le-boucher, ki se je dvignil na letalu s tovorom 250 kg v višino 7000 m. (Stari rekord Thierryja znaša 6965 m.)
Tourist Trophy 1922 se bo vršil zopet na otoku Man. Propozicije so že izdelane, tako da bo imela industrija dovolj časa za priprave. Miting obsega dva dela, in sicer TouristTrophy kot tako na 480 km odprto za avtomobile z najmanj štirimi cilindri in minimalno težo 720 kg ter dirko za trofejo 1500 (namreč 1500 cm:1) na progi 400 km.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
V	smislu pravilnika prvenstenih tekem (glej »Sport« št. 23) se uvrščajo klubi ljubljanskega okrožja L. N. P, v I. in II. razred sledeče:
I. razred: S. K. Ilirija, S. K. Primorje, S. K. Sparta;
II. razred: S. K. Svoboda v Ljubljani, S. K. Jadran, S. K. Hermes, Ljubljanski akademski S. K., S. K. Svoboda v Mostah, S. K. Slovan.
Neuvrščena ostaneta do nadaljnjega kot začasna člana JNS. S. K. Triglav, Kranj in S. K. Slavija.
Prvenstvena sezona 1921/1922. S. K. Slovan v Ljubljani se oprosti prvenstvenih tekem za sezono 1921/1922.
Ploslovni odbor v Mariboru. Izrebažnje terminov za prvenstvene tekme ni v skladu s pravilnikom. Določitev terminov v dveh ločenih razredih je nepravilna in jo je razveljaviti. Novo razvrstitev je nemudoma javiti L. N. P.
Športni teden 1921. Na praznik 8. septembra ob 17. uri igrata v Ljubljani na igrišču Ilirije reprezentanci Ljubljane in Celja. Zmagovalec igra nato v nedeljo, dne 11. septembra, ob 17. uri istotako na prostoru Ilirije v Ljubljani proti reprezentanci Maribora. Tekmuje se za prehodno darilo Športne zveze. Poslovna odbora v Celju in Mariboru nosita odgovornost za točen nastop svojih reprezentanc in vestno pripravo. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo pravočasno razposlale, za stan in oskrbo skrbi L. N. P.
•Na praznik 8. septembra ob pol 16. uri igrata predtekmo dva kombinirana teama ljubljanskih klubov. V nedeljo 11. septembra ob pol 16. uri igrata predigro zmagovito kombinirano moštvo in poražena reprezentanca od 8. septembra.	Tajnik.
5P0RTNI TEDfrN
j*
V	razpisu lahkoatletičnih tekem je izostal tek na 400
in 800 v. Prvi se vrši v četrtek 8. septembra med prvo in drugo nogometno tekmo na prostoru S. K. Ilirije, drugi pa v torek 13. septembra istotam.
Plavanje 1000 m se naknadno objavlja v razpisu plavalne tekme 8. septembra na Ljubljanici.
Vsak ljubljanski klub se naproša, da določi do ponedeljka štiri zanesljive, energične reditelje z odločnim nastopom. Vsi reditelji se imajo zbrati v ponedeljek 5. septembra ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma.
RAZNO
J
Koliko stane najboljši igralec Angleške? Slučaj James Mc Mullensa nam kaže, do kakih škandalov lahko privede profesionalizem. Mc Mullens, član kluba Partick Thistle, znan mednarodni halfback, je vzbudil željo kluba Newcastle United, ki ga hoče na vsak način dobiti. Stari klub zahteva zanj vsoto 5000 funtov šterlingov (21//> milijona kron!), katero vsoto bi Newcastle tudi plačal. Sedaj pa pride najbolj kočljiva stvar, da namreč zahteva Mc Mullens celih 5000 funtov tudi sam zase. Zadevo ima sedaj v rokah angleški nogometni savez.
Jugoslovanski sport v Ameriki, Po poročilu »Ilustr. Sportske Revije« iz Zagreba prinašamo nekaj splošno zanimivih podatkov o stanju jugoslovanskega sporta v Ameriki, predvsem v Antofagastu, mestu republike Chile. — Kakor posnamemo iz spisa, se tamošnji Sokol ni mogel razviti v toliki meri, kot bi moral, in zato se je ustanovil »Club Ciclista Jugoslavo«, ki si je osnoval takoj avtonomno sekcijo »Jugoslavenski Foot-Ball-Club«. Že v prvih začetkih svojega športnega delovanja na polju kolesarstva in nogometa je dosegel klub prav lepe uspehe. V Antofogasti, kjer je sport nenavadno razširjen, je osnovan savez »Union Ciclista Antofagasta«, čigar glavne funkcije kot predsedništvo in tajništvo je v rokah Jugoslovanov. Na veliki čilski kolesarski dirki je zmagal P. Tomičič, član omenjenega kluba. Nogometna sekcija pa je potolkla do danes čilski klub »Cia V. de Bomberos Foot Bali Club« z 2 : 0, revanch 1 : 0, nato »Club Ciclista Antofagasta« 4 : 1 in »Cortinez Foot Bali Club« 1 : 0. Do sedaj ni izgubila niti ene tekme!
Sport v vojski. Da se pospeši razvoj športa med vojaštvom, je priredilo avstrijsko vojno: ministrstvo kurz športnih učiteljev. Udeležili so se ga po večini častniki, po številu nad 70, ki so tudi v civilni službi delovali na polju sporta. Kurz je obsegal vse kategorije atletike, plavanja ter proste vaje. — Telesna vzgoja vojaštva je v avstrijski armadi na pravi poti, in vodilni nemški krogi ne morejo dovolj preceniti važnosti, da se goji sport popolnoma z vojaškega stališča. Tudi razvoj garnizijskega športa je s tem zadobil novo smer, kajti klubi bodo prijavljeni v civilnih savezih in tekmovali javno. 1 o bo mnogo koristilo razvoju sporta zlasti v provinci.
Kdor kadi in pije... Novi trener WAC Anglež Farmer je pred kratkim izrekel velepomembne besede: »Onega, ki kadi in pije, ni mogoče trenirati.« (Kaj bi pa dosegli angleški trenerji pri nas?!)
Najdaljši bokserski match z neoboroženima rokama se je vršil v Melbournu (Avstralija) 1. 1855. med nekim Kelleyem in Smithom. Trajal je 6 ur in 15 minut. Drugi match, vendar v boksnih rokovicah, se je bil v New-Or-leansu 6. aprila 1899 med Bovenom in Burkenom. Konkurenta sta se bila 110 rund v 7 urah 19 minut.
Za VIII, olimpijado v Parizu je določen Pershingov stadion. Francosko časopisje se bavi na dolgo in široko s tem ter trdi, da je stadion neprikladen za tako veliko športno manifestacijo.
Prvenstvo Evrope v sabljanju se bo vršilo od 1. 1922. vsakoletno. Mednarodna sabljaška federacija je določila, da bo vsaka država, ki se udeleži, zastopana po štirih sabljačih. Organizacijo vodi za prva leta Nizozemska.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. EDE!) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. EDED Izdaja Športna zveza Ljubljana. ESED Urejuje Stanko Virant. EDISDED Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. E)