Za poduk in kratek čas. 0 denarju. (Iz govora v kat. pol. društvu v Konjicah.) Denar Tsi poznamo; vsak izmed nas si ga želi, in Tsak ga potrebnje. Papežu in cesarju, težaku in beraču je denar potrebna stvar. Denar giblje in vlada vse družinsko življenje, ker za denar damo vse, česar ne potrebujemo, in za denar spet Tse dobimo, kar potrebujemo. Pregovor torej pvaT praTi: rKdor ima denar — je t deželi gospodar." Veliko ljudi je, ki denar hTalijo, pa tndi Teliko jib je, ki ga preklinjajo, kajti maloktera reč naiedi na svetu toliko dobrega in toliko budega, kakor denar. Tako navadna, potrebna in imeuitna reč se mora dobro poznati, dobro rabiti in obračati. Nekteri mislijo, da je denar bogastvo, a to je kriTa misel, ki bi lahko zakrivila Teliko neereč, ako bi se t djanju izTišeTala. Tisti natnreč, ki iinajo praTico denav delati, koTali bi iz dobrega denarja alabšega in množili papirnatega, da bi ga bilo Tedno Teč — Tedno Teč bogastTa — in s tem bi denar prišel ob tso Tiednost. Ker denar ni bogastvo, ne sme tudi g ogpodarstvu namen biti, gospodar ga ne srne množiti in na kup spravljati, ampak mora z d enarjein delati ali gospodariti tako, da bi do bogastva prišel; denar je tedaj gospodarju le s r e d s t t o ali orodje za bogastvo, kakor je igla krojaču, kladTO koTaču, — samo da Teliko imenitniše orodje. Kdor SToje orodje bolje umno in pridno rabi, ž njim koiistniše reči prideluje, ta poprej pride do bogaatTa, tako tudi gospodar, ki denar bolje pridno obrača, ž njim bolje umno gospodari, poprej obogati. V tem smislu je denar le b 1 a g o in lebko se ž njim kupčuje in barantuje, kakor z Tsakim diugiin blagom. Denarni trgi so po velikih mestih tako imenovane b o r z e , b a n k e , h r a n i 1 n i c e i. t. d., ki denar od Tseh krajev zbiiajo, potem pa ga spet zlasti skoz tovarnice Todijo na Tse strani med delavce in ljudstvo. Ker so ti denarni trgi le po Tečih mestih, zato se ondi ne more Tes denar od Tseb strani nabrati, ampak veliko ga ostane še shranjenega po skrinjah in omarah, kder biez dobička kot mrtvo blago leži. Da bi se tndi tak deuar t kupčijo spravil, potrebno bi bilo manjših denarnih trgOT med ljudstTom, iz kterib bi se denar spraTljal dalje, — potrebne bi bile posojilnice, ki bi t poatranskih krajih osnovane manjše STote denarja zbirale ter jih t kupčijo spravljale. Kar so za raznovrstno blago zraven velikih kolodTOioT ob železnicah majbni, to bi bile za denar zraven borz in bank posojilnice. Umnemu gospodaiju je dendenes potrebno z denarjem barantati, pa'— modro in pošteno, drugače> ga še le lastna škoda zmodri. Zgodovinska črtica (Gregor Ursus, ne Veffen.) Iz Konjic 20. t. m. Vaš marljiTi g. dopisnik iz Celja je t št. 14. ,,S1. G.u priobčil času praT primerne Terstice o bratovščini Marije 7 žalosti. Dovolite mi, da prijateljera naše domače zgodoTine pojasnim pogrešek, ki je iz ,,Celjske kionike" t omenjen dopis se Trinol. V Konjicah doslej ni bilo žnpnika z imenom ,,Veffen". V konjiških krstnib buk^ah od 1. 1604) katerim pa Teč listov manjka, se nahaja podpis konjiškega župnika, katerega skoraj ni moč brati. Gospod pisatelj ,,Celjske kronike" je bial: ,,Gregor Veffen" in ga tako t svoji kroniki (str. 172) priobčil. Drugi so omenjeni podpis dru- gače brali. Alj cela pravda se je hitro končala, ko sejena kvstnem kamnu v Konjicah zapazil sledeči napis: GRE. VRS9*), ARCHIDIAC. PACHALIS**) & PAROCH. GONOVICEN. & C.***) FIERI. CVRAVIT Anno. MDCVII. To nam jasno poveda, kako ee naj nerazločni podpis v krstnih bukvah bere. Po rodu je bil brž ko ne slovenski ,,Medved" — alj po segi tadanjega časa se je zavil v plajš latinskega medveda (ursus). *) VRSus. V starih pismih se sploh V za U rabi, 9 pa je okrajšan nus". **) »Paehalis" za »Patriarclialis'* — razumo se namo ob sebi ^oglejski"; torej nvišji diakon oglejski". ***) nComendator41 kakor so se navadno viši diakonj imenovali. Dopis.